■Kl J 21. številka. Izhaja vsak dan »uai ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. PMamezne številke 4e prodajajo po 3 novč. (6 stotin k) * mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici. Oelji, Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru. Sežani. Nabrežini. Novem mestu itd. Oglase In naročbe sprejema uorava liata -.Edinost". Hlca Moiin piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Oene oglasom 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javn** zahvale in domaći oglasi po pogodbi. —- TELEFON StT. 870. Trst v četrtek dne 21. januvarija 1904. Tečaj XXIX Edinost Glasilo političnega društva „Edinost'- za Primorsko. < : j,. V edinosti je moć ! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine 83 apiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NafrankiVaM pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODN1K. — Lastnik iconsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsoreija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. ia Iz proračunskega odseka avstrijske delegacije. < Brzojavno poročilo ) DUNAJ 20. Proračunski odeen avstrij eke desegacije razpravlja o okupacijskem kreditu. Po poročevalčevem govoru začel je govoriti skupni finančni minister baron Burian. Finančni minister Burian je izjavil, da lx> upravo okupiranih dežel vodil popolnoma v intencijah in duhu njegovega prednika Kallava in je kakor važen napredek v mi-n )ltru Ie:u omenjal delno z grajenje železnične proge od Sarajeva do vshodne meje. Stroški za to železnico pokrivajo se z dohodki Bosne in Hercegovine, dasiravno bo ista nosila več koristi skupni monarhiji, nego okupiranim deželam. Minister goji iste nade, katere je gojil Kallav, da bodo namreč okupirane dežele v kratkfm same mogle nositi vse svoje stroške. Po Kallavu zapričeto organi za tori čne delo je že dovršeno. Kulturelna in politična akcija, ki se ima še izvršiti, vodi se v Kal- lavevem duhu. Kakor svojo prvo nalogo smatra minister Burian davčno refjrmo. V to se je že napravil prvi korak Be Kamenjanjem prejšnje deteti ne v razmerni davek t denarju. Govornik je povdarjal, da stališče i monarhije v okupiranih deželah temelji na popolnem zakonitem varstvu vseh treh vero-izpovedanj in na popolnej jednbkopravnosti. Kar se tiče stremljenj vshodnih pravoslavnih krist jmov glede samouprave, meni minister, da je sedaj prišel pravi trenotek, ko se more tem težDjam ustreči. V zadnjem času došlo: je z metropolitom do sporazuraljenja glede načel bodečega organizacijskega statuta, ki je izšel—i^- inicijative pravoslavnega prebivalstva oamega in čaka sedaj le še na privoljenje ekumenskega patrijarha v Carigradu ter na cesarsko sankcijo. Minister meni, da bodo katoliki in pravoslavni stremili po jed-nakej samoupravi. Slednjič se je govornik bavil z vprašanjem industrije v okupiranih deželah. Nasproti pritožbam, izrečenim od več govornikov, glede konkurence bosanskega lesnega izvoza, katero občutijo posebno alpske dežele, izjavil je minister, da se Bosni ne more rdrekati pravica izkor'ščevanja svojih pridelkov. Trditev, da je bosansko gozdarstvo neracijonalno, je neosnovana. Veči del lesa se porablja v deželi sami. Kar te tiče konkurence opozarjal je minister, tudi na konkurenco oddaljenejših dežel, med katerimi je tudi Nemčija. Minister je povdarjal, da je večina p' go ib glede lesa sklenjenih na daljši čas, vsled česar ni mogoče na istih ničesar spremenit'. Slednjič je min-ster opozarjal na dejstvo, da gozdarstvo preživlja 20.000 oseb, da Be okupirane dežele ne sme smatrati le kakor eksportno, marveč tudi kakor konsuinno czemlje za monarhijo, vsled česar je v interesu monarhije, da ee Bosno in Hercegovino vzdrži delavno in konsumno krepko. Na to bil je okupacijski kredit VBprejet. Iz ogrske zbornice. (Brzojavno poročilo) BUDIMPEŠTA 20. Zbornica poslancev je prešla na dnevni red in nadaljuje splošno ra::pravo o rekrutnej predlogi. Posl. Štefan Rakovskv (ljudska stranka) se je v svojem govoru bavil s parlamentarno zgodovino Ogrske v preteklem letu in je skušal dokazati, da je v tej krizi na u melju 1. 1867. ostala edina ljudska stranka zvesta svojemu prvotnemu stal šču. Govornik je nadalje govoril o sedanjih dogodkih v Avstriji in razpravljal posebno o izvajanjih vojnega ministra Pitreicha. ■Govornik je izjavil končno, da se bo ljud ska stranka tudi nadalje borila in sicer tako dolgo, dokler se popolnoma izvedejo zakoni iz 1. 1867. Govornik je odklonil predlogo. Na to je gjvoril poslanec Evgtn Molnar, člen Szederkenyjeve ekupine. Po njegovem gt-voru je bila razprava pretrgana in preložena na jutri. Potem je sledilo razpravljanje o interpelacijah ; ob 3. uri je bila seja zaključena. Položaj v vzhodni Aziji. (Brzojavno poročilo.) PORT SA1D 20. Ruska vojna ladija »Aurora«, transportni parnik «Orel«, parnik za oglje »Saratov« in 9 torpedovk so zapluli v k*Dal. — Križarka »Kubanec« ostane tukaj. NE\V-YORK 20. Gla om brzojavke iz Soeula je obdolžila Rusija Korejanske vojake kakor začetnike nemirov na Koreji. Korejan-ska vlada je na to odgovorila, da Rusija nima pravice vmešavati se v korejanske zadeve. V brzojavki se pravi nadalje, da je zavzelo domače prebivalstvo odločen ton proti inozemcem. Napetost v Soeulu raste. PODLISTEK. Nekaznovano hudodelstvo. Spisal I. 6. Brinov. II. Oglasil se hiipavo in zamolklo: »Kje pa si|?« »Tukaj«, se je oglasila ponižno. »Sem pojdi !« jej je velel oblastno in trdo. Trepetala je po vsem životu in pristopila k njemu. Hotela je proseče izustiti »Franc!« in prositi ga usmiljenja, ali beseda jej je zastala v grlu. Prijel jo je za roko in jo sprovel po veži do vrat, ki so bila že odprta. Mrzel zrek je vel od zunaj in veter je nosil sneg na vežo. Na pragu jo je pahnil od sebe, da je odletela v sneg, zaloputnil vrati in mrmral: »Za te bo tudi zunaj dobro !« Padša je čuls, kako je zaškripala kiju čavnica. . , Dolgo je ležala v snegu brez zavesti. <"utila je samo, da jej hoče počiti srce. Najljubše bi jej bilo, da jo je kdo ubil, ker o bi bilo najboljše in prenehale bi vbc muke. . Brzojavne vesti. Dementirana Test o bližnji poroki avstrijskega nadvojvode. DUNAJ 20. »\Viener Abendpost« javlja : Nasproti maogoatranako raztrošeaih veBti, da se mieli nadvojvoda Ferdinand Karol v Sneg je padal na njo in se topil in jo močil, a veter jej je rezal v obraz. Ona ni čutila trga. Slednjič se je dvignila in te zavlekla do vrat. Bila je tako slaba, da sti se jej nogi upogibali. Spustila se je na mrzli in mokri pr8g, naslonila glavo med roki in iz oči so jej padale debele solze... Sneg jej je naletal v naročje vedno hujše in jo pobelil, a ona se ni ganila. Bila je duh, ki v noči dela pokoro. Mrzli veter se je igral z njenim krilom in je sedaj pa sedaj zatulil otožno. * * * Nasledki te noči niso izostali. Bila je teden dni v postelji in Franc se je že razveselil, da se mu umakne. Pretepel in izsu-val jo je parkrat v tem času od veselja, da ne bo več dolgo. Ali čim se je mogla ganiti, je vstala zopet in trpela dalje in delala noč in dan. »Ali te ni hotel vzeti vrag?!« se je jezil Franc in odhajal jezno v goro. Popolnoma je otrpnela duševno, da ni več čutila ne psovk ne udarcev : želela je le tudi sama, da bi kmalu umrla. Do sedaj ati bili vsaj sestri tudi na delu, ali neke nedelje sta izginili in z njima vred njujini skrinji. Sporočili sti pa Francu, naj kmalu pripravi njijina »dela«. kratkem poročiti, moremo konstatirati, da se tem vestem od kompetentne strani odločno oporeka. Grof Goluchovski in eksportna industrija Avstrije. DUNAJ 20. Glasom komunikeja centralne zve:e avstrijskih* industrijalcev, je imela vloga stilnega odbora treh osrednjih zvez avstrijskih industrijalcev na trgovinskega ministra posledico, da je po njegovem posredovanju j ovabil minister za vnanje stvari, grof Goluehowaki, predsednika osrednje zveze, Kinka, na pogovor, o katerem je minister za vnanje stvari zagotovil, da ima industrijska organizacija v njem toplega povspeševatelja svojih trgovinsko-političnih stremljenj in je naglasil, da se ne Bme smatrati njegova izvajanja v proračunskem odseku avstrijske delegacije kakor napad na sposobnost in so-liditeto avstrijske eksportne industrije. Končno je izjavil minister, da smatra uvedenje trgovinskih atašejev za izredno nujno, da bo Bkrbel za ustanovitev te inštitucije v Avstriji in da bo opozoril zunanje konzulate, da pov-spešujejo iste. Nesreča na tramvajski progi. DUNAJ 20. Danes zvečer je trčil en motorni voz mestne cestne železnice z nekim drugim vozom, ki je bil napolnjen z ljudmi. Vsled močnega sunka so bile tri osebe vržene iz voza na trotoar in so težko ranjene. Iz ogrske magnatske zbornice. BUDIMPEŠTA 20. Magnatska zbornica je vsprejela predlogo o uradniških plačah v splošni in podrobni razpravi. Volitev predsednika na dunajski produktu i borzi. DUNAJ 20. Dunajska produktna borza je iivolila zopet Pavla viteza Schollerja svojim predsednikom. Suspendiran župan. OSEK 20. Župan v Dalju, Kojgacovio;, je suspendiran od službe vsled mnogih zlorab j službe. Dvoboj med ;>o?lancem in pisateljem. BUDIMPEŠTA 20. Poslanec Aleksander Teleki je poslal pisatelju Bedeju radi . nekega žaljivega članka, ki ga je poslednji objavil danes v »Pesti |Hirlap« , svoji j priči. Izstop iz Košutove stranke. BUDIMPEŠTA 20. Zoltan Lengvel je odposlal na Frana Košuta pismo, v katerem javlja svoj izstop iz K »šutove stranke. Norveška vojna ladija v Carigradu. CARIGRAD 20. Včeraj je dospela semkaj norvtžka šolska vojna ladija »Elliola«. MornariČni minister jo je pozdravil v sultanovemu imenu. Turški krogi označajo obisk za nov dokaz dobr.li odnošajev med obema državama. Reforme v Makedoniji. CARIGRAD 20. Porta je izročila poslanikom velesil naznanjeni seznam do sedaj izvedenih reform. CARIGRAD 20. Porta se trudi, da bi pomočniki vrhovnega orožniškega poveljnika, ki so istemu dodeljeni od vlasti, stopili v turško službo, kar se pa ne more dovoliti, ako se vzame v ozir, da imajo oni nadzorovati. RIM 20. Agencija Štefani javlja iz Soluna : Civilna agenta za tri makedonske vilajeta, dvorni svetnik Miiller in konzul De-merik, sta doBpela semkaj. Pričakuje se general De Giorgis. Iz Bolgarske. SREDEC 20. Po nekem dunajskem in nekem budimpeštanskom listu prinesena vest, da je nekoliko nezadovoljnih bolgarskih Častnikov izročilo knezu Ferdinandu in vladi memorandum, je popolnoma izmišljena in temelji na mistifikaciji. Iz knezove palače ni bil odnesen nikak memorandum in sploh ni-kak dokument. Tudi ni nobeden služabnik v palači radi tega ali radi kake druge stvari, odpuščen. Iz francozke komore. PARIZ 20. Proračunska komisija komore je vsprejela od vlade predloženi kredit 120.000 frankov za sodelovanje na razstavi vporabo špirita, ki bo na Dunaju. Papežev »Motu proprio«. RIM 20. Danes zvečer je izšel papežev »Motu proprio« z naslovom : Romanis Ponti-ficibus od 17, decembra 1903., po katerem se razpusti komisija za volitev italijanskih | škofov in so poverjene volitve in promocije teh škofov kongregaciji »Sancti officii«. Motu proprio odreja, da ostanejo modalitete za volitve onih škofov, ki so imenovani od Propagande ali Kongregacije za izredne duhoven-ske zadeve, kakor tudi modalitete, k! se vravnavajo po konkordatu, ali drugih ustanovah, nespremenjene. Iz nemškega državnega zbora. BEROLIN 20. Državni zbor je privolil definitivno kredit za nemško jugozapadoo Afriko in je zaćđl razpravo o zakonskem na-; črtu, tičočem se trgovskega sodišča. Veliki zameti v Bosni. SARAJEVO 20. Po vsej deželi je zapadel velik sneg. V zapadni Bosni je vstavljen poštni promet. Eksplozija v tovarni. GRADEC 20. V tjvarni Ruderdorl' pri Gradcu je navstal danes o popravljanju poda v kolibi za zmanjševanje, ogenj. Smodnik, ki Penil se je od jeze in grmel zopet, da se je hiši tres'a. >Jjz jima že pokažem njiju »dele«. »Prav ti je, se je predrznil izustiti brat, (prvič v življenju), saj ne daš nikomur miru božjega ! Cim vidimo tebe, je ravno tako, kakor da smo zagledali hudiča«. Franc ni vzrojil, samo pogledal ga je začudeno, odkod se mu je naenkrat razvezal jezik. Potem je Franc vprašal brata: »Koliko let pa imaš«. »Osemnajst«, se je odrezal brat. »Pa ne veš, da te jaz lahko pretepem kaker mačko ?« »Dovolj je že tega; minili so tisti časi !« »O ti duša, šmrkova !« Zgrabil ga je m začel metati, ali ni mu šlo kaj od rok ; tudi brat ni bil slab. Stepla sta se do krvi, a naslednjega jutra na vse zgodaj je brat vezal culo in žvižgal za slovo. Franc je se spal v sosednji sobi, a Ana je že kuhala zajutrk«. >Torej še ti odideš ?« ga je vprašala jokaje in ee čutila še bolj zapuščeno. »Tako je, Ana !„ Zakaj bi bil človek suženj, če mu ni treba ? Pojdem po svetu, da bom sčasoma ree človek, kar ne bi mogel postati tukaj. Žal mi je samo, da zapuščam tebe, ker vem, kako ti bo, ali svetujem ti ; pobegni tudi ti; ne daj S9 ubijati!« »Pobegnem naj ? Kam ?c je zajokala. »Kam? Svet je velik in zmerom se še najde kakšen kot«. »Oh, ljudje eo povsod enaki«. »Povsodi bo enaki! Ali če so predrzni, treba jim pokazati figo. Žal mi je tebe, ali ti mi ne boš zamerjala, če sem se odločil, da si kaj prislužim. »Bog ti daj srečo! — Oh, zdaj bom sama; nikogar ne bo, da bi me tolažil in ki bi mu potožila. »Tukaj ni pomoči, draga Ana. Nekim judem sije solnce zmerom, a neke pusti, da zmrzujejo vedno. Zbogom !« »Srečno!« Podala sta si roko. V njegovih očeik so bliščale solze, a ona je zaihtela glasno. Zdaj ni imela več nikogar. Vsa skrb za gospodarstvo, vsa dela preidejo na njene rame. Franc je imel svoj vzrok, da ni jemal ne delavcev ne hlapcev. Minilo je devet mesecav in Ana je dala življenje — novemu sužnju. Obolela je hudo in ženske so ugibale, da ne ostane. Te vesti bo kaj veselile Franca in njegovo mater. se je nahajal v kolibi, je eksplodiral, o če-jskega uČiteljstva obsoja se zapostavljanje tega mur je koliba popolnoma zgorela. En delavec - važnega stanu od atrani dežele in države, in je bil težko in eden jauko ranjen. Samo pogumnemu nastopu gasilcev se ima zahvaliti, da ae niso vnela skladišča smodnika, ki so se nahajala v obližju. Glasovi z Goriškega. IX. Javni ljudski shod, sklican na dan 3. t. m., vršil se je ob ogromni udeležbi. Odliko-vali pa ao se s svojo nenavzočoostjo vsi deželni poslanci. Pismeno sta se opravičila dr. T 11 m a ia veleposestnik J a k o d § i č. Skli catelj sli >da, trgovec Vrion, je to naznanil zbrani množici, da je poslal 6 deželnim Koerberjeva Štirlletlllca SlOVailODl poslancem še posebna vabila. V sled tega spo- y |)OUt. ročila je bilo čuti razne mej klice, ki so iz- ^ -o • - . . , ~ razi 1 i nevoljo zborovalcev. Dne 18. januvaija 1900 je b,l dr. Koer nedostojno igro, ki jo je igral deželni zbor z vprašanjem o zboljšanju gmotnega stanja ljud. uč teljstva. Ker je imel deželni zbor na raz polago sredstev za vae druge deželne stvari, mora jih najti in imeti tndi za uči-teljstvo. Za besedo ae je oglasil potem socijalni demokrat Kopač it Trsta, ki je razvijal v dolgem govoru program svoje stranke Z bo rovalci so mu pritrjevali na mnogih mestih. Deželnim poslancem bi klicali: Glejte, kaj delate ! Prsdsedn kom shoda je bil izvoljen posestnik M r m o 1 j a. B-sedo je podelil nad-očitelju Medveščeku, kateri ber cesarskim ročniop pismom imenovan predsednikom avstrijskega ministerstva in mi * nistrom za notranje stvari. In kakor da u e a v e s c e k u, Kateri je po ... r . kratkem vtemeljev.nju preSiu! slednje re- Preusedrt™.ln «• tol, °b*žeo solucije: I. Vsled zaporednih slab h letin, ki so zadele Vipavsko dolino L 1902. po dolgotrajni suši in L 1903. po spomladanski slani, zmrzlini, vidiumu, peronospori in nasledkih trtne uši, bila sta uničena, poleg drugih pridelkov, tudi glavna pridelka, vino in sadje, resort še nista dajala dovolj prilike dru. Koerberju za izkoriščanje svoje sposobnosti in vrlin, je pozneje prevzel še vodstvo pravosodne uprave, torej toli važ ega re-orta, ki Že sam zahteva celega moža in izrednega delavca. Pa saj je izvajal ravno te dni naš dunajski dopisnik, kako je dr. Kuerber _ . , , . vzrastel v — precenjevanju samega sebe, svo rafco, da je zagaz io ljudstvo v pomanjkanje, ... . . ". , . , , r j j ' j,h moči in svoje pomembnosti! ki se že kaže, a se pokaže v vsej erozovi- _ , . . .. pokaže v vsej g tosti takom z:me in spomladi do prvih pridelkov. V olajšanje bede sti dolžni priskočiti na pomoč dežela in država. Ker eo veči posestniki ob denarna sredstva, ne morejo dati manjšim kmetom in de« lavcem navadnega zaslužka. Zato se poziv- , .. . , .. , »-,-,. .. . katerem se vozijo potniki, dospeli od Jjaia deželni zbor m visoka vlada, da pri- skočita na pomoč: a) z javnimi deli, na katerih bi imeli zaslužka kmetski delavci, b) drugim posestnikom z brezplačnim (ali vsaj po znižani ceni) vitrijolom, žveplom ter z olajšavo na plačevanju davkev, c) kolči in biife ter ss donosna drevesa naj bi se dajala povtem brezplačno, č) kmetski sinovi naj bi obžalovanje, da je vlada avstrijska izbrala za pogajanja radi sklepa nove trgovinske pogodbe z Italijo ljudi, ki niso bili — tudi če so teoretično izobraženi — na višini Bvoje naloge radi pomanjkanja praktične usposobljenosti, in ao vs'ed tega žrtvovali najbistve-neje interese: vinogradništva, parobrodarstva in ribištva. Omenjeni sklep protestuje najodločneje proti državni politiki avstrijske vlade na gospodarskem polju, ki je zanemarila življenske interese prebivalstva kraljevine Dalmacije, kakor tudi proti neustavnemu postopanju vlade na sklepanju provizoričnega trgovinskega dogovora, s katerim je ponovno dala izraza svoji nenaklonjenosti nasproti Dalmaciji, s protizakonitim podaljšanjem vinske klavzule na dobro italijanske države, na škodo naroda te dežele, klavzule, čije pogubne učinke bo občutiti še vsaj dve leti. Szlep izreka željo in zahtevo, da vlada na nadaljevanja pogajanj za novi trgovinski do govor z delegati vlade italijanske postavi na stran dosedanjim svojim delegatom tudi nekoliko veščakov poljedelskega in trgovskega stanu. Konkretno zahteva sklep, da se uvozna carina na italijanska vina določi najmanje na 40 kron na metrični cent in da bodo energično zavarovani interesi rib štva in pomorstva. Če že ni drugače možno, naj bodo ptuji ribiči obvezani v plačevanje obrtnega in druzih davkov oni državi, v kateri izvršujejo svojo obrt. Radićava izvajanja kulminirajo torej v trditvi, da dr. Frank je proti slovanski vzajemnosti zato, da more biti tudi proti sporazum ljenju s Srbi ! A proti temu poslednjemu sporazumljenju je pa zato, da — ne pride pozicija Madjaronov v nevarnost. Opravičeno pravi torej Rad d, da je »tako delo« za Hrvatsko naj veča, naravnost neprecenljiva usluga vBaki tujinski vladi in politiki v hrvatskih deželah ! Dr. Koerber je slavil torej dne l8. t. m. štiriletnieo predsedovanja ministerskemu svetu avstrijskemu. In na dan jubileja niso praviCft izostali — gratulanti in slavitelji. Oglašali so se z raznih strani. Ce jih tako-le opazuješ na dan jubileja Koerberjevega, zdi se ti, kakor da vid,s kakov h&telski omnbos, v vseh vetrov. Slovanske stranke mora zanimati v vi- Zakaj so „čisti" proti borbi za ustavne in proti slovanski vzajemnosti ?! S tem zanimivim in kočljivim vprašanjem se bavi Štefan Rad 6 v reškem »Novem l;st»« in prihaja — na kratko povedano — do teh-le zaključkov: Vodja »čistih« piše v svojem glasila tako, da — ne biBtri uma in zdravega ra-6oki meri' da j® BtoI*1 v omnibus Koerber-Buma 8y^ gitateljev. Ali on ne pi#e tako jevih slaviteljev in gratulantov tudi deželni morda Mt|>> ker ne EQa druga5e pidatif am. glavar zgornje-avstrijski in eden veljakov j pflk pi§e tako> ker mord> ker ne 8me druga5e nemškega konservatizma v Avstriji, dr. Eben- pisati yBeh volllcev za btvatski sabor je hoch. Nemški konservativci so bili nekdaj 8edaj okolo 50000 Židov pa je v Hrvatski ae v času nujnih opravil na polju in vino- , . . .. „ . , ,1----- ------- ---- ---— -- - 1 , _ . , . . . sov, ko je bila nemška konservativna sku-' . • . . - • > ~ i „ gradu puščali na začasni dopust iz vojske, a .... . . . takl kakorsni so — da namreč vskdar » mna rt > .a« f/i li AA nnata tTA nnir.tnmn /i Aarv i/ia mw politični zavezniki Slovanov. Da, b'lo je ča- preko 20.000. Tudi ako bi ne bili Zidje rezervisti caj bi se v mrtvih časih klicali na vaje v orožju. II. C\ kr. kmetsko društvo v Goriei naj de- pina nositeljica zastave nekdanje desnice v ]ujej() &£J 8vojim denarnim vplivom in veik_ zbornici poslancev. Danes pa list »Reiehs- dar na 8trani mognlh ^ vendar ob 8e. vrehr«, ki je v notoričnih zvezah z nemškimi danjem vt>lilaem redu faktor, 8 katerim mora bi: a) omogočilo pristop tudi manjšim posest- ^ in m°Ž f°1,ke T" računati vsaka vlada. Osobito pa računa rada nikom, b) izdajalo današnjim razmeram pri- ^ v ^^oro nemškega konservatizma ka- ^ vlada nenarodna ia tujin9ka. A kaj , r korsen je dr. rj^enhoeh, proslavljata Koer- merno glasilo tudi v slovenskem jeziku, c) na vporabi državne subvencije naj bi gledalo na vae dele dežele primerno in pravično, č) priporočalo naj bi deželnemu zboru in ces. kr. vladi za primerno podporo kmetijskim in bi pomenjalo teh 20 000 Židov, ako bi vei, berja. V tem dejstvu se zrcali evolucija, ki kJ M morali imetj> y ^^ imeli volilno se je izvršila v nemško-konservativnem taboru v — nemško nacijoDalni smeri. Slovanskim politikom je v dolžnost, da vodijo račune o pravico — v tem morju stotisočev kmečkih glasov?! Evo vam — zakaj je dr. Frank nasprotnik vsakemu ustavnemu gibanju, ki - •-» ' L «■ mm. u ■ K * \ j * t w A ui^ (11 1 n IX i M1 J u * • . •» y» « • . . < . t *—- " •pl. h gospodarskim druSlvom uo deželi, da evo'"c J1- " "9te l'atra (poie« druzega) stremi po aplcioi volilni pra I vrnil rnno ia T7iimr v to Imrn n Ck m ^ ' a i r «1 L-An_ ____- . ■» ee povzdigne ta produktivnost in napredek gospodarstva. III. Poživlja se deželni zbor, da plače in prejemke deželnega glavarja, deželnih od Greuterja je izumrl v taboru nemškega konservatizma. Britka ironija je to, ker ravno v konservativnem taboru so bili naiglasneji oni, ki so zahtevali, naj ne bo nacijonalno čut- viei I Ce bi bila Hrvatska industrijaina dežela, kjer bi bili tisoči in tisoči delavcev izročeni kapitalistom na milost in nemilost, potem bi bil isti dr. Frank gotovo za ustavno bornikov, deželnih poslancev, deželnih urad- BtV°' ^^ Pranje, kriterij za ^ k- Qaj w leffi delavcem dala voIi1qo ni ko v in služabnikov v razmh oddelkih uprave raZVrBCaDJe ^rank! Zdaj pa so ravno nemški Zato pa ^ Frank jn njegovi mo. dežeinega odbora in hipotečnega zavodTitd" oni' kl apolitično prepričanje,^. prjjatelji y 9trahu mi9lijo na obgo vo. podredili svojemu narodnemu čutstvovanju ! mno prayico y geianji Hrvatski. obča vo- Saj drugače bi bilo izključeno, da bi toliko!^ pravica bi na en mah razpršila dozdev slavili nositelja zistema, ki teli trdovratno noB^ kakoj. da ^ dr> Frank 8am po aebi boljši nego učitelj- VrdrŽUje kontiaui,eto v fl»grantnem kršenju kakoy politi6ni fjlktor v Hrvatski! J * ... tistega princip« enakopravnesti in enakove spravi v soglasje s plačami in prejemki ljudskega učiteljetva. Deželni zbor je prvoimeno-vani m plače in prejemke, ki so bili že poprej razmeroma mnog i " stva, še zvišal tako, da je nerazmerje oči vidno. T važujč koristno in potrebno delovanje ljud- Židovstvo v Hrvatski s Frankom na ljavnosti narodov, ki so se ga držali nekda- 1 čelu je vsikdar pripravljeno, da služi vladi : nji konservativci Greuterjevega kova. Ta ^ eluži mgd madjaroai. aii pa v >opo- Ana ju je enkrat si.šala, kako sta se evolucija v nemško-konservativnem tab)ru je zic ji« Grof Khuen ia dr. Frank sta vedno pogovarjala na veži, Franc je' m«da prišel Telike V"n09ti "" b°d°5a. Prizad'vi" 1 računala in raSnnata z možnostjo, da ae 1 nia za ustvarienie večine v zbornici poslan- , „ . ____- ___• od nekod »Mati, a bo kaj?« »Ne bo še. ali smrti je že podobna«. »Ljudje pravijo, da ne ozdravi«. »Će ostane, bo Čudež«. ^ O ko le ne bi !« > Bom že gledala«. Nihče se ni zmenil za bolnico. Stara jej je kaj postregla le tedaj, kadar se jej je nja za ustvarjenje večine v zbornici poslan cev. Nemški konservativci so se popolnoma nacijonalizirali in zato S) definitivno minoli tisti časi, ko je bilo za Slovane možno žnjimi politično zavezništvo. Dr. Ebenhoch, prvak nemškega konservatizma je med gratulanti: z očitanji in pred-bacivanji na adreso Cehov. slavi nositelja zistema, s katerim niEO le Čehi v najostrejem kmečki glasovi Srbov in Hrvatov združijo na eni strani. Teh glasov bi bilo potem — po Bedanjem volilnem redu — kakih 35.000, torej skoro tri četrtine vseh glasov. Da se to ne zgodi nikdar, izdajajo »čisti« parolo : »Vae za Hrvatsko!« — ter napadajo vae, kar je srbsko! In napadajo tako brezumno in ojstro, da bi izzvalo reakcijo tudi med Samojedi. Ker pi je v Hrvatski že sedaj zljubilo in še to, kar so jej dali, je bilo amPak daJe svoJ,h or^olh tudl na® ijudijf ki bi kmalu nehali ozirati se na brez- slabo pripravljeno. Franc je prišel večkrat Slovencem ~ po-bno pa na Štajerskem ,n umno8t in drznost> treba _ tako raSuna pogledat. Radovedno je et jpal k postelji in ee bolj radovedno poslušal, če še diha. Večkrat je smrdel po vinu, ker je bil pijan. In takrat jo je zbadal: Lenoba vendar! Tu leži, zunaj pa je toliko dela!« Niso je več vznemirjale takšne besede. Duh od vina je vzbudil tudi v njej želj^ po vinu. Samo eno kapi i* j, ki bi jo okrepčala ! Ali ni si upala vprašati in Franc je odišel v kuhinjo, kjer eta se pogovarjala z materjo. Slednjič si je tudi sama zaželela, da se jim umakne, ( esa bi mogla se pričakovati na tem svetu?! Vendar ni umrla. Dala je življenje slabotnemu dečku. Stara je mrmrata in Franc je klel.... (Z v rde tek pride.) Koroškem — občutiti, da naj si ne domišljamo nikar, da bi imeli tudi mi pravico do uživanja dobrot državnih zakonov o jezikovni in eploh narodni enakopravnosti ! Nemški konservativci slave ta zistem. vodja »čstih« — vso stvar postaviti na »više gledišče«, treba namreč »v ime čistega in neskaljenega Hrvatstva« nastopati proti slovanski vzajemnosti v obče! Na tej raboti itemsKi - je dober vsaki zaveznik: bodi dekadentski Zato so pojavi povodom štir.letmce Koerber-, ,knjiievi|ik€> bodi Utinizatorski jezuit, bodi jeve zel<5 poučni za avstrijske Slovane: časi kormopolitiški 80Ciialist, bodi do nedavno političnega zavezništva z nemškim konserva- | moderni >po,.;ti5ni liberalec«. Osobito pazi tizmom so minoli . . .! \ vod]* »čistih«, da se ne opušča nobena pri lika, ob kateri bi mogel insult na Rusijo Avstrijska držama politika u delovati tudi na hrvatsko občinstvo, ki je v pOtjlft« svoji duši za Slovnastvo v obče, torej tudi Občinsko zastopstvo v SpljeLu je storilo za Rusijo. Ali vsemu je le ta in jedina te dni sklep, ki je v ojstro obsodbo avstrij- svrha: ogorčati in dražiti Srbe tako, da bodo ske državne politike na gospodarskem polju, vsikdar rajše za madjaronsko suženjstvo nego- Občinsko zastopstvo v Spljetu izreka svoje li za slogo s hrvatsko opozicijo! Dnevne novice. Vekoslav Spinčie na Brodu. V »Narodni Ol»rani« čitamo, da je profesor in drž. poslanec Vek. Spinč 6 dne 14. t. m. prispel v Bos. Brod. kjer je obiskal razne odlične rodoljube. Meščani, s pevskim društvom »Davor« na čelu, so priredili svojemu gostu bakljado pred župnim dvorcem. St»inčiči je pozdravil z navdušenim govorom župan Zefir Mara c. Imenovanji ▼ poštni službi. Poštni oskrbnik Edvard H o * e r pl. Hogersthal v Gorici je imenovan viš m poštnim kontrolorjem in poštni kontrolor Karol R o g h e 11 a, vodja poštnega urada Trst Barnera, višim poštnim oskrbnikom v Gorici. Novi notar v Labiojn (Istra) Rudolf Pilat, je dne 18. t. m. za pričel svoje uradno poslovanje. Bržarni uslužbenci — germaniza-torji in mrzitelji našega jezika. Nedavno smo zabeležili, da je okrajno glavarstvo v Mariboru začelo uradovati le nemško tudi s slovenskimi županstvi tega blizu izključno slovenskega političnega okraja. Sedaj pa po-snemljemo iz »Domovine«, da je tudi okrajno glavarstvo začelo izvrševati prakso, kakor da smo še v germanizatorični dobi cesarja Jožefa. Ta urad pošilja le nemške tiskovine slovenskim društvom in posamičnim davkoplačevalcem. Izvestni državni uradniki na sodišču v Celju in na celjski pošti pa so že toliko drzni, da izz vljajo Slovence s p-ovkami »Winditicher Hund« in —da zveni še krep-keje — »\Vindischer Dreckhuud« ! ! Na gimnaziju v Cdju pa so začeli c. k. profesorji prepovedovati slovenskim dijakom govoriti slovenski v gimnazijskih prostorih ! ! V resnici in po pravici se sme reci, da še nikdar, niti v ča^ih Herbsta, Giskre in Auerspergov, niso državni mlužbtnci tako mrzili Slovencev na Siajarskein in ee ni na državnih institucijah tako zistematično, tako intenzivno in ekstenzivno izvajal vladni Bla-vofobni zistem — kakor se godi danes, za časa vladanja dra. Koerberja ! ! Za »Božičnico« v Rojanu Bti nabrali vrtnanca g.čna Čem goj in g.čna Cvetka Čokeljnova : G. Fran Dollenz 5 K, g.a Olga Jereb 5 K, g. Štrekelj 4 K, Iv. R bek, Pazin, J. Bole, Turk po 3 K, č. g. ka^eian Uttmar, F. Nabergoj, M kelič, Pertot, Katar. Jurjav-čič, V. Zega, Cvetnič, Pišeanc. J. B tinao, Gradič, -Klopčič, Gomizel po 2 K, F. Cibej 1 K 20 st., Prele 1 K 40 st., Nabergoj, Benedettič po K, N. N., L. Gržina, J. De-lak, J. Klun, L. Ferluga, T. S., Bremic, N. N., Mike lč, Klavora, V. R., J. Požar, F. Intihar, Goriup, J. Mislej, T. Levy, Albina Funtek. J. Katalan, N, Kata an, N. Kavčič, Ogrizek, M. Bjle, M Bole, Ferluga, N. N., Bandel, J. Gržina, A. Vlrik, Znideršič, Umek, Jagtdc, M. Ćotar, Kot, Daler, Ko-vačič, Peri^, Perhavc, Pavlič, Cotič, Glažer, Fajt, Germek, Zaje, Rak po 1 K. — M. Krašovic, J. Zetko, dva Piščanca, N. N. po 80 atot,, M. JauežiČ, Katalan, Grmek, An-tonšič, Drušič, Vais po 60 stot., Barbara 50 stot., Audlovič, A. Ferluga, Barkoč, Trošt, Iranc, Kobau, T. Senk, Goriup, Sinunčič, Kregar, J. Gerdul, J. Zorg po 40 btot. — Bratoš, F. Rink, J. Ćech, N. N. po 30 stot. J. Ferluga 34 st., Kljun, L gar, Logar, Zrjav, F. Pisčanc, A. Kosovel po 20 stot. — Skupaj 113 kron 44 stot. — Ženska podružnica v Rojanu 20 K., g. Jožef Stare 4 K, g. Lov-vrenc 2 K. — Srčna hvala. Blagajništvo. M nakarada »Tržaškega Sokola«. Zadnjo nedeljo pusta bo ta tradicijonalna zabava »Sokola«, b katero se predpustna sezona za tržaške Slovence vspenja na višek. Umeje se, da odbor »Sokola«, poskrbi vse potrtbno, da tudi letos ta njegova prireditev ohrani svoj dobri glas. Doznajemo pa tudi, da se tu in tam žb marljivo pr>pravlja}Q, _da pripomorejo do &m lepšega-vspeha. Pričakovati je torej, dajtudi letos najlepše završimo predpuatno sezcno j.od zaščito »Tižaškega Sokola«. To pa tem bolj, ker je to zadnja maškara da prirejena ob neugodnosti razmer in nam bo še posebno vekšala veselje misel na prihodnjo maBkarado v — »Narodnem domu« ! Zbrati se torej hočemo na pustno nedeljo v velikem številu v gledališču »G Jd in « in ae bomože v naprej veselili bodoče m skarade, ko ne bodo prirediteljem ni&ake zlohotnosti na-eprot iikov omejale dela in fantazije... Tržaški Slovani b-> torej opozorjeni na letošnjo zadnjo maska rado »Tržaškega Sokola «. Slovenska čitalnica v Skednja bo im*li v tore k dne 26. t. m. obč «i zbor z navadnim dnevnim red m. — Gg. členi so nljudno vabljeni, da se vsi udeleže občnega zbora. Dalje priredi Čitalnica zadnjo pustno nedeljo dne 14. fVbruvarja veliko maskarado v dvorani t? spe M. Sancin-Cemot. Črna vojska. V letu 1861 rojeni, v Ti>tu pri sto ni obvezanci v črno vojsko, ki niso še prejeli svojega odpusta, so pozvani, naj se tekom meseca febru^arija zglaaijo v oddelku za vo aške stvari na mestnem magistratu (Via della muda veccbia št. 3, III. oad.. vrata 4) in naj prineso seboj svojo vo jasko k n i ž ©o. Izseljevanje t Ameriko. Iz političnega okraja Litja se je v mesecu decembru izselilo v Ameriko, oziroma so bili izdani potni listi le 8 o-ebam. Sploh se je v drugi polo- ( viei leta 1903 izdatno zman šalo izseljevanje iz t ga okraja v Ameriko. Doč m se jih je v prvem polletju izselilo blizu 300; jih je v dragem polletju odilo iz domovine le 168 oseb : 91 samskih, 47 pa oženjenih. Število otrok, ki so odišli se svojimi stariš , je zna šalo 30. Vzroki manjšanju izseljevenja v Ame- 1 i ko je v slabih sedanj h razmerah v Zjedi-njen h državah. V zadni c*s se je veče število izseljencev povrnilo v domovino. In kakor ti opisujejo stdan i položaj delavstva v Ameriki je pr.čakovati, da bo število vra-čajočih š- naraščalo. Potrjen zakon o pobiraaja deželnih doklad. Cesar je z najv šjim uarepom od dte 31. dtcembra 1903 potrdil sklep deželnega zbora istrskega od dne 13. novembra 1903 tičoči se oda.ere in pobiranja dtžeine d< slade na državno užitnino od vina in me-a p-> ittem organu in ist m sredstvom, kakor se izt rju ejo glavni davki. Pobirale se bodo torej v mejni grofij f-rs i 'ek' m leta 1904 deže.ne t a klade, in l. dokiada 35°/0 na vse izravne realne polnoma gotov, da mu list niče ni vzel nihče drugi, nego... ljubica, je dal isto takoj aretovati. Ridar;i so mu vatregli ter se lahkoživko odpeljali pred policijskega uradnika v ulico Tigor, ki jo je vzel na za- Dunajska borza ob 2. uri popol. : Državni dolg v papirju „v srebru na levi roki, ali tako neznatno, da niti pazil ni na to. Ali roka mu je začela otekati. Postajalo je huje ia huje in predvčerajšnjim je nesrečni mož umrl veled zastrupljenja krvi. Avstrijska renta v zlatu^ ^ Gospa — brez olike. Pišejo nam : Ne- A vst.^ investicijska renta 3V,0/« kega dne je šel nek, mladi gospod po Acque- i renta v ^^^ dottu. Pred njim ata se sprehajala dva go- j „ renta 3'/* ^ spoda in ena »gospa«. Ker sta gospoda kram- j K^ditnrSdje1116 ljala slovenski, se jima je nad gospod pribliLondon, 10 Lstr. i„i . ... j . .„ , , 1 100 državaih mark zal toliko, da se je prepričal, da res govo-1 20 tn»rk rita naš slovenski jezik. »Gospa« je opazila i 20 frankov j j x .. . . . ! 10 i tal. lir n s ga radovedneža v svoji bi žini in se je t cesarski cekini zaničljivo zarežala nad svojima apremljeval- j Parižka in londonska borza. cema, rekoč: »No ste parlar »šSavo«. (Nikar! Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.82, . ., j 5°/o italijanska renta 102.55, španski exterieur 86.10 ne govorita jezika sužnjev)! M »ia sta < dgo akcije „tomanske banke 5»9.— Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice včeraj danes 100.65 100.70 100.65 100.65 120.55 120.50 100.65 100.70 93.20 93.10 118.95 1189D 99.10 99.10 90.95 91.— 1595.— 1605.— 676.5o 676.50 239 50 239 50 117.10 117.071/, 23.43 23.44 19.04 19.05 95.20 95.---0 11.32 11.32 vor la. di to ni nič takega, ako govorita je zik, katerega govoič običajno — v družini. 1 —Lombardi -.- unificirana turška renta 87 45. pisnik t-r jo djal pod ključ. Denarja pa For- j žena pa ni mirovala, ampak je dostavila raz-nasiero vseeno ni dobil nazaj. jarjeno : »Ako ne nehata govoriti »ščavo« — Radi bede. 35-letni kotlar Nazarij Polič pojd*m preč od vaju« ! Naš* mu opazovalcu je že dlje ča-a brez dela. Včeraj je šul v urad dobrodelnega društva »La Previdenza« ter je prosil uradnika Ferdinanda Sabliča, naj mu da listek za brezplačno kosilo v si- je zavrela kri nad toliko nesramnostjo. A ker se ni hotel izpostavljati na javnem šetalištu, ee je odstranil. Mi bi priporočali dotičnima gospodoma, rotišnici. Imenovani uradnik mu je d»-jal, naj uaj nekoliko olikata avojo podivjano >gospo«, pride pozneje, ko bo v uradu društveni pred ali pa naj jo pošljeta v Afriko, kjer bo imela sednik. Poliš je pa začel upiti, da se mu prdiko glede ti resnične »ščave« (aužn;e). — noče «lati listka, akoravno je Tržačan, dočim Tako vsaj ne bo več žalila svojih sodežela- se dajejo listki tu li tujim podanik »m. Na nje nov slovanske narodnosti ! govo vpitje je prišel društveni tajnik g. G»tti, ■ - -----— -kateri je Polišu zapretil, da, ako ne odide mirno, pokliče redarje. Na to mu je pa Poliš nEZIlG V6Stl« odgovoril S pretnjo rekoč: »Tukaj vam ne Koliko denarja gre v dim in — nos? morem storiti ničesar, ker sem v vašej hiši, Trid set,.nca tuba ni h tovarn v Avstriji je v ali se že vidiva k,e drugje«. letu 1902 izdelala 1307 mdijonov emotk, Vsled tega je g. Gatti dal res poki eati 3114 mii,jonov cigaret, 239000 meterskih redarje, katen so Polisa odvedli na policijo, t.eiltov tobaka za kadenje in 13640 met. ctn. kjer je bil vzet na zapisnik ter potem izpu- za no^ljanje. ščen na svobodo. Zločini burje. Včeraj je burja izvršila da najnt.umuf.ji fem t ima najdebeleji krotn- veo zločinov. Začela je s tem, da je podrla pir# jn ge je 8e 0(j tj8tiD 700 vrat krompirja 13 letno služkinjo Ivanko Radislovič iz Ma je ^aje na svetu, usadii naj boljo vrsto, 1 menjice na London 251.65, avstrijska zlata renta 102.70, ogrska 470 zlata renta 100.75, L&nderbanfc —.—, turške srečke 129.—, parižka banki 11.12, italijanske m ^ridijonalne akcije 726.—, akcije Rio Tinto 12.60. Slabotna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 88— . Lombardi 3 7„, srebro 26 */« 5Pa lHka renta 851/** italijanska renta 10i5/,, tržni dUkont 3,4/I(S, meijice na Dunaju —.—, dohodki banke —.—, izplačila banke —.— Slabejša. Tržna poročila 20. januvarja. Budimpešta. Plenica za april K 7.85 do 7.86, za oktober od 7.65 do 7.66. Rž za april 6.60 do 6j61, za maj —do —.—. Oves za april K 5.48 do 5.49, za maj iv —.— do —.—. Koruza za maj K 5.28 do 5.29., Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje: slabo, brez življenja. Prodaja nekaj tisoč met. st. komnj vzdržano. Druga žita mlačneje. —- Vreme : Sneg. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 46.— frk, za marc 46.25 frk.. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goo 1 average za januvar 37.—, za marec 37 V2 za maj 3» 1/4, za september 39.— vzdržano; kava Rio navadna loco 34.37, navadna reelna 38.41, navadna dobra 42.44. H a m d u r g. (Sklep.) Sladkor za januvar 15.75, za februvar 15.90, za marc 16.lo, za maj 16.55, za 16.90, za oktober 17.30. .Mlačno. (Vreme terade pri Umagu. To deklico so brezvestni mort, (jan danes Da£i0 postati bogat mož. jan-»vg. 64.50 do 65 75, Concassi , o r ;______»__ X7" *Jf\ ^/n i star ši poslali v Trst, akoravno jej ni še prav ^eko vr9t krompirja, imenovano Eldorado, 13 let, da bi tukaj služila. Dekletce je res Odvaguiejo leto? na Angležkem tako rekoč _ , . m. . . avgmt Drag krompir Tisti znani pregovor pravi, zmrzlina London. Sladkor iz rope surov 7i;7ir, Sli, Java 9.03— Sh. Mirno. Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 64.50 do b5.75 za september K —.— do —.—, acasse in Melispile ^___x_____ a sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67.30 do 67.80. J?ew-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo lo e dobilo službo v neki rodbini v ulici Foscolo. r S .sebno sedai ko *ra notrebuieio ■d0baVe' Yzdržan0; 5 st" zvišanja- . z zlatom, s .seono seaaj, ko ga poireoujejo } Pariz. Rž za tekoči mesec 15.15, rž za fe- \ čeraj predp< la ine jo je pa njena gospa po- za 8etev • bruar 15_ za marec-april 15.—, za marec-j unij- slala po nekem opravilu v uticj Ponzianino. o 07 iftti mn4i|a v šesto 27-letna 15*25 (mirno>- — Pšenica za tekoči meneč 21.20. F . . J ... . • , . „ b ZJ 1611 se je možna V sesio. čl letna za februvar 21 25, za marec-april 21.40, za ma- \ tej ul ci je pa deklico burja podrla. U schmulz v Ženovi je že mnogo doživela. — rec-junij -1.40, (stanov.) — Moka za tekoči me- padcu si je revica zlomila roko mej pestjo R wj i- _ „ \filHn.i kakor hči hnirateira 8ec 29-45' za februvar 29.20, za marec - april J ui 1 Kod.la be je v Milanu kafcor nci Oogate^a 29 1Q za marec-jumj 29.05 (stanov.). — Repično in k- mo ceni. .Neki redar, ki je bil slučajno t^ovca. prvi nje m(iž je bil n<^ki Francoz, olje za tekoči mesec 49.75, za februvar 49.50, za tam b izu, je odsedel deklico na zdravniško HrIltri An„lPi trFtii Američan S nosledniim ^rec-ftPril 4*-50> maj-avgust 49.50 (mirno) ' J . , ... , , w drugi Anglež, tretn American, o posieaniim g jrit z& tekočl me,ec za februvar 42.50, za postijo, k er je dobila potrebno zdrav, pom c. ie žlVfia v Ntw-Y »rbu tri kta. Po njegovi marec-april 42.75, za maj - avgust 42 50 (mladno.) — Revica je potem joknje izjavia, ***• r..... ie______ . ___ _ ^ t , , da bi šla • > t? ai ■ Sladkor surov 88° uso uo7 21^---21.3/4 (mirno), bel da b. sla amni 8eje povrul]a v Evropo. Mej potjo pa za tekoči me9ec 24.75 za februvar 25.-- (stanov.) rada dom«>v, a da nima denarja, da bi pla- ge je £aljubil vaa'o neki ruski p-tnik, s ka- za maj-avgust 26."-*, za okt.-jan. 26.621/, rafiniran, čala vožnjo s parnikom. lerim ee je tudi re8 porogila v L lle u. Ali 56^-57 — Mrzlo. ožnj j s pa R»dar jo je sprem 1 k družini, pri ka-terej je bda v službi, da bi jej tam dali potrebni denar. — Burja je nadalje podrla : 30 letno Virginijo Ka ser iz ulice Ponzianino, katera Ali komaj je došla ž njim v i»j-"ga roiatno mesno, v O le-io, obolel je njeni četrti muž na tifusu Trgoviiia se zaklanimi prešiči. . „ . Vč-rn) je bdo pripeljanih ua Lukajš-ji ia umrl. Povrnila se je v Milan. lu pi jo 4) 3 J rp 1 , • , „ trg llz pras cev. rro«ii.Jo se je polovico zaprosil za njeno roko neki nje sošolec Do- ^rve vrste po 114.— do 115.—, bila je petega m >ža, ki pa je ponesrečil v j slabša | a po K 100—. mess ; .j. davščina po 3.40 K od veak=ga hektolitra na drobno potoćenega piva. Prava gnusoba zločinska je težak F. W. I^ti e bil na stanovanju pri neki rodbini v ulici CasT.aldi. Nek ga dne je W. porabil odsotnost gospodinje — ki je ponesla m^žu kosilo v svobodno luko — da je na o letuem dekletcu, hčerki domaČi, izvršil zločin proti nravnosti in še vrhu tega provzroč l ubogemu otr.ičiču grdo bolez.n. Gnusobo grdo so seveda odvtd.i v zapore. V Domžalah je Siadkanov mlin popolnima pogorei. H uja nesreča na tem požaru pa je, da je zgorel tudi tden hlapcev mhna. »Slovenec« trdi, da je na tej -mrti krivo — žganje. V neizmerno žalost svoji materi je neka mladenka v ulici dello scuele israeli-tiche. Delila je nepoboljšljivo. Večkrat že ee je zg-iJilo, da je morala mati zaprositi intervencijo redarstva proti laBtni hčeri. Ćesto se hči n.ti ne vrača na stanovanje po noči. Nekega dne so jo celo aretirali radi potepanja. Mari ]e že prosila, da bi mal jpridno hčer zaprli v kak korekcijski zavod, ali tej prošnji ni bilo uetrež no. ker ni hči še storila nikacega tacega kaznjivega dejanja. Ko je po omenjani areta-ciji prišla iz zapora, je šla narovoost med svoje »pr jateljice« in je izvršila neko tatvino. Sedaj jo iščeta m*ti in redarstvo, ali — brez-vspesDO. Nezvest zaročenec. Antonija Turk iz ulice della Pieta je bia dala sli raniti pred nedavnim časom svojemu zaročencu Jakobu Zumin en del svojih stvari v vrednosti kakih 14«» kron. Sedsj je pa njen zaročenec izginil se vsemi izročenimi mu predmeti. Včeraj je Antonija Turk prijavila nezvestega zaročenca redarstveni oblasti. Borzna poročila dne 20. januvarja. Tržaška borza. se je o padcu ranila na desoem kulenu. 70 g |rah in g )8pa Schmutz je postala vdova v letno Terezijo Nosu i for iz ulice Barriera Vec pet g Na tQ tekom dveh let 0 Jh la tri že j chid. Reva je nesla koš, v katertm je imela nitvene p0nudbe, ali slednjič je vzela veadar f>0 jajc. Ko jo je burja podrla, so se jajca ZOf>et Dtkepa Nemca. Poroka je bila te dni I razbila na cestnem tlaku a reva sama je do- v ženevi. Se vedno krasna žena ie še vedno bila precejšnjo rano na desnem sencu. kresnega lica in prijaznega vedenja ter go-j — 58 letnega poljedelca Ivana Macon vofi pet jfzjkrv, katerih se je ngučila od; iz ulice L mitanea št. 463, kateri je o pad.m 8VOj^ mož. Otrok nima. Ali sedaj pravi, da dobil več ran. Za Virginijo Ka ser in za ge ue veg možila, ee bi zopet postala Macona, je moral zdravnik, ker pozvan tele- v(jova> fjničnim potom, na lice mesta. Terezija No- ______—————— sotfor je pa bila prišla sama na zdravniško postajo, kjer je dibila potrebno pomoč. — Najhujši zločin je pa burja izvršila nad 59-letnim kočijažem Ivanom Gergoletom iz ulice Media šr. 46. Gergolet je že dlje Napoleoni K 19.05—19.07, angležke lire K 23.93 * .1 * * • i_ 1 1 1 j do 23 98. Lnnd m fcratek termin K 239.45—240.—, časa bolan. V 5eraj okolu 1. ure popoludne ^^ * 95.15-95.40. Italija K 95.10-95.35, je bil šel k zdravniku a ko se je vračal do- italijanski bankovci K 95.15—95.40. Nemčija K, ■ , • r»- j- ji 117 05—117.35, nemški bankovci Iv 11705—117-35, mov, ga je burja v ul ci Piccardi podrla s ^^ ednQ'tua renta K l00.55 -100.85, ogrska tako silo na tla, da se je revežu vlila kri iz kronska renta i\ 99.00—99.30, italijanska renti K 1 . -j - j* 101.85—102.30, kreditne akcije K 677.00—680.00, ust. Nekateri mimoidoči so reveža vzdignili ;ice K 67000 -674.00, Lombardi K ter ga prenesli v vežo hiše št. 5 v ulici Pic- 83.00 - 85.00, Lloydove akcije K 727 00—733.00. — \a 4. Srečke: Tisa K 326 —330.—, Kredit K 465.— cardi a Fot*m je nekdo telef^ničnim potom Bod^nkredit 1880 K 295.-300.-, Bo- pozval zdravnika se zdravniške postfje. Pri- denkredit 1889 K 286.—290.—, Turške K 132.— šedši na lice mesta je zdravnik konstatoval, do ■ Srbske ^ do —* da je revež o padcu zadobil razne notranje rane — kri mu je še vedno tekla iz ust — in da ni izključena možnost, da si je zdrobd čepinjo. Zdravnik mu je dal takoj najnujnejšo pomoč ter ga dal potem prepeljati v ^ oolmšaico. Pretep mej berači. letni Fian Baje iz ul ce Scuole larael.tiche se preživlja a tem, da po dvoriščih svira ua harmoniko. Sinoči se je pa spri z nekim drugim beračem, ka teri ga je neusmiljeno naklest:l. Prebil mu je tudi kožo na čelu. Baje je šel na zdravniško postajo, kjer so mu isprali rano ter obvezali glavo. Mal vzrok — smrten izid. 40-Ietni agent Karol Godnik je pred petimi dnevi obrezaval svoj svinčnik in se na tem delu ranil Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da ne ul bati nikake koukureaco. Sprejemajo se vsakovrstna deia tuoi po posebnih načrtih. Ilnstrovan cenik brezpl&fino in frank "> iiM Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča »lavnemu občinstvu svojo IV zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J yia dei Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - ttt cerJcro S?. Petra t Hiši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdelnje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperatura 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU. &PLITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). ! Gospodarsko podporno društvo ne Kontovelju registrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi na občni zbor ki se bo vrSil 31. januvarija 1904. ob 4. uri pop. v prostorih društvene kreme na Kontovelju. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika; 2. Poroćilo tajnika ; 3. Poročilo blagajnika ; 4. Odobrenje letnega računa. 5. Razni predlogi in nasveti. Volitev. Xa obilo udeležbo vabi ODBOR. na Posojila, ne manjše od 10.000 kron hiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER C. kr. privatno Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rfzer -ni zakladi društva glasom bilance _ 31 decembra 1902. ^.^^cccr^ Zadružna glavnica (od kcjih vplačano (i 3.2<»0.000) ....... k S.OOO.UOO Rezervni zakladi dobi kov .... „ 7,133.5£0 zaklad proti v padanj u vrednosti i javnih efektov ... , 3.700.580 Kezervni zaklad premij za zavarovanja ............ „ 71.255.750 Zavarovanja na življenje v veljavi _ -Jo4,!Hi6.i42 Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [lh3t>—1902] . 498,919.05o Družt o sprejema po jako ugodnih zavarovanj« proti požaru, streli, »kodom v-lei razstrelb, ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m rju; sklepa pogodbe za zavarovanje živl,enja po raznovrstnih kon.1* nacijah, za glavnice, rente plačne do smiti aii zavarovanca, doto otrokom itd. wm- Preclzljska nra sestav Bonta -»« so najbcljštga teka in popolni ma ploščnate vi-užke remont, ure na &idrot hermet čdo za-tvojjene take, da je j»jeczjt-ko kolesje ob varovano prt d menja-ji čo t* mp« rMuro. Jeklena remont. K 9, ravn»> ttska na sidro, 15 rubitov, z v.auiii tekom na s dro na ktzalu, 5 letnim j isajtpiin jamstvom za preeimi tek, od jekla K 19.—, od srebra K 23.—,. od «1 vojna t« ga dou< lfe zata (okrovje prevlečeno z pristnim z atom, tedaj ne porl^eno) z trajnim jam-tv- m z* zlati Wk K 22.—, cd 14 karatn zlata K 60.—. Ura na sioro za damc-pr s^bco pl. sedata »B tnhfur« na f. kakovosti K 31-—, od or^bra K 37.—. Verižice od dvo nat»ga doublfc z'at& v modernih oblikah |M K 6.—, H.— in 12— in sicer po teži. Se-tav Roskopf. od niklja, remont ura. K 6.—, ravni »■*■» na sidro, patent K 8.;>0, z dv«-inatiroa pokrovoma od srebra »Roskopf« K 14.50. V d« biva »e po poštnem povzetju od to varnišk* zalng#» RUNDBAKIN. Dunaj, IX. Bergg. 3. Rizik je izkljaeen. ker se sprejme kar ne usaja. Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). potniki v Ameriko! CVNABD LINE Kocesijon ovano društvo ia kraljestva in dežele, zastopane na državnem zboru. prevaža potnike naravnost iz Trsta v Novi-York z brzim parobrodom „AURANTA" z 1200 mesti III. razreda in z 300 ealon-mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom „CARPATHIA" z 2000 mesti III. razreda in z 400 salon mesti II. razreda s kabinami. O Cena potne karte za vožnjo, O hrano z vinom in vso postrežbo O III- razred, za iz TRSTA v NOVI-IOM osebo 180 K Odhod iz Trsta O O o o »CARPATHIA« 2. februv. 1904. »AURANIAc 16. februv. 1904. Natančn*»ja razjainjenja. vozne bil:ete, cene, prevoze v druve postranske luke in železniške postaja iz Nova-Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike daje in preskrbljuje Austrijski domači slavni zastop Schroder & C.o - Trst Via Carlo Ghega štv. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave: SCHRODERCO - TRST. Izdava jo se tudi za iste parnike vozni bileli za Palermo. >apoli. Algir in (iibrallar. gC Potniki naj se zglasijo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno za vozne biljete ! Svoji k svojim ! QOOttQOOQO Svoji k svojim ! zmerne in oostrežba točna in poštena. I iubitelji dobre čaše črni a. zahtevajte povsod naj fi-Dej~a in naj bol Si v četja 1NDRA TEA Zme« najfinejšega čaja Kine, Indije in Cejlona Prsten le t izvirnih zavitkih. Zaloge je razvideti iz lepakov. Salvator balzam (Liquer aromatic) Najuspešnejše domače zdrailo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdrai maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od n stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano domače zdravilo — Trpotčev sok. Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje poštnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NAKOČBE: LEKARNA H „SALVATORJU" - Fr Riedl, VARAŽDIN kbr. 103. -O § Kašelj Stanovanja (Piazza Caserma št. 2) oddaja od danes naprej lastnica „Tržaška posojilnica ia hranilnica' (registrovana zadruga z omejenim poroštvom). Istočasno se oddaja hotel, restavracija in kavarna. Prijave se sprejemajo v poso-jilnični pisarni (ulica S. Francesco št. 2, I. n., telefon št. 952), kjer se dajejo tudi potrebna pojasnila. Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Fran/.* v ulici Geppa št. 16. se toči: fino vipavsko belo.....po 40 n veza na dom.......» .>t> » istrski teran I. vrste . ...» 40 > za na dom ........* >'J + nad 10 litrov......>28 » Priporoča se krčmarjem in trgovcem prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Krema ie odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip Furlan, krčmar. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrente.) Zaloga. izgoto%-ljenih oblek za gospode, dečki je. otroke. Veliki izbor snovij za obleke, ki se po rae,-izgotovijo v lastni lcrojasnici. Bogat izbor površnikov, sukenj, havelokov po jakc. nizkik cenah. PODRUŽNICA; .ALI*A CITTA DI LONDRA" lil. Poste /iIIove št. 5. (vogal ul. Torre biauc.i. TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin. kolo nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Velika zaloga == istrskega vina dobro nadomestilo kraškega terana Postrežba točna. Razpošilja na vse strani Macarol Fran, Sežana. JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-aijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blago čudi na deželo na debelo 111 drobna po jako nizki ceni. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. = K 1,000.000 Kupuje in prodaja vm vrste rent, ustavnih pisem, prijomet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devi*. ProDiM iidaja k Zamenjava in eokomptnje izžrebane vrednostne papirje in vn o v čuje zapale — kupone. --: Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — Izgubi •— Vlnkuluje In divlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. MtmMompt in InHftff menic. Bor-ns naročila.. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do r dne vzdiga. —t------------■ : Promet s Čeki in nakaznicami, ■■■■■■■■■■■■■ssco^