/a? 2 Nr. 7375. ftr. 7375. 28. ®u6trni(il' Oglas ®uiihui(6uiig. c. k. iiirskiga poglavarstva. Ungead)tet mc^rfdltigen žBeleljrungen unb ©rmaljnuttgen tjaben ftd) bic ©emutljev nid)t bmifjiget, unb finb gemaltfam bie b|fent* Iid?e jftulje unb ©rbnung unt> bie OJribatft- d)erf)eit im goljen ©rabe gefdijrbenbe uttb »er- le^enbe ©reignifie vorgefallen, ivctclje bač ©u= bcrnium aud) bereitč ju (trengen gefefemdfiigen SJlafiregeln nbtljigten. (Se. SJIajcjldt unfer »dterliefjer SOionard) Jjaben in bom aufridjtigen Sjeffrcben, baš SBol)l 3()ter SBblfer 311 fdrbern mit bem 2lllerljod)|ten patente »om 15. b. ?J1. Sfjren SSblfern jmei feljr roidjtige SJeroilligungen ertfjeilt, ndmlid) $re(ifrei!)eit unb eine ©onfiitution. ©ie ^Jrefjfreiljeit, tvddje 3ebmt bad 9Jed)t gctvdljrt, (eine ©ebanFen 311 »eroffentlidjen, bleibt nod) iriimer an jene ?8ebingiingen unb Dvucffidjten getniefen, tvcldje bie 23erpflid)tung ber Otaatdoerroaltung jur ©rijaltung ber @i- djerfjeit bed (Sfaated, ber OSulje unb ©rbnung, unb ivelcfje bie 9ted)tdanfprucf)e ber @taats« biirger auf i[jr £eben, fbrperfidje @id)erl)cit> ©igenti)um unb ©fjre erforbern. @e. Sftajcjldt [jaben fjieritber cin eigened ©efefj in Svinje jugefidjcrt; bid bafjin ^aben aber roegen SDiijjbraud) ber $Jre£freif)eit, ge* gen burdj biefelbe »eranlajjfe (Stbrungen »ber ©efdfjrbung ber bjfentlidjen Dlulje, £>rbnung unb ®id)erf)eit, gegen burd) felbe veranlafjte SSerle^ungen ber ©tjre, ber @id)er^eit bed £i= gentfmmd unb žebend ber ©faatdburger, ber 33e[)brben unb iijrer £)rgane, bie nod) in »ol* ler SSBirffdmfeit bejletjenben biirgerlidien unb ftrafrid)terlid)cii ©efetje nadj Sjjajjgabe i[;rer SlnroenbbarFeit einjutreten. ©ie »on (Sr. ®?ajefldt bcmilligfe ©onffi? Tution, ndmfid) eine bcn SJeburfniflen ber 23bl= fer angemcffcne 23erfaflung fann crjt nad) reif* lid)er žfierafljung befcbioflicn, unb in’d £eben I^esiravno je že več podučenj in opo- minjev prišlo, se vunder serca še niso vpoko- jile, in silovito je pokoj, red in varnost zlo zlo v nevarnost postavljena bila, ker se je več silnih reči zgodilo, ki so poglavarstvo tudi že k ojstrimu postavnima ravnanju prisilile. Njih Veličastvo, naš po očetovo dobri Cesar, so v resničnim prizadevanji, blagor svo¬ jih podložnih množiti, s narvikšini patentara od 15. Sušca svojim narodam dve poglavitni re¬ či privolili, namreč: tiskarno svobodo in pa konstitucijo. Tiskarna svoboda, ktera vsakimu pravico da, svoje misli na znanje dati, ostane vunder še včdno na pogodbe in nanašbe vezana, ki jih vladarsto v ohranjenje deželne varnosti, pokoja in reda, in pravica podložnih za njih življenje, životno varnost, last in čast tirja. Njih Veličastvo so v tem posebno posta¬ vo, berž ko bo mogoče, dati obljubili. Do ti- stihmal pa imajo zoper nerodno vpofrebovanje tiskarne svobode vse še popolnama veljavne deželne in strahovavne postave pri v svoji moči ostati ; ravno tako tudi obderže svojo veljavnost postave zoper vse iz gori imeno- vaniga nerodniga tiskarniga vpotrebovanja iz¬ virajoče neredovnosti, ki so nevarne in ško¬ dljive pokoju sploh, redu in varnosti, časti, premoženju in življenju podložnih, gosposk in njih služabnikov. Od Njih Veličastva privoljena konsti¬ tucija, namreč potrebam narodov primerjena osnova, zamore še le po natanjčnim posveto¬ vanji sklenjena biti in se začeti; zato so Njih 1 A r . * T < x V x. gerufen roerbeu, ju meljem Broedfe ®e. jejtdt aud) Sufattimentretungen unb žBeratjjuiv gen »on foldjen ^idnnern angeorbnet fjabeit, bie geeignet unb Berufen ftnb, bie verfd)iebe? nen (Slaffen ber ©taatBburger unb llntertl)a? nen unb ifjte SSeburfmffe unb SBunfdje ju fennen, unb mit (Šifer, Unbefairgen[)eit unb £iebe fitr bie gute "(Sadje ju »ertreten. £)iefe $5erat[)Mngen, rooju bereitb ^oreinleitungen getroffen finb, unb roelcfje in moglidjjt furjer Jeit (s5tatt ftnben roerben, finb baljcr rufjig abjumarten, inbem erfi aub ben (Srgebniffen berfelben bie SSilbung eitter betn StBunfcfje utv fereb SJtonarcfjen unb bon žBeburfniflen feiner SSolfer unb beb ©taateč »ollfommen entfpre? djenbe (Sonftitution, ndmlid) Serfajfung ^er- »orge()en fann. ?8i$ baljin bleibt eb jcbod) ^Jjii^t eineč jeben (Staafčburgerč, eineb jeben getreuen Untertl)ane£ bie bejle^enben ©efe^e, ba bie? felben (mit 2lu£nafjme -ber (Senfur) nidjt auf? ge^oben finb, nod) fortan genau, roillig, ge? tviflenfjaft ju befolgen, ben geifllidjen unb meltlidjen £>brigčeiten unb if>ren £>rganen bie fdjulbige $o[ge ju leiflen, fid) ©tdrung ober ©efdljrbung ber žHulje, gefe^Iidjen 6d>fte &'atferfjauč, unb ifjren gu- ten unb frommen @inn fur Sldjtung unb 2luf? red)t()altimg ber šKeligion, ber befteljenben Oe? fe^e unb ^olgfamfeit gegen bie beflcljenben Neborben unb £)brigfeiten berodfjreti, melcbe žBeljorben unb £>brigl?eiten berufen unb ver? pflidjtct finb unb bleiben, fur bie (^rljaltung ber bflrentlidjen SKufje ber gefegiidjen <£5rbnung unb ber bffentiidjen unb ^n»atfi^eri)eit ju mad)en unb ju forgen, unb bie bejte^enben gegenfeitigen Štejte unb S3erpjlid)tungen ju fd)ii^en, roeldje aber aud) berufen unb ver? pjlic^tet ftnb gegen (Storungen, Unfolgfamfeit unb ®emalttl)dtigfeit nad) ber Strenge ber bejtefjenben ©trafgefe^e einjuf^reiten. •-. j Veličastvo tudi zbor in posvetovanje tacih mož zapovedali, ki so izvoljeni, in v stanu mnogotere stanove in njih potrebe in želje po¬ znati, in z gorečostjo, vestnostjo in ljubeznijo do dobre reči za nje govoriti. Teh posvetb, za ktere se že vse pripravlja, in ktere se bodo berž ko je mogoče, začele, je tedej tre¬ ba pokojno pričakovati, ker se še le iz teh pomenih in posvetb konstitucija, namreč de¬ želna osnova popolnama po željah Cesarja in po potrebah Njih narodov in dežel vstanoviti zaniore. Do tistihmal pa ostane vunder dolžnost vsaciga, obstoječe postave, ker razun cenzure niso ob veljavnost djane, še dalje natanjko, voljno in vestno spolnovali, duhovnim in de¬ želskim gosposkam in njihnim služabnikam po- koršino skazovati, se varovati pokoj in po¬ stavni red, životno in lastninsko varnost in obstoječe pravice motiti; sicer pa še vse ob¬ stoječe cesarske in druge štibre in davke, gruntne in desetinske in drugačne davke in vse dolžnosti v denarjih ali v blagu ali v delu po redu in postavah opravljati; z eno besedo, se zveste, poštene, pokojne podložnike skazovati, ki se ne dajo po hudovoljnim podpihovanji in napčnim razkladanji postav zapeljati, ki svojo zvestobo do našiga presvitliga Cesarja in do pre- svitle cesarske rodovine in svojiga dobriga in pobožniga duha za čislanje in hranjenje vere, obstoječih postav in pokoršino do obstoječih gosposk hranijo, ktere gosposke imajo poklic in dolžnost, za ohranjenje občniga pokoja, po- stavniga reda, in varnosti vsih in posamesnih čuti in skerbeti in dolžnosti eni ga kakor dru- siga varovati ; ktere imajo pa tudi poklic in dolžnost, nepokojnost, nepokoršino, in silo z vso ojstrostjo po obstoječih postavah kaz¬ novati. Snbent bie Sanbedflelle mm bie »orflepeu- be šBeleprung unb (žrrtnaljmmg im kameri @r. 5D?ajefidt auč beg 2lUerpM)ft er* goffenen Slufrufg; vrnil 19. b. ,ag fdntmt- Iicf>c 33enwpner ber f. ^illpr. ^rovinjeh ^ratn unb 'Renten rooljhnemenb unb einbrmg(itf)ft erldfjt, merben l)iemit aud) fdiitmtlicpe geifl* Itcpe unb rffeltlicpe SSeporben unb ' beren £)r* gane gUfgcfbrbert, jur (Stteidjung ber ange* beutmn Smede nad) ifjrem SBerufe unb SSer* pgi(f)tungen mit aller Spdtigfeit, Umficpt unb Šienflegeifer mitjuroirfen. Bom f. f. ittpr. ($uber itinm. £aibacp am 24. 9Jtdrj 1848. Ko poglavarstvo ta poduk in opominje- vauje v imenu Njih Veličastva po narvikšim ogovoru od 19. t. m. na vse prebivavce ilir¬ skih dežel, Krajnske in Koroške, iz dobriga namena in s posebnim priporočenjem oznani, s tem tudi vse duhovne in deželske gospo¬ ske in njih služabniki opominja, v dosego imenovanih namenov po svojim poklicu in po svojih dolžnostih z vso pridnostjo, umnostjo in gorečostjo pripomožni biti. Od c. k. ilirskiga pogla¬ varstva. V Ljubljani 24. Sušca 18-18. Seopolb ®raf t». SSeP ftrMieimB, Sanbe^^ouverneiir 2lnbrca§ ®taf b.^oltenromt, f. t ^ranbflctter, f. f. @it&ernialratf). Leopold grof Wel- sersheimb, deželni poglavar. Andrej grof Hohenvvarf, c. k. dvorni svetovavec. Dominik Brandstetter, c. k. poglavarski svetovavec.