daa nus mMJ la UraW daily Hollida js. PROSVET LETO—YEAR Cen« liât. GLASILO SLO1 NARODNE PODPORNE JEDNOTE U*MW ta 2A07 B. Lawndals Ata. Offtos of Pabltoattsat | 1617 Booth Lswndalo Av% Tolsçhooo, loetewsll 490« "LTE ^¿^J^TtST Chicaya, IU., petek, 2. maja (May 2), 1930. AcMfUaM far (mûhif at »poslal rata af poataco provide* far 1» eoctfoo UM. Aal of Oct I. 1917, aulWii«d on Subscript 'on >6.00 ■ Taarlfl STEV.—NUMBER 103 14. lilt. Napeti odmevi indijske revelte v Londonu (¿lasilo delavce strank« xahtava, da vlada umaJuia vojaško Hilo v Indiji. MacDonaldovu vlada med dvema ognjema London, 1. maja. — Angleška laboritska vlada je ainoči sklenila, da bo podpirala indijsko vlado pri potlačen ju Gandhi jeve revolte. London, 30. apr. — "The London Daily Herald," glasilo delavske stranke in danes oficielno glasilo angleške laboritske vlade, je včeraj izzval veliko senzacijo z y vodnim člankom, v katerem zahteva, da angleška oblast v Indiji takoj suspendira vsako akcijo sile napram Gand-hijevi pasivni revolti. "Stara metoda železne pesti se ne bo obnesla in povzroči veliko katastrofo/' piše list in kliče v spomin, kako je Anglija na enak način reševala problem Irske in povzročila organizacijo Sinn Fein in krvavo velikonočno vstajo leta 1916. Dalje kliče v spomin zgodovino Anglije, Avstrije in Rusije, ki je na debelo posipana s tragičnimi svarili, da sila rodi le protisilo. Sila ni zdravilo. Edino zdravilo za sedanji položaj v Indiji je, da vlada pogumno izpolni obljube, ki jih je dala ob svojem nastopu in katere še niso izpolnjene —svobodo Indiji. Članek jasno dokazuje, da delavska stranka ali vsaj del stranke ni zadovoljen s sedanjo neodločnostjo vlade. Mac Donald je v velikih škripcih. Na eni xtrani je program in princip lavske stranke, ki odločno zahteva, da se Indiji podeli samovlada, na drugi strani pa je večina konservativcev in liberalcev v parlamentu, ki prav tako odločno zahtevajo, da je treba revolto v Indiji skrušiti za vsako ceno in pripravljeni so strmoglaviti vlado v tistem momentu, ko se odloči proti temu. Bombaj, 80. apr. — Apostol Oandhi je včeraj ponovno izzival vlado, naj ga aretira. Povedal je javno, da namerava v kratkem voditi ekspedicijo, ki zapleni državne solnice. Gandhi je ožigosal cenzuro za časopisje in voja-Ake pohode ter ponovno pozval ljudstvo, naj bojkotira angleško l lago in opojno pijačo. Včeraj se je razpočila bomba v Pešavarju in ubila enega domačega vojaka. Silen tornado; 18 «rtvlii l Mnogo ranjenih. Pet držav udarjenih Chicago. — V noči 1. maja jc «livjal tornado po zapadu in se-vorozapadu in 18 oaeb je bilo ubitih ter mnogo ranjenih. V Wisconsinu je pet mrtvih. VrtU m-c je besnel tudi po Minnesota Nebraeki, Kansasu, Missouri ju. Ulinoisu In North Dakoti. VLADA PRISKOČILA NA 1'OMOC FARMARJEM iWdlla j« štiri milijone dolarjev mlekar*! zadrugi U aaliingtsn, D. C — (F. P.) Federalni farmski odbor je ugodil t>etielji mlekarske zadružne ki je vprašala sa posojilo v vsoti Štirih milijonov dolarjev. Zadruga bo rabila denar sa raz-*irjenji svojih aktlvnoati In sa pridobivanja trgov za njene produkte. Posojilo bo moralo biti vrnjeno v prihodnjih desetih letih. Federalni farmski odbor je u-frotova, da je zadruga trdna in ima npoaobno upravo, kar ji jam-'i r apredek. ftteje 40.000 članov med farmarji v državah New York, New Jersey. Vermont In oftneetfcnft. ^ Poslopij« Jaslice v Now York« Unija za ameriške civilneayobod-ščlne brani radikalce New York. — (F. P.) — Unija za ameriške civilne svobodšči-e bo sodelovala z Mednarodno elavsko obrambo v prizivu na apelatno sodišče proti obsodbi treh komunistov in dveh mornarjev, ki so se udeležili oziroma vodili demonstracije brezposelnih delayeev 6. marca. Zanje se je zavzel tudi bivši di-striktni pravdnik Robert H. Elder in se izrekel, da bo vodil obrambo. Pravice obtožencev so bile kršene na vsa mogoče načine, je izjavil odvetnik Unije za ameriške civilne svobodščine. Ko so bili vrženi v zapor, jim je bila odre-čena prilika, da bi se posvetovali s svojim odvetnikom. Pozneje so bili izpuščeni, ko je bila za nje položena varščina v vsoti $12,-500 za vsakega; tako visoka vsota se zahteva le v slučaju, ako je napravljen velik zločfti. Obtoženi so bili napada na policijo, katerega niso storili in odrečena jim je bila pravica, da bi se zagovarjali prod porotniki. Edini prestopek, radi katerega bi bili lahko pravilno obtq^eni, je bil v tem, da so odredili pohod po mestu, ne da bi imeli za to dovoljenje od oblasti. Unija za ameriške civilne svobodščine je prepričana, da so bili obtoženci obsojeni na težke kazni na podlagi zakona, ki je tako nejasen, da mora biti preizkušen na višjih sodiščih^ w Bivša vojaška taborišča bodo Ječe! Waahington, D. C.—Iz kongresnih krogov poročajo, da justični department namerava prevzeti bivša taborišča, v katerih so se vojaki vešbali med vojno, in jih apremeniti v začasne ječe sa mokre grešnike, ki nimajo prostora v federalnih zaporih. Bivša vež-ballšča bodo nekaki interna-cljaki tabori sa obsojence manjših zapornih kazni. Hoffli liio podporo pri delavcih Dobil je podpornika v podpredsedniku železniške bratovščine Washington, D. C. — (F. P.) — Senator Tom Heflin iz Alaba-me, ki je-ponovni kandidat na neodvisni listi, ker mu je bila odrečena pravica, da bi kandidiral na demokratski, ker se je v zadnji predsedniški kampanji izrekel proti Smithu, sedaj išče podporo pri delavskih unijah. Izdal je letak, ki vsebuje njegov rekord glasovanja o delavskih predlogah, ki so bile predložene v kongresu in ki prikazujejo, da se je v nekaterih zadevah, ki so se tikale železničarjev, pridružil njihovim zahtevam. V delavskih unijah je dozdaj dobil samo enega zagovornika, N. W. Doaka, podprt «dnika bratovščine železniških strojnikov. Heflin je znan kot nazadnjak in hud sovražnik katoličanov, ra-dikalcev in tujerodnih delavcev, proti katerim Od časa do časa grmi v senatni zbornici. Starostna pokojnina v Minneaoti St. Paul, Minn. — Trije okra-ji — Ramsey, Hennepin in St. Louis — bodo volili prihodnjo jesen o sistemu starostne pokojnine v soglasju i zadevno postavo, ki je bila sprejeta v državni legislaturi in ki določa, da se lahko vsak okraj Izrhzl potom volitev za «prejetje starostne pokojnine. Državljani, ki dosežejo starost 70 let In so brez svojcev, da bi jih podpirali v sUroati. so upravičeni do $1 podpora na dan. V mnogih okrajih države Min-nesote se opaža zanimanje za aprejetje sistema starostne pokojnine. Tri dekMre Mirte v pakta Havana, Kuba, 50. apr. — Tri kubanska dekleta so včeraj izvršila skupen samomor radi ne-srečne ljubezni. Polile so si obleko z alkoholom in jo sspalUe, nakar so umrle sa strašnimi o-pek linami Dekleta so bMa Ramena Jibinez. Maria Gonzales io Potvarjanje vesti iz Indije Caaopiana poročila ao pobarvana s angleško propagando Chicago. — (F. P.) — Kako deluje angleška propaganda, je razvidno iz vesti, ki jih pošilja Asociacirani tisk ameriškim časopisom. Vsa poročila tega tiska, ki prihajajo iz Indije, so poslana v 'Ameriko skozi angleško časopisno agenturo Reuters in tako je umevno, da so vesti pobarvane v prilog Velike Britanije, ki si je nadela nalogo, da zatre neodvisno gibsnje v Indiji, kateremu načeluje Gandhi. To postopanje je izzvalo kritiko celo v kolonah kapitalističnega časopisja v Ameriki. Poročila Fcderaliziranega tiska o situaciji v Indiji obstojajo večinoma iz izjav Indijcev, ki so bili izgnani iz dežele in so našli zatočišče v Združenih državah. Prejšnja direktna zveza z Indijo je bila prekinjena radi uradnih zaprek, ki so se stavile Fe-deraliziranemu tisku. Vesti, ki prihajajo skozi Anglijo v Ameriko, se glase, da so Indijci napovedali bojkot blagu in pMnktbm, ki prihajajo v Indijo iz vseh inozemskih držav. To je navadna britska propaganda, ki se skuša izneblti konkurentov na indijskih trgih. Resnica je, da Indijci bojkotirajo le angleško blago. Nadalje prihajajo poročila, da so Gan-dhijevi sledilci odgovorni za nasilne izgrede, ki se pojavljajo v Indiji. Namen teh poročil je odtujiti v inozemstvu simpstljc napram gibanju, ki ga vodi Gandhi Ur opravičiti nasilja, ki jih Izvajajo britski uradniki nad prebivalstvom, aa potlačijo u-por. . Pobarvane vesti iz Indije so bile vzrok, da sta čikaška dnevnika 'Tribune" in "Dally News" poslala posebna poročevalca v Indijo, da nadzorujeta vesti, ki prihajajo v Ameriko potom brlt-ske časopisne apenture. Ameriško časopisje se je moralo boriti proti slični potežkoči za čass revolucije na Kitajskem, ko je prejemalo vesti o dogodkih potom britske časopisne agentu-re. _ Obtožba proti rudarjem potlačena New York. — Mednarodna delavska obramba poroča, da Je u-spels v obrambni akciji v zadevi devetih rudarjev, ki so bili obtoženi nepoetavnega zborovanja in zoperstavljenjs napram oblasti. Tožba se je vlekla tri leta in Je imela svoj izvor v protestnem shodu radi Sacca In Van-zettlja. V dvorano je navalila premogovna In železarska polici-ja ter pričela z izvajanjem svoje brutalne taktike. Mednarodna delavske obramba opozarja na dejstvo, da Je oblast železarske in premogovne policije v državi Pennsylvania še vedno velika, Icar je razvidno iz slučaja, ko je ta policija uspela, da so bili trije delavci. Pete Mu-selin, Mllsn RešeUr in Tom Zl-ma obsojeni na pet 1st ječe vssk, ker so skušali organ is i rati Ja-klarske delavce v Allquippi. Pa. TnUvl «kradli glave sv. Ufte Liabona, 80, apr —Včeraj so tatovi odnesli b tukajšnje stolne eerkve s dragocenimi kamni In bieeri posuto skrinjico, v kateri je bila — kot pripovedujejo — glava sv. Uršule iz četrtega iiroo Prvi »aj v Evropi; pot mm Iff taorNd Dva mrtva na Kubi in trije v Argentini; milijon v paradi v Moskvi — drugače nič novega j «t London, 1, maja. — Današnji mednarodni delavski praznik je bil v Evropi nkjmirnejši v 16 letih. Kolikor je znano do poznega večera, ni bilo .nikjer nemirov, bila pa je mnogo aretacij in policijskih ter vojaških mobilizacij. Demonstracije ao bile v London^ Parizu, Brus-lju, Berlinu, Madridu in na Dunaju. f Berlin, 1. maja. — Velikanske demonstracije in najlepši mir! ProdpoHne so korakali komnistl, ki so imeli svoj aero-plan v zraku, popoldne pa socialisti. . Moskva, 1. maja. — Vač kot milijon delavcev in vojakov je danes korakalo < po moskovskih ulicah in se zbralo na Rdečem trgu pri prvomajskih slavnosti. Buenos Aires, Arg., 1. maja. —- Trije delavci ao bili danes libit! v spopadu s policijo pri prvomajskih demonstracijah v San Martinu. Havana, Kuba. 1. maja. — V Regiji, v okolišu Havane, je bila danes bitka med policijo in komunisti, ki so praznovali prvi maj. Dva delavca sta bila u-streljena in 14 ranjenih, med temi dve ženski; trije policaji so bili ranjeni. New York. — 1. maja sta bili v New Yorku dve paradi in dva shoda na Union Bquaru. Pred poldne ao imeli fpatriotje protlkomunističpe demonstracije, popoldne pa komunisti svoje. Bilo je vse mirno. Chicago. — Na zapadni strani mesta je korakalo okrog 500 komunistov, ki so imeli 300 policajev za spremstvo. Proslave socialističnih delavcev so bile v dvoranah. Ves mirno. OBSEIHO STA RJE « OHIJSKI JEniSMCI Vojaki atreljall na rebelne jet nlke In dva ata ranjena. Ulice okrog jetnlšnice so oborožen tabor ? Sonet fil avoM novo iN-eiekeve Mornariški odsek je prodsl mnogo psralkov privatni družbi za eramotno nizko ceno Washington, D. C. — (F. P.) — Senat je te dni odglasovsl, da uvede preiskavo glede prodaje vladnih pnmikov privatnim družbam. Predlog za Imenovanje posebnega aenatnega odseka, ki bo vodil preiskavo, Je stavil senator McKellar Iz države Tennes-see. Parniki, ki jih je mornariški odsek prodal privatnim družbam, so bili vredni milijarde dolarjev, prejel pa je zanje sramotno nizko vsoto. Večins teh parnikov je bila zgrajena za časa svetovne vojne In po vojni. Resolucicja, ki Je bila sprejeta v senatu, se k lasi, da preiskovalni odsek preišče vse podrobnosti kupčij, tsko glede cene In drugih stvsri, ki so bile v zvezi s kupčijo. Konferenca voditeljev atevbin-*klh unij Washlngton, D. C. — Pred-sednlki raznih narodnih In mednarodnih unij v stavblnsklh strokah so se te dni zbrsll na konferenci v Washtngtonu, ns kateri so razpravljali o problemih, ki čakajo rešitve. Diskusija se je V glavnem pečala z načrtom ustanovitve posebnega arbitražnega odbora, ki naj bi reševal jnrisdikcijsks spore, ki ijastanejcLod časa do čass med stavbi nekimi unijami. Isvoljen je bil komite j, kateremu je bila izročena naloga, da eestavl o-snutek, na čigar podlagi naj se igrfedl listen, ki bi ofeogočal mirno poravnavo Jurtedikcii» skih sporov. Osnutek bo pol*m prodlošen ¿ietMUvu etavbinskih uaij v ratifikacijo» Oolumbua, (V-4\>loŽaj v o-hijski državni jetnttnici, v kateri je 820 jetnikov našlo smrt v ognju in dimu pred desetimi dnevi* je v torek nalikoval vojnemu stanju. "Pasivna reslaten-ca" jetnikov, ki ao odpovedali delo in pokorščino, dokler ni jet-ničar Thomas odstavljen, se nadaljuje. Zadnji torek js prišlo do f!sičnega spopada In vojaška straža js streljala na puntarje. Dva sta obležala ranjena, eden od teh smrtno. V Jetnišnici je okrog 4000 jet-nikov in od teh je najmanj ena tretjina v rebelnem gibanju. Vojaška straža je bila pojačann na 200 mož, ki tabore na dvorišču jetnlšnice; atrojnice stoje na vseh strategičnih točkah naperjene na celični oddelek, ki js pod kontrolo puntarjev. Strojnice so postavljene tudi na obzidju in strehah okoliških poslopij in celo ulice naokoli stare bastilje so podobne vojaškemu taboru. Uporniki se zavedajo, da ne morejo prodreti vojaškega kor-dona in uteči is ječe. zato ss drže v svojih oelicah in jedilnicah oboroženi s težkimi železnimi drogovi, bati in drugim orodjem ; sumi se, da Imajo vsaj nekateri jetniki tiid! revolverje, Oblastniki se i>a zavedajo, da so rebelni Jetniki v tako obupnem raapoložsnju vsled efekta požarne katastrofe, da bi MM preveč mrtvih, Če bi vojaki naskočili celično poslopje. Zato čakajo, da se med njimi poleže razburjenost in da Jih izatru«J>, 2iv* človeška slanica fotografirana . Waahlngton, D. C.—Franci« F, Lucaa la laboratorijev Bell Telsphone Co. js te dni poročal članom Narodne akademije ananoati, da je Iznašel mikroskop, ki a pomočjo ul-traviollčaih laikov fotografi-re notranjščino šive človeške celice. Doslej je dobil SO slik stanice, ki je ft000-krat povečana. To je prvi slučaj, da človek vidi svojo stanlco v gibanju. Pokojninska predloga pokopana O nji ae bo morda raapravljalo v prihodnjem saaedanju kongre- Waahlngton, D. C. — (F. P.) Zaslišanju, ki se Je vršilo koncem meseca februarja pred komitejem sa delo v nižji ibornlcl kongresa glede potrebe kooperaciji ivezne vlade i državnimi i ozirom na iprojetje predloge n starostno pokojnino, nI sledila nikaka akcija od strani članov komiteja. Načelnik komiteja kon-grosnljc Kopp je podal Iijavo, v kateri Je dejal, » pra-vi, da je tO bol Ja. kakor pa da bi ee delavci menjavali i počlt- ra odobriti odsek sa pra1 teremu načeluje kongresnik ftnlL Ker Je Hnell poznan kit odprt sovražnik vsake socialne legislaclje In ker m s predlogo ne strinja admiuistrocija, bo najbrž predloga pokopana vsaj sa eno leto. Driavil progMoval- —L al lik* prtvnvvi iniiii Zanemarjenost kriva, da ao bili trije otroci ubiti v tovarni streliva Phlladelphla, Pa. — (F. P.) — Državni Inšpektorji, ki so bili obtoženi kriminalne zanemarjenosti, ki je bila delni vzrok, da so bil! trije mladi delavci uhltl v Devondvi tovarni streliva, sedaj odgovarjajo na protest delavskih unij s Izjavo, da niso našli otrok pri delu, ko so obiskali omenjeno tovarno. Unije sedaj vprašujejo, kakšne Inšpektorje uposluje država, da ne opazijo razmer, ki so nekaj navadnega. Državni zakon prepoveduje u-poslitev otrok v tovarnah streliva. V neki drugi tovarni streliva, v kateri ji delalo 18 otrok. Je bil neki deček ubit, več drugih pa Je bilo ranjenih, ko so je pripetila eksplozija. Neki de£ek, kateremu Je odtrgalo roko, Je prejel le $760 odškodnine, toda polovico te vsote Je dobil odvetnik. Državni odškodninski zakon ne določa. nI-kake odškodnine za otroke, ki so uposlenl nelegalno v Industrijah in se poškodujejo pri delu. Delavske unije V PhlladelphlJI sedaj pritiskajo na državno legl-slaturo, da sprejme predlogo, ki ndon, 30, spr. — Knajet rudarjev Je bilo ubitih, ko ee js utrgit« vipenjača In padla 1600 Ijev na dno šahU rudnika Aa te l<>pe ___ Milijonar si Ji ustrelil Chirago. — Kdward H. Yon-ker«. milijonar In tovarnar, sa je v poftdeljak zvečer ustrelil v Bt. Frsnrls llospitalu v Evsn-etonu. Obupal je, da bi kdaj ša os dr s vel. Star je bil M let. • "TIT' PIOBTBfX prosveta THE ENLHjIITBIfMBIIT CL AM LO Df LASTNINA SLO V K NM» MASODNS PODTOE- »■ JRDMUTS Oim W mmA |IS*il *r K \ hmmiii m Ur*« 4rtmn (tama flfchgi) to %Mmm-m M». M At >« M M» IIA» m ârtrt WW; M i*).-, i« CiMM «TA* » wfe W<% «kl» m *à Ma; m to» MMltl 99Al. KBOÜVKTÁ MIT At êrnmlk UwmimU Ar*» CU—m, MKMItFR or THE mJEOAWP D«t MM w + mémIM. t'omo> tmda M pri m immI, dm n iß 9*u*»èmM> Mí (Wk ü^fci Jtêttf um h • im patofcl* M* m. á» * rmm IM m mU*L Umetni novorojenčki Pred več kot tristo leti je angleški idealist Bacon piaal o."deveti deželi," Novi Atlantidi, V kateri je tako lepo in dobro, du vozovi nami tečejo brez konj, drugi vozovi letajo po »raku In čolni plavajo pod vodo. Ljudje ao čitali in so se smejali. Rekli 00, da to je lahko mogoče na "devetem «vetu," nikdar pa ne bo tega na tem avetu. (Nekako v intern času je Nikolaj Kopernik trobil ljudem. ds J« >vet okrogel in da ae vrti okoli aebe Iji okoli aolnca, pa ao mu rekli, da Je bedak. In Harvey Je dokazoval, da k ti kroži po teleau človeka — in moral Je bežati, ker ao ga hoteli zapreti radi krivoveratva.) Danes vozovi tečejo brez konj, drugi letajo in čolni plavajo pod vodo — na tom avetu. Marsikaj drugega je še, o čemur Bacon nI aanjal — h» če bi bil, bi ga bili tepli s palicami, da Izženo hudiča Iz nJega t Imamo pa danes druge Bacone, ki imajo več korajfte kot so je imeli njihovi predniki; danea no govore več o kaki "deveti doželi" all čarobnem otoku, pač pa o tem avetu, ki ga edinega poenajo. Pred kratkim je lord Bir-kenhead, tudi Anglež, spisal knjigo z naslovom "Svet leta 2080," v kateri piše, kako bo na svetu — na tem svetu — od danes sto let Birkenhead pravi, da bodo takrat vsa Živila izdelovali v tovarnah. Na tone mesa, kruha, sladkorja in sadja bo zraatlo dnevno v laboratorijih. Ljudje bodo delali teden dni In potem počivali tri tedna. Carine ne bo več. Val državljani bodo lahko videli in slišali zakonodajalce v zbornicah potom radiovlzorja in v dvajsetih minutah bodo lahko v referendumu odglaaovali o vsakem zakonu. V Evropi bo kontinentalna federacija in Amerika bo apojena z Anglijo ali Anglija z Ameriko — kar bo vseeno. % * * . , Naj radikalnejša novost, ki jo napoveduje Birkenhead, pa Je umetno proizvajanje ljudi. Otroke bodo delali v laboratorijih. Rojstvo Človeka In živali J« ksmikalen pojav, pravi Birkenhead, torej izvedljiv v mejah znanosti. Ampak izdelovanje umetnih otrok naleti v začetku na veliko oposleljo, pile avtor. KeVI-gioani ljudje bodo smatrali to za grozen zločin In prvi učenjak, ki ae loti tega i>oslu, najbrž umre mučeniške smrti. ljudje v Angliji in drugje to čitujo in so smejejo. Bilo bi Čudno, če se ne bi. Najbolj ae smejejo izdelovanju otrok v tovarni. Kje Je to mogoče? Ua. harhu! Saj res — ali je mogoče? I)anc« Ae ne vemo, kako J« to mogoČ£, toda leta 20.10 bo to vsekskor zelo enostavno. Otrok se razvije is eue sume stanice, ki nastane iz spojitve semenske klice z jajčecem. Teh semenskih klic in jajčec ne zmanjka nikdar na «vetu. dokler ne zmanjka ljudi. Edino vprašanje je, kako dohiti pravo solucijo in pravo posodo, v kateri se bo oboje spajalo In rszvi-jalo natančno tako kot v materinem telesu. V sto letih lahko rešijo to vprašanje! Ali Je vredno o tem razpravljati? Vredno Je.MIko, da se aanetl razmišljanje In prepričanje, ds v življenju ni nič nemogočega karkoli Je racionalno. Delavec ni nič na boljšem, če mu »likaš nekaj v bodočnonti, ko njega m* bo več živega, to Je res — ampak človek današnje generacije Je stvoritelj bodoče in današnje Msa-nje" ao jutrišnja dejstva. Človek mora imeti vero v napreden in srečen svet? ' ' "Hanjači" pred sto leti so delali in tr|ieli pomanjkanj« In ca*mehovsnie za napredek, ki ga mi dane« uživamo t Ne pozabimo tega. Glasqn iz naselbin kaka takole; C. P. C. la our great company and she takes Motherly care of you and me. Komedija to vraža Je po mojih mislih presegala vse maje. Odprl sem sicer parkrat usta, a pel nisem, drugi ao se p* drli kot zaplotne srake. Nasilne laži, s katerimi so ti ljudje farbali poljedelsko ljudstvo, zaslužijo posebnega opisa. Vozil sem se nekaj časa in opazoval deželo; njihov business mi je bil pa deveta briga. Opazil sem, da ao Nemci zelo dobri poljedelci In Živinorejci ter da ao jim bili drugi precej zavistni. . • Naš načelnik je seveda na moje gibanje dobro pazil in me lepega jutra takole nohrulil: Vi j ste morda dober opssqpalec, niste pa prodajalec. Dober lainik mar mislite, sem siknil. In ta odgovor za njega je bil ža dolgo pripravljen. Lahko odpotuje-te po »vojih potih, ml reče. To je moja zadeva, mu odvrnem. Imate tukaj en dolar za pot. Z ironičnim nasmehom sem vzei srebrnik, ki Je bil plača in ko-mišen za en mesec in pol. Moja prtljaga Je bila le lati večer odposlana v Dead wood, Sou t ft Dakota, kjer ae nahajajo zlati rudniki. Ob dveh po polnoči pride tovorna lokomotiva akozi Crawford, Neb. Človeška roka se nekam obotavlja prvič resno prijeti za železno kljuko črnega konja, ki hropeče zapušča postajo. Na vozu kamene soil ao me prvo noč zazibale v spanje "rojenice." Ali spanje je bilo brezskrbno v zavesti, da gremo naprej. V Kdgmont, So. Dak., je križišče za Deadwood in druge zlate rudnike v Black Hills territory u. Pojasnili so nam, da rudniki le delno obratujejo. In naš mandamua ae glasi naplej. Rabim besedo "naš", ker nas je Črni konj odpeljal kar celo tropo, ki so prišli iz zlatih rudnikov. Ali ni naša krščanska civilizacija krasno urejena?.Tisti, ki v resnici koplje vsemogočno rumeno kovino, je tramp. Oni pa, ki Jo hranijo ln nosijo, ao ya zapovedniki, Izvoljenci in reverend!. < Pozno ponoči se privlečemo v Predsednik Hoover je ves v skrbeh, da sedanji kongres zaključi zUrovanje, ne da hI spre j vi oairajših |x«Uv za izvajanje prohlb!-cije in dovolil telke milijone za gradnjo novih Ječ, ki ao potrebne — zaradi o«trega izvajanja prohHiicije. To Je njogov* glavna skrb. Pro-hiblcija in Ječe! To Je dOeli najbolj potrebno! Kaj Je brezposelnost, kaj so drugi eko. nomaki In socialni problemi! Vse to nI nič. Glavno Je, da ae vsa Amerika izpremenl v moč-no ječo. Ko je zaspalo ljudstvo Izvolilo Hoov-erja. je mislilo, da dobi ¿obrrga inženirja h krmilu deiele, dobilo pa Je — misijonarja. »Oa Tke Bum" K. K. Z zapada.—Med slovenskimi naselgiki v Ameriki je gotove precejšnje število rojakov, ki ao svoj čaa poskusili, kaj se pravi biti na "bumu." Mnogi so to hotcM poskusiti zgolj radi pusto, lovstva, druge Je pa v to prisilila potreba za eksistmmo. Vsi so p* več ali manj na skrivaj ponosni, ker ao se poeluiiii svo-tM^rfVdrznosti ameriških ho- bSSf TttdJ naši slovenski hoboti so imeli mnogo drznih in zanimivih došivUaJev. Ali vsaj ik mojo osebo moram reči, da nisem še nikjer videl, da bi kdo v našem časopisju kaj opisal. Mnogokrat sem že opazil, da je pogovor o mučnih in veaelih'dogodkih iz trampskih dni takoj izvabil vesel obraz in dobro razpoloženje v odurni vsakdanjosti. Vsak se rad spominja Čudovite mešanice pametnih in neumnih dogodkov; zraven pa še najbolj skupnega bratskega cilja vseh hobotov, ki veleva: naprej, dokler ne pridemo v boljše kra-je,ali pa nas sreča pamet pod težo poznih let. Da se karijera fanta-hobota uspešno začne in potenc v tek, je treba nekakega tnazila; in za to najizbornejše služijo prazni žepi ali pa odpor proti umazanemu robotstvu, katerega nikoli ne manjka po industrijah. Neverjetno se bo* morda zdelo, da Je karijero hobota, ki to piše, namazal in pognal v nagel tek spomladanski dež. Prišel sem kot potpik iz Chicaga in izstopil v Denverju, Čok). Radostno semiie oziral po gorskih velikanih, katere toliko pogreša oko na blatnih ravninah IUinoisa. Globoko sem vase potezal čisti zrak In al mialil, ne bo ae treba to poletje kuhati v dolini Mis-sissipplja. Mpje veselje pa ni trajalo po-sebnp dolgo; kmalu sem bil po» učen, da je južni dež reko Ar kanaaa tako napihnil, da je podrla pol Puebla In železniška zveza je od Denverja proti ju gu popolnoma prakinjen*. MoJ načrt, da dosežem premogarske naselbine, je bil torej prekrižan., Zapadno od mesta pa grozi podreti ; vse mostove reka North Plat te in je sveza tudi tukaj prekinjena. Skrbna revizija žepov je pa kazala tako akromno bilanco, da je bil takojšen odhod neizogiben. Takoj "cm ae Javil na neki oglas aa agenturo v zapadnl Nebra-aki. Gospodje v uradu so dejali, ako imam denar do tam, lahko takoj odpotujem, za plačo bom imel pa komišen iz Nubraske. DrugI dan zjutraj Mem že v Ogallala, Neb. V nekem reatav-rantu sem vprašal Še precej mlado strežnico, kje ae nahaja a-gentura Chicago Portrait Co. Pogledala me je s malomeščansko prezirljlvostjo in rekla, «la ji ui inano. Njena tolsta stran života, a katero me je takoj o-svešila, še ni bila prenerodna in tudi šminko je Imela po vratu bolj pravilno nametano. ' Kmalu na to pa vstopijo moji novi znanci na prigrizek ln potem grem s njimi v hotel, kjer mi je njih načelnik pojasnil par Rt vari. Dodal me Je kot nekak privesek enemu fantallnu, da ae učim? In tako ae je začelo naše tram | m nje v fordki po vsaj zapadnl Nebraskl. Cez par tednov smo se zo|>et "kopaj «ešli v malem mestu. Načelnik nas Je povabil na popoldanski sestanek ter vso skupaj prav dohro oš tel ln nam napravil >alcs' pridigo. Rekel je. da je buslness slab in da komišna nekateri ne bomo dobili, ako bo šk> tako naprej. "Pazite torej, I da boste znali pravilno čaa Izrabiti In da boste vedno prišli v hišo farmarja, ko bo on Jedel, kajti Jas sem prav gotov, da vas bo za mizo povabil.** U-1 čil nas Je tudi. kako se moramo! vlak, ki pa nI za hobote posdb» lepo zahvaliti s gestami in ar no zdrav, pomikati kolikor mogoče hitro | Pride večer in a nJim vlak. Na i»rotl Izhodu, da nas farmar ne'Iunanj| ilrarti vloka stojim» vpraša za račun. Rekel Je tudU trijt M «*iai več privezana na možev kruh, se lshko izogne tej nesreči » tem, ds si svobodno voli msterinstvo, ne da bi se morals prikleniti ns moli za vse svoje življenje, niti začasno nel r mmmmmmmmmm Ameriško življenje 127. Prosim, mister bandit . •. Clkaškl dnevnik Je prinesel odprto pism« sledeče vsebine: Dvs gentlemana, ki hodita naokrog t mestu s revolverjem v žepu, mogoče ne vesta, da sta me v dveb tednih le trikrat orop^« Dvakrat sta me obiskala v moji pisarni M> gotov denar. V dobrem kraju, črna zemlja, nič kamenja. . » Prodam po »merni ceni. Oglasi, mlekarne in sirarne. Ugodna te se osebno na: 5406 ß. Mapi* prilika, se lahko proda vse kar wood Ave., Chicago, Dl. se pridela. Z malo vsoto lahko (4-IMO-6.2) začnete in «i ustvarite samoetoj- — no dobro bodočnost in zadovoij- NA PRODAJ PRODAJALNA no življenje. Takoj plačate le Groeerija in -/delikatesen, mo-malo vsoto, ostalo pa plačujete demo, 5 aobno^tanovanje zadej potem na lahke odplačilne ob- s kopalnico, nizka najemnina, roke. Za ceno in druge inform*- Tu ni kompeiieije. Moram pro. cije pilite v slovenskem jeziku dati vsled druge večje trgovine, na naslov: John Rogowski, Oglasite fee takoj. Pokličite na Sheldon, Wis.—(Adv.) telefon: Aven»e 7482.—(Adv.) ■ |r HExpresna Služba v EVÄOPO mmm fk» BMkvp u Müh MdfnOk HnUdk KH HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEWyORK || gl Ptf-t trfrarti edpletja. Zmtm erat. Dirktlu lolesaUka II • nm s Jogoelevije. H H PrW odplotja tudi na natfh ananih kabinetih parnlldh ■ ■ BT. LOUIS» MILWAUKEE in CLEVELAND fl H Za navodila vpratejto lokalnega agenta all II Hamburg.American Line ■ ■ 177 N» MM§m Avon* ♦ ♦ Chicago ggQBYlT 7t "Štefka, pri nas tajtrkujemo ob osmih." "Dobro, gospa. Ampak če ne bom te pokonci, naj me gospa ne čakajo." 8E POČUTI KOT 20 LETNI MOŽ "Attoona, P»., 14. aprile.-Star 74 lat, ampak Tiinerjevo grenko vino mota. Tako isrrstnaaa sdravila nitem dobil V Nemčiji niti' v ti MMl. John Loh-mer." * TBLNBftJEVO GRENKO VINO j« ekselentna tonika aa želodec. Hitro m rotit« slabega «potita, aaprt-nice, glavobola, agnbo spanca in enakih lelodbiH» neredov. Poekneitb «o daneat V vseh lekarnah. Vaoroe dobita aaatonj od Jo* Trtner Co., 1M8 8. Aahland Avo., Chteago, I1L _ ste izčrpani? poznate vaso M j cigareto? " ii" * r( . | ^ fl VI STE NATANČNI glede drugih strvari, ki bo v tesnem j itiku s vašo osebnostjo. Kaj pa cigarete? Na razpolago je na ^ stotine vrst tobačnih listov. Kakšne vrste cigarete kadite? Če kadite Camels, kadite najt^fcbran tobak, kar ga raste. Slavna Camel meftanica temeqPlfe uporabi tobaka najvišje kakovosti. Edino od njega lahko pričakujete eno gladko, bogato rahlo milobo ter ta duh in aromo, ki je v taki dovršenosti v Camels. Mi kupujemo pravi tobak .. • najbolj izbrane nežne liste turškega in domačega. V namakanju in pripravljanju se poslužujemo najbolj modernih in snanstvenih načinov. In nam edinim je znana čudovita Camel mešanica. r— HT* v- -¿r ¿T » v. ■,. % Zato samore Camel ustvariti resničen cigaretni užitek več milijonom kot jih je kdaj iakaaalo svojo naklonjenost drugim cigaretam.