tato XVI.
V Celjn, dn« 14. novembru ItNNi. I
Ste*. 13».
DOMOVINA
■a Sehillerje.i cmi tt. 8. - Dopiee blagovolil« fraaklrati. rokopisi m m vrafajo.
Idw|a trikrat na uden. tuk pw<>ll«>, wi<> ia
»atoli ter velja »a At.trijo iS Semftjo li kron. pol leta S kroa. 8 wnc« 3 kroa* Za Ameriko ia Srage deleie aisa. namrof Na leto 17 kroa. . 'oioo *• pošilja apra»niiua.
Za	»e plalojr 1 krono temeljne pristojbin*
ter od	petit vrne po 90 vinarjev ia nikotrtl ta
v«<j« iaaerate ia mMfokratno in^riratje uatra popa.t
Učiteljske zveze in njih kulturni
Kdor opaža ie politične razmere ne aamo t Avstriji, ampak po vsem sveta, bi moral obp.pati nad prihodnostjo človeštva Zdi ae ti, kakor bi se bili Ijndem pojmi zmešali, kakor da so vsi kkratu postali nesposobni trezno misliti in sodili ler ločiti valno od nevažnega. dobro od slabega. Vsega javnega življenja so se polastili politiki, navadno politiki najslabšo vrste, kateri v svoji površnosti, ali brezvestoosti trosijo med množice krive pojme o političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih, da je potem tako zmešane tem lažje ovla-dajo in izkoriščajo. S svojo nečuveno, neprestano agitacijo v listih, na shodih in zborih vseh vrst se jim to tudi po-posreči. Vsi, kateri ne morejo ali ne vtegnejo sami premišljevati o javnih vprašanjih, postanejo polagoma njih žrtve ter se navzamejo pomalo teh vsak dan jim ponavljanih krivih naukov. Zato so ti krivi preroki strgali vso moč nase in gospodarijo v javnosti, predpisujejo vladam pot in smer ter po svoji volji razpolagajo z denarji davkoplačevalcev.
Vse nadloge, ki tlačijo dauašnje človeštvo, so zakrivili laki politiki. Kdrn njihovih največjih grehov je pa ta. da so so kakor besni vrgli na šolstvo ter da se šolsko vprašanje, ki je samo na sebi kulturno vprašanje, strgali v blato političnih bojev To je največji, najbolj vnebovpijoči greh modernega človeštva in pozni kulturni sgodovinar postavil bode zaradi tega greha našo dobo ua ono višino, na kateri sloje dobe tortur in inkvizacij.
!*od vplivom teh nesrečnih in žalostnih politikov se je šola v naših krajik popolnoma spridila in izneverila svojemu namenu. Namesto da bi vzgajala dobre ljudi, zavedne državljane in koristne ude človeške družbe, opravlja nizko službo politične propagande in vzgojevališč narodnih odpaduikov in hujskačev. V te nizke in škodljive namene se pod vplivom slabih in brezvestnih politikov zlorabljajo državni dohodki ter na tak način prizadeva davkopla?evalcem dvojna škoda, ker se tako trati njih težko prisluženi denar in — kar je še hujše, ker se njihovim otrokom krade v takih šolah zlati čas mladosti, mesto da bi se porabil v uspešno kulturno delo. Pa kakor bi to ne bilo dovolj. so si veliki knlturni narodi, katerim se vendar ni treba ničesar bati. osnovali pod vplivom teb hrivih prorokov posebne šolske družbe, za katere se žrtvujejo ogromne vsote, da snujejo z njimi na tujem ozemlju za tuje otroke iole, katere imajo edini namen svoje gojence odtujevati narodu, katerega so sinovi. V tem smisla delujeta .Schulvereia" ia -l-ega nazio-nale* pri nas. Z lepa in z grda, z darovi pa tudi z brutalnim nasilstvom gonijo slovenske otroke v te šole. kako* da bi brez teh vbogih slovenskih otrok morala poginiti ia propasti nemški in italijanski narod. Tej zaslepljenosti na ljubo, ki nima v dejanskih razmerah najmanjše opravičenosti, zastaja na tisoče in tisoče slovenskih otrok v svoji omiki, trosi in neti se sovraštvo med narodi, preganja se ljudi, ki se tej brutalnosti ustavljajo ter pehajo rele rodbine na cesto ter se jim krati kruh in zaslažek. ako se brezpttgojuo
ne pokore brezumnim zahtevam zbes-nelega nanjonalizma
Itn. ta nesrečni lov na trje otroke. Ii neprestani atentati na prosti razvoj narodne šole. je prizadjal moderni kulturi že neizmerno škode. Zakasnil je naš gospodarski in kulturni razvoj v Avstriji ter zakrivil, da smo • i cele geaeracije zaostali za naprodn.iui narodi. In vendar postaja to divjanje od dne do dne hujše, narodni šovinizem raste in je omamil že iso mladino go-spodnjočih narodov, da je za vsako trezno misel in miren razsodek nesposobna Ker pa tudi stari nočejo zaostajati sa svojimi sinovi, besni dandanes vse. staro in mlado, neti in razpihuje aa od vseh stran mržnja in sovraštvo proti vsem in vsemu, kar ai njih.
Tako mračne, divje dobe ne uaj-deš v vsej zgodovini, kakeršaa je se-daaja doba sa nas Slovence v Avstriji, ua Ogrdtem ia v Italiji, za Slovake na Ogrskem, za Poljake na Pruskem in na Kuskern.
Napada se aas s takimi sredstvi in s tako brutalnostjo, da bi nam ne bilo rešitve, ako ne pride kmalu preobrat
v mišljenju vseh. tudi naših tlačiteljev.
Ta preobrat se potihoma pripravlja Površni opazovalec političnega in kui turnega življenja ga morda še ni zapazil, a vendar se že jasno kaže Ta preobrat v mišljenju, to revolucijo v glavah bo provzrocila stanovska organizacija. katera bode vstvariia mogočne zveze ljudi, ki so si sicer tuji po jeziku in narodnosti, bratje pa. ali sobojevniki po poklicu in gmotnih koristih. Boj za obstanek, la trdi in neizprosni boj. bo napravil konec onemu nespametnemu in krvavemu divjaštvu. ki «e je poro-
dilo iz pretiranega nacijonalizma ter bode vrnil človeštvu zopet oni mir. ki mu je potreben za uspešr.o. knltnrao in gospodarsko deli
Najvažnejša vseh teh »tanovskih zvez btido pa učiteljske zveze. Vidimo je že v duhu vstajati pred nami in razvijati svoje blagonosno delovanje v prid naše mladine. 1'čiteljMvo vseh šol. od ljudske šole gori do vseučilišča v mogočnih zvezah, katere se bodo prizadevale |Mivzdigniti svoje člane na ono moralno in umslveno višino, na katen morajo stati oni. katerim |e poverjena vzgoja našega naraščaja Te zveze nam bodo odgojile učiteljstvo. katero si je v svesti svoje ogromne odgovornosti za srečno bodočnost narodov, ki se pa tudi po svojih najboljših močeh pripravlja za ta vzvišeni in nad vse odgovorni pok.ir Tako nčiteljstvo bode samo določalo, kakšne naj bodo naše šole. določalo bo to po temeljitih študijah ia v dogovora s sobrati po poklicu vseh ostalih narodov Ko se to doseže, bode tndi konec sedanjim političnim šolam, konec tudi tem slabim politikom, ki s svojim oglušujočim krikom mumijo množice in je slepe, da ne spoznajo te tako jasne in tako preproste resnice, da mora šola le vzgo-jevati in poučevati, ne |>a kvariti iu potnjcevati našo mladino!
Danes živimo še v (Milnem cvetn narodnega šovinizma in imamo še dober kos poti do te dobe. ki nam je tu pred očmi. Neštevilno naših otrok bo še poln jčenih. predno nam posije zora svobode na šolskem poljn Kakor ozna-njevalke te daljne zore pojavljati se nam .Zveza jugoslovanskega učiteljstva" in .Zveza slovanskega učitelj-
LISJEK.
Diogen.
HrvaUki «pi»al Avita<t šrnoa. pre«.drl aj—.
lHalje.l
Od kanonika Krčeliča in Patačiča ave podjetni tujec kmalu za Ahilovo pelo vsacega hrvatskega velikaša in
dostojanstvenika; dobro je vedel, kaj treba temu ali onemu privezati na trnek. da. proučil je družinsko življenje vsaeega. Ko spozna vse dižavue in družinske skrivuosii, pusti nu< nkr.it stranko prečastitih gospodov kanonikov na cedilu Potreboval je dragih prijateljev. potreboval zveze z oniiui veli-kasi in plcineuitaši. ki so imeli, takrat v rokah hrvatski sabor. ..ato ae je začel ta mož. ki se prej ui družil z nikomur izvzemši kanoniki. u*il)evati pod banu Ivanu Kaurhu. Ivanu Biižonu. protonotariu Adamu Ntjšiču. Kranju Kuševičn in Josipa Mugdaleniču. In resnično jih je premagal s svojo bistro-
umnostjo. Pomagal jim je spodbijati pri banu zahteve kapitelja iu škofa, podpihoval je plemstvo na živahnejšo agitacijo proti duhovništvu. obljubljal mu vojaške službe za sinove in sorodnike ler jih tako ne opaženo vlovil v svojo nevidno mrelo. Kdino banovega namestnika grafa I.judevita Krdodvja ni mogel ujeti. (irof l.judevit je bil bogataš in plemenitaš. ki j« imel vedno pred očmi .Noblesse oblige". ki je iiucl za svojo osebo veliko ugleda in samostojnosti in ni maral za velike časti. Ni bil ravno izurjen in u.en državnik, a imel je precej zdrav pameti: ni bil ra*no človek velikega duha in krepke volje, ali v njem je živel spomin ua pradede Simona, Ivana, Petra iu Tomaža KrdOd.vja. Nezaupljivo je glodal on ta novi nejasni preobrat ua Hrvatskem, spuščal se je čim manj v besne boje strank, in ue tu.mo enkrat je hotel odložili bun«ko liamost-u i št v o. da ga ni odvračala njegova žena bitjo precej •ečimnroe n t ave. ki je hotela igrati pno a log o v dm-
štvu in biti v dostojanstvu prva med plemkinjami. Kleteld se je približal temu človeku ponižno in sladko, toda banski namestnik ga sprejme s tako prezirljivim pogledom, tako hladnimi besedami, s svojim aristokratskim ponosom tako poniža, da se je Nemec ves poparjen umaknil videč, da tnkaj no bo barantije. Zato pa je deloval drugod vstrajnejše. In resnično je pre-varil plemstvo. Hrvatski sabor ni izdelal in odobril zakona za pokrajino. Skovala ga je na tihem pri zaprtih vratih brez vednosti bansk-ga namestnike peščica velikašev s Kb-leldom ler ga poslala na Dunaj kot izraz stanov Tode ban je izbrisal iz zakona vse točke, ki bi mogle roditi velikasem zlati sad ill tako ga je potrdila kraljica Krajinska diploma se je odposlala v Zagreb saltom, ki pri vm m tem ni im< I drtizega opravka kakor dajati denar Sabor je zbesnel vsled Klele lil o ve prevare, vihar zavladal m« d plemstvom, hoteli so vreči diplomo _ad aeta" a Klefeld se vi ne k
stranki dnkovmkov ler jih pregovori, da iz sovraštva proti velikašem storijo in glasujejo z najnižjim plemstvom za vse. kar je bilo zapisano v diplomi. Klefeld je zopet zmagal Smehljaje je poslnšal. kako ga preklinja io njegovi nedavni prijatelju in kako kričijo ve-likaši proti ško/om in kanon.kom .Vi ste izdajalci domovine in lastne svoboda!*
Bilo je nekako začetkom novembra leta 1750 Klefeld je hodil sklonjene glave in z rokami ua hrbtu v svoiem kabinetu semtertja. Mož je bil velik iu suh. tankih dolgih rok iu nog ter nekoliko vpognjenega života N jugov obrit, rumenkast obraz je bil podolgovat in suh. brada šilja-ta ustnice tanke, čelo ozko in visoko, obrvi debele, a majhne rumenkaste oči nestalne Polkovnik se je vedno smehljal. Snu K, znak naivnosti, je pač najboljša krinka, da skriješ pred svetom svoje občutke in misli
I »olj« prihodnji.')
rtva~ v Avstriji. — Obem tem dvera zvezam pripisujemo več kulturnega pomena. kakor katerikoli zvezi drugih stanov. Tem zvezam in njih uspešnemu razvoju bi morali posvetiti svojo pozornost in podporo ne samo naši šolniki. ampak vai oni. katerim je na aren kulturni raavoj našega naroda Ko bodo vsi sloji nalaga naroda spoznali važnost dnbfkfa učiteljstva - potem bomo to nčiteljstvo tudi imeli in ono nam bode vstvarilo lolo. katero potrebujemo za vzgojo svojih otrok' Potem se nam več ne bo treba bati za svojo prihodu jost!
Sietovno-portoi pregled.
V	državnem zboru je bila v ponedeljek končana generalna debata ter je bilo sklenjeno z ogromno večino preiti na podrobno razpravo Proti so glasovali samo Vseneroci in ustavoverni veleposestniki V tej seji je poslanec Stein kot "lavni govornik proti prehodu na podrobno razpravo napadel na nečuven način posl dr. Šuftteršiča. šukljeta in dr. Ploja Vse tri je talil na osebni časti, in kakor je to posebno povdaljal. govoril je to z edinim namenom žaliti ter izzvati napedence. da ga tožijo in mu dado priliko, da svoje žaljive trditve pred sodnikom dokaže. Rekel je tudi. da bode svoje žalitve govoril drugod in v listih o belo- | danil. češ. da hoče na vsak način naj ga tožijo in zahteva že danes, da naj ga zbornica v tem slučajn kar hitro sodniji izroči Vsi trije napadeni poslanci so Steinu takoj na kratko odgovorili Posl dr. Ploj pa mu je poslal drugega dne svoje zastopnike, kateri so po-lanca Steina pozvali naj svoje včeraj v zbornici iznstene trditve o Ploju pred njimi ponovi. Stein tega ni storil z izgovorom, da nima prič in je dejal, da bode vse v listih priobčil in sicer kedar se bode njemu zljubilo. Po tem treba soditi, da so Steinove trditve bolj obrekovanja, kakor kaj druzega.
V	včerajšnji seji se je začela s peci jalna debata o volini reformi. Razprava v prvi grupi je tudi že skoro dovršena. Razprava se je vršila čisto mirno in stvarno. V tej seji so bili stavljeni štirje manjšinski predlogi. Posl. Cboc je predlagal v enem. naj ae odpravi gorposka zbornica, posl. Bartoli pa naj se število posl. za Dalmacijo zri«* od U na 12 in naj se vstvari pos bni mandat za dalmatinske Italjane. dva predloga so stavili Poljaki.
Posl. Schraffl zahteva v nujnem predlogu en miljon kron podpore za škode prizadelo po sedanjih povodnjih na Tirolskem.
Posl. Iloffmann in drug. stavi predlog naj se na državne troške napravi načrt za železnico Gleisdorf-Pisehelsdorf-Hartberg na Gornjem Štajerskem
Posl. Wastian in drug. interpeli-rajo zaradi zboljšanja gmotnega stanja sodnih kancelistov in uradnikov zemljiške knjige; Iloffmann pa zaradi postopnih razmer poštnih konceptnih uradnikov pri poštnih ravnateljstvih. Danrs pa interpdira zaradi zboljšauja plač poštnih o.-lužbencev sploh.
Poljski poslanec Pastor je sklical vse duhovniške posh.nce na posvetovanje o dr. Ferj ičevem .Kancel-paragrafu"! D.ihovnUki poslanci bodo protestirali proti t»mu . ministrskem predsedniki-.
V	pod« dsek i je bila včeraj razprava o pr\ 'i ».ara^eafih postave o varstvu prost« volitve kot. "me. Sedaj je na vr !} 4 s F-rjani vim do-
stavkom. kateri bode gotovo odklonjen j Tudi mt. demokrat Adb»r se je izrazil | odločno proti vsaki izjemni postavni | določbi in naj bode naperjena proti komurkoli
Pri občinskih volitvah v Budje-jovicak ao v tretjem razredu zmagali tVhi. Nemci so vložili proti tem volitvam reknrs. ceš. da ao !*>hi volili s ponarejenimi pooblastili v slučajih
Volitve v deželni zbor na Moravskem ae vrše v prvič pn narodnostnem katastru Med češkimi volilri. tudi v splošni kuriji. so dobili večin" staro-češki in klerikalni kandidrije Glasila teh strank se vesele tegi uspeha ker jim obeta gotovo zmago pri bodočih volitvah v državni zbor.
Deželni maršal nižje avstrijski Schalk je odstopil Na njegovo mesto pride knez Aiois Liechtenstein. eden najodličnejših članov krščansko so-cijalne stranke.
Vaaaju delava.
Rusija, i'ar je izdal nsredbo v kateri prepdVeduje vsem častnikom in tudi civilnim uradnikom v vojni službi, vdeleževati se političnih zborovanj ter biti član političnih društev. Vsi, ki se prrgreše proti tej naredbi. bodo odpuščeni iz službi- in drugače kaznovani. Ministrski svet je skleuil postavnim potom urediti židovsko vprašanje v Rusiji ter odstraniti vse one naredbe. ki so omejevale državljanske pravice in osobno ]<ostavo židov na Ruskem.
—	Srbija. Novo državno posojilo je stilenjeno. Drži»va dobi t»"> milijonov frankov posojils po brutto-knrzn od 90% in po obrestni meri od4, 2<10. — Tvrdka Pigeon v Bordeauzu je sklenila z belgrajsko klavnico |»ogodbo. |k> kateri jej bode klavnica dajala na leto 160 tisoč prešičev v skupni teži ial 15 milijonov kilogramov. Toliko prešičev Srbija ni do sedaj še nikdar izvažala in bi bilo s tem to vprašanje ugodno rešeno.
—	lacedoulja. Grške bande |io-čenjajo v zadnjih časih zopet silovita grozodejstva. Nedavno je neka grška banda napala (sinoči vas Karadža-KOj. pomorila je 20 prebivalcev in požgala mnogo hiš. Ko je prišlo vojaštvo .na pomoč", ni bilo o morilcih ne duha ne sluha. Tako se godi vedno v tej nesrečni deželi — in skrajni čas je. da se napravi red in mir v deželi.
Neatija. Nemški državni zbor je bil včeraj odprt. Napovedana je. že interpelacija o vnanji državni politiki, na katero bode kaneelar tudi takoj odgovoril. — Pruska vlada postopa z ncčuveno strogostjo in brutalnostjo proti Poljakom. Nemška podjetja odpuščajo poljske delavce, policija je preganja kjer more in kakor zlobnejše more; nedavno je to slavnn oblastvo prišlo celo na sled neki poljski zaroti". ker je dobila par ljudi v hiši nekega poljskega rodoljuba, da so se posvetovali o svojih narodnih vprašanjih. 40 tisoč otmk štrajka in ue pohaja uemškega verskega pouka
—	Francija. (Minister Viviani je izjavil, da je njegova trdna volja, da izvede in uveljavi postavo, ki določa za delavce in uslužbence vseh kategorij po en praznik na teden.
Hrvatski sabor je imel 12. t. m. svojo prvo sejo. v kateri so pa Fran-kovci provzročili tak škandal, da je seja morala biti pretrgana. Tudi v drogi seji so ponavljali svoje burne demonstracije proti saborskemn predsedniku Medakovičn in proti vladni stranki revolncjonašev. Kakor kaže je tej gospodi v prvi vrsti do tega. da onemogoči zborovanje in da vlado prisili razpisati nove volitve. Kake koristi pričaknjejo od tega. se. da težko soditi.
Dopisi.
I* ikafjs vasi pri Caljn.
Kako Čudno se vidi. |»a še bolj čudno se sliši, in če človek se čuti tako tujega če gre po naši državni cesti iz lelja proti Vojniku. pa mn štrlijo nasproti ponekod še samonemški napisi na trgovinah in gostilnah In vendar, zakaj bi se sramovali našega slovenskega jezika, saj nismo na Nemškem, smo vendar doma Posebno v škof ji vasi se hliščtta dva tnka napisa — na občinski hiši e..en. ki je pa bolj nedolžen. smešen pa je oni 1. A. Koschuch. Nam je gotovo vse eno. ali se pitete tako ali tako. pa čudno se nam zdi. zak tj W se člnvok sramoval svojega imena, če se piše Kožuh Res. ozre se vsak tujec v ta napis, pa pametni tujci, tudi Nemci, kar ni neumno zagrizenih. se temu le smejejo In zato smo omeuili to. ker nas boli. če se potem iz naših ljudi tujci norčujejo in pravijo, da smo kakor opice, si vse |H>snemajo in ila nam manjka prave možatosti, katero bi si upali tudi na zunaj pokazati — in le tedaj nas bodo tujci tudi zares spoštovali, kakor zaslužimo.
t pitam j. Zadnji petek imeli smo velik jMižar. pogorela je večja polovica usnjarske tovarne tvrdke Fr Wonchnagg A Sflhne Oe bi bilo vetrovno, pogorel bi bil ves Šoštanj. O škodi se ne more natančno poročati, ker nekteri pravijo, da se ceni škoda na eden. drugi na dva milijona kron. tovarnarji sami pravijo. da ne bodo dobili toliko zavarovalnine kolikor škode imajo.
(""itali smo včeraj v celjski .Vah-terci" dopis, v katerem dotični dopisnik tendencijozno hvalisa nemškutarske požarne brambe. da so pa došle tri slov požarne brambe. komaj omeni.
Resnici na ljubo se mora konšta-tirati. da je ogenj nastal nekaj pred četrto uro zjutraj, šoštanjska požarna bramba in družmirski gasilci z občinsko brizgaluo so prihiteli istočasno ob pol S. uri na pomoč, zatem došla je požarna bramba iz Šmartnega na Paki (slovenska I. potem šele. okolo osme ure zjutraj, prišla je velenjska nemška požarua bramba, konečno polz.eljska in celjska.
Dopisnik vahtarii-e pa našteva ravno narobe. Družmirski gasilci in šmart.iiški ognjegasci. ki so v družbi s šoštanjsko požarno hrambo zabranili. da se požar ni mogel razširjati na sosedna poslopja, zaslužijo torej največ pohvale.
Tre* a bi bilo. da se ta tri društva požurijo za podppro pri zavarovalnem društvu .PhOnizu". ker v tem slučaju v resnici zaslužijo izdatne podpore.
%% manA. f Franc Gomzi. Zopet je posegla nsoda s svojo krntostjo v nafte vrste, ter nam iztrgala v najlepših letih moža korenjaka in poštenjaka od nog do glave. moža. katerega bodo pač ormoški Slovenci težko pogrešali. V vseh naših drnfttvih in kor-poracijah je nastala vsled te izgnbe večja vrzel, kakor si morebiti raarsi!~do misli. Taki tieotrahljivi obrtniki, kakor je bil gostilničar g. Fr. Gomzi so pač le redki med našim slovenskim raznm-ništvom. Radi svojih praktičnih nazorov. svoje delavnosti in doslednosti, energije in vztrajnosti dul se je porabiti povsod in vsikdar. tako. da smo ga našli kot delavnega fnnkcijonarja v vseli naših infttitncijnh. Itil je zanesljiv in raMjiv Sloven.v. nad vse mn je bil Slovenec, slovenski jezik bila slovenska zemlja, slovenska šola. Zato je pa njegova gostilna bila tadi edino shajališče ormoških Slovencev
V svojem strogo narodnem« mišljenju je p-hojni Gomzi mursikterokrut
z ostro resnico zasolil našim narod*^ I nasprotnikom, ako so si zaslutili ^ I se čuditi, da je imel v njih Ijote v* I ražnike. kateri so inu delali ovire , I vseh njegovih podjetjih, a katirim pa tudi ni nikdar ne za las. uklom Bil jim je s svojo lopo urejeno in dob», obiskovano gostilno na najlepšem pn>. štoru glavnega trga. trn v peti. |a sedaj ob njegovi usodi, ob njegov smrti! Rodi jim. tem narodnim naspn*. iiikuin povedano, da ne kale hlagngi srca. krute nsode komu teleti, bodi« trpinu. iMidisi slovenski stranki, hodi* mihi. cras tibi! Sedaj pa leži v večne« miru v obiteljski grobnici, bridko po-grešat; od žene in otrok, sorodnikov, prijateljev in vseh orraožkih Slovencev Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 11. t. m ob :i. uri popoldne s kolodvora. kamor so njegove zemeljske ostanke isti dan iz Gradca prepeliali Občinstva je bilo veliko. Ud zunaj ao prišli mnogoštevilno Središčani. Miklav-ževčani. Ilutnčani. Velikonedcljčani. Ptujčani i. dr. Zastopani so bili vai javni nradi. kakor sodnija. davkarija, šola. žandarmerija. finančna straža itd.; od društev: .čitalnica". .Mo*ka ia ženska podružnica sv. 1'irila in Metoda". .Slovensko gasilno društvo za Ormot in okolico" z godbo in .Trgoviško gasilno društvo". 1'italuiški pevci so na kolodvoru pod vodstvom g Fr. Seraj-nika /.apeli žalostinko .Nad zvezdami", ua pokopališču pn pesem .Jamica". Ijepi venci s trakovi, od sorodnikov, prijateljev, društev in korporacij. so deloma pokrivali rakev. deloma so je nesli požaruiki. Tudi šolska luludina je svojemu dolgoletuema in skrbnemu šolskemu oglede poklanjala cvetlične šopke v zaduji hvaležni pozdrav Raz okrajnega zastopa in šole so visele črne zastave.
Slovenske novice.
fttajaraka.
Interpelacija posl. dr. Korošca. dr. Vouška in sodr. na go-
spoda finančnega ministra o dogodkih pri imenovanjih uradnikov finančne straže na štajerskem. Dne 10. oktobra t I. stavil je posl. Ilofmann in dr. interpelacijo, v kateri si prizadeva opisati dogodke pri imenovanju uradnikov finančne straže na štajerskem na pristranski način, ki nikakor ni* odgovarja dejstvom in ki ima tudi očividno zavrgljiv namen, ohraniti dosedanje krivično postopanje pri imenovanjih in poviševanjih uradnikov finančne straže tndi v bodoče. I>o-sedanja praksa bila je taka. da so imeli prednost vedno le oni. kateri znajo samo nemški deželni jezik. V dokaz naše trditve naj navedemo samo nekoliko »ločajev iz zadnje dobe.
Finančno ministrstvo je z naredim od 23. julija I «99 št. ii2H4'.l ex 'JH sprejelo načelo, da postopi vsak višji komisar finančne straže II. razreda, kateri je služil deset let v IX. čin. razredu in svojo složho pridno iu zdatno opravljal, ad personam v VIII. čin. razred tudi če bi ne bilo spraz-neno nobeno sistemizirano mesto t« kategorije.
Ker pa imata oba najstarejša višja kom fin. straže Ivan MoHau in Anton Brilej. ki služita 2e nad enajst let v IX. čin. razredu, nesrečo, da znata oba deželna jezika, se do nedavna imenovana ministrjalna naredba ui uporabljala. Šele ko so videli, ds so bili v sosednjih deželah vsi desetletni višji komisarji pomakneni v VIII. čin. razred, vztnožili so se tndi pri grafikom deželnem finančnem ravnateljstvu ter so preskoči riti oba najstarejša ziftja komisarja, pomaknili
tretjega v osebnem statusa, se ve da Nemca. Antona čkbeidinger-ja v višji plačilni razred. Iz same narodne, na-sprotnosti se je postopalo tako tndi pri zadnjih imenovanjih (Anton Neu-tnann in Rnpert Panl) ter so v prvem slučaja preskočili enega, v dragem pa kar tri Slovence!
Da hi pa te preskočitve vsaj malo zakrili, navale Slovencem kar iz trte izvite disciplinarne preiskave na vrat ia io tndi to ne izda. stori pa 2id Siegfried Kornfeld svojo dolžnost, kateri t» tako dobro razumi in očrni Slovence kot .iudolentne". .manj vredne" itd. pred deželnim ravnateljstvom.
Kako neresnične so informacije poslanca lloffmanna -n sodr. sodi se tndi po trditvi, da ni v mariborskem okraja nobenega nemškega uradnika, čeprav služi v Mariboru kot višji kom. fin. straže II. razreda Nemec Franc Turna in kot višji respicjeut v Mariboru tudi Neiuec Maksimiljan Seemaun. Ker je okraj, kateri spada v področje okrajnega fin. ravnateljstva v Mariboru, slovensko ozemlje, bilo bi pač samo pravično, ako bi v tem okraju bili nameščeui samo jezikovno sposobni prositelji.
Kako neopravičena je tožba posl. dr. Hofmanna in sodr. da se je dala Slovencem prednost tudi v čisto nemških krajih naj nam dokažejo ti le vagledi:
Pri imenovanju okrajnega kontrolnega vodstva finančne str..že, v Fiirsten-feldu so dali prednost Nemcu .lohann-u Wollrubu, ki služi od leta 189». pred Slovencem Henrikom Voršičem. ki služi od ti. januarija 1882.	^
Pri imenovanju kontrolnega okr. vodstva v 11 ruden I. na stopnjo višjega kom. I. razreda dali so prednost Nemca Karlu Poskowsky-mu. ki služi osem let manj in je za pet mest pod zaslužnim višjim komisarjem II. razr. Ivanom Mollau-om.
Pri nameščenju višjega komisarja II. razreda na okrajno kontrolno vodstvo v llrucku na Muri I. 1901 je preskočil Nemec kom fin. straže I. razr. Paul Kupert. ki služi še le od 1881. I. dva Slovenca, ki slnžita od 1h7:i ozir. |H7"». I. kom An. straže Franca Fe-renčka in Matevža Weingerl-a.
Pri imenovanju oddcluega voditelja v I.jubnem I9rtti. 1. preskočil je po službi mlajli Nemoč, višji respicjeut Josef Michelmny«-r. po službi starejšega Slovenca višjega res p. .losipa Voršiča.
("V konečno še konstatnjemo. da so tudi posl. Holmanua in sodr. podatki o okrajnih kontrolnih voditeljih neresnični, ker je v graškem okraju en sam Slovenec, v brušketn okraju tudi en aaiu Slovenec, v tnariborsM-tn okraju en Neiuec iu štirje Slovenci okr kontrolni vodje, smo pač dovolj dokazali, kako malo vere gre trditvam interpeluntov in njih i/, teh izvajanim posledicam. Samo Sloveuci imajo razloga dovolj pritoževali se. da so občutno in neopravičljivo zaustavljeni.
Podpisani zato vprašajo eksceleneo fin. ministra:
I. So li ekscelenci znani opisani dogodki pri imenovanjih uradnikev fiuančne straže nu štajerskem?
2 Kaj misli ekseelenca ul re, ;ti. da ne bode deželno finančno ravu.t-tcljstvo v Gradcu več po nepotrebnem preganjalo uradnike, ki znajo oba deželna jeziku ter je pri tiui-i, aj:h preskakovalo, ampak postopalo ... mi na enak način, kakor z nj«! n m škimi k«, legi?
3. Kako zadoščenje smc>«. ;.i„ kovati oni brez vsacega uz>-skočeui uradniki fin. straže pri s-ol-ajih dveh imepovanjih višjih kom razr
in pri imenovanji višjega kom. I. razr. oktobra meseca t. L?
Na Dunaju, 5. novembra 1906.
To interpelacijo so uemški listi popolnoma zamolči!:. Ker je pa karakteristična za postopanje v išjih oblastev proti slovenskim uradnikom, prinašamo jo v celoti, da se lahko vsakdo prepriča, da se postopa z nami čisto po recepti poslancev Wastiana. K. H. Wolfa in dragov.
— Občni zbor .Narodne čitalnice* v Celju se je vršil, kakor jo bilo že naznanjeno v soboto 10. t. m. v bralni sobi pod predsedstvom g. dr. Josipa Serneca. ki je kot tak tudi otvoril zborovanje. On omenja, da se je čitalnica vedno in tako tudi letos ozirala na vse težnje narodnega življenja. katere spadajo v njen delokrog, z največjo vnemo in skrbjo. Dalje omenja, da je v preteklem društvenem letu odšel blagajnik g. dr. Fermevc i* l'elja. vsled česar je moral na njegovo mesto stopiti njegov namestnik, (i. predsednik da besedo tajniku g. F. Lončarju. Ta poroča o delovanju čital-niškega odbora in čitalnice v preteklem društvenem letu. Mej letom sta izstopila dva odbornika radi preselitve prof. Fr. V oglar in dr. Iv. Fermevc. Na njihovo mesto sta prišla gg. Fran lončar in Fran Jošt. Izvolil se je tudi godbeni odsek, katerega delovanje pa prevzame samostojno »Celjsko god-beno društvo". To godbeno društvo je sklenilo pogodbo s čitalnico, katera stopi po današnjem zboru v veljavo, če jo novi odbor odobri. Odstopivši odbor je bil sklenil, da naj bi se prirejala tadi znanstvena predavanja. Dne 17. februarja t. L je predaval g. dr. V. Kukovec o nastanku kapitala in obresti. Zanimanje za znanstveno predavanje je bilo pa v občinstvu Uko majhno, da so se opustila. Silvestrov večer, katerega je čitalnica tudi priredila, se je zvršil s prav dobrim uspehom. Dostikrat je čitalnic« prepustila svoje prostore radovoljno drugim tukajšnim narodnim društvom. Tudi se je poučevalo v mali dvorani okoliške celjske slovenska fante v petju ob nedeljah (»opoldne Pretresalo se je vprašanje kako bi se nstanovila knjižnica za celjsko okolico, uresničenje te ideje bo moral prevzeti novi odbor v svojo roko. Treba bi bilo le dobre volje in knjižnica bi se ustanovila, ker gradiva je že dovolj nabranega. Gospod nadučitelj Radoslav Knaflič je dal dovolj lepih in vsega uvaževanja vrednih napotkov, kako se taka knjižnica na najlajji način ustanovi Tudi o javnih ljudskih predavanjih se je mnogo razmotrivalo. Zato je odbor povabil dne 24. marca 190« vse* one gospode, ki se zanimajo za stvar, ua sestanek v čitalnico. IMoležha je bila precej dobra. Izvidi I se je odsek, ki naj bi deloval v tem smi.du. Toda predavanj do danes žal i bog ni bilo. — Na to se vzame blagajnikovo poročilo ua znanje in se račun odobri. 1'otcm poroča g. knjižničar o stanju čitaluiških knjig in časopisov iu pravi, da je knjižnica za kakih ho knjig bogatejša, kakor lansko leto. G. dr. Ilrašovec je zamenjal nekaj čitaluiških broširanih knjig s svojimi vezanimi. L- žalibog, da se čitaluiška knj<tlka premalo rabi. ('lani in nečlan pre malo segajo po knjigah, ki jih ima citalniška knjižnica na razpolagiinj«-Opomba poročevalca: Dobro iti zelo I potrebno hi bilo, da bi zlasti gosptidje segali bolj pridno po h-|H-m. zabavuem I in ztianstve« m čtivu čitalničnih knjig j Zu vzgled si lahko vzamemo u. pr. ' -g >r » občinstvo. Tam se kar gnete ' dadih in starih gospodov in daui ob | duevin ibdočeiiih za isp«>sojev«eje ! kujip • .Trgovskem domu '. Zato pa • ,.i«di jo sloveuski Goricam v vseh
otirih jako lepo in hitro. Celjani segajte torej tndi vi po dobrih in lepih knjigah ih čitajte jih. ker s čitanjem se človek zabava, obenem se pa tndi uči. bistri si svoje pojme o vsakdanjih in življenskih vprašanjih in si širi duševno obzorje.) Na to ne je vrftiln volitev, o koje izidu sem poročal Ce v pondeljkovi številki. Tn imam le toliko še pripomniti, da je hotel g. dr. J. Sernee odstopiti od predaedništva. O. dr. Ilrašovec ga je prepričal, da je najbolje, da ostane še nadalje na tem mesta. Ker predseduje že 29. leto. naj nosi to čast jn breme Se trideseto leto. Na te besede se vzklikoma izvoli g. dr. Josip Sernee predsednikom za novo društveno leto. Volitev odbornikov in njihovih namestnikov se je vršila po listkih.
—	Slov. krši. del. la Izobr. društvo ..Domovina" v Gruden priredi 25. t m. veselico pri »Divjem možu" Jakominigasse St 3. Na dnevnem redu bo tamburanje, petje, gledališka predstava .Trije tički". šaljiva pošta, komični prizori in ples. Začetek ob pol štirih popoldne, gledališka predstava se začne točno ob pol 6. uri. Vstopnina v predkupu 40 v pri blagajni 60 v.
—	Prostovoljna polarna hramba aa Polzeli ima v nedeljo I H. t m. ob 3. uri svoj redni 111. občni zbor z navadnim vs po redom in volitvijo novega odbora. K obilni udeležbi uljndno vabi odbor.
—	f Dravi m utonili trije vozniki plavi pretečeni teden niie Zavrta. Plav je prišel na drog. ter se raz-nesel Drog je molel le nekoliko iz vode. tako. da ga plavžarji niso mogli od daleč zapaziti. Želeti bi bilo. da bi vodstvo dravskih stavb skrbelo bolj za odstranitev is vode molečih drogov in štorov, ki po\ zračijo čestokrat velike nesreče.
—	Učiteljsko drnštvo za ptujski okraj je zborovalo H. t m v okoliški šoli. Zborovanja se je udeležilo celih 22 udov. A vendar se mora imenovati ta udeležba še precej dobra primeroma udeležbi drugih zborovanj. Tovariši iz ptujskega okraja! Ali spite še vedno? Niste li še spoznali pomena učiteljskih zborovanj? Vzemite si v vzgled tovariše v dragih okrajih ter pristopite k stanovskemu društvu in podpirajte ga.	k.
—	Šruarsko - rogaško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo. IH. L m. ob 1. uri pop«ddne v Šmarju pri Jelšah.
—	Iz Maribora. Mariborski Slovenci kažejo premalo živahnosti. Zakaj je tako malo zanimanja za narodno družbo? Slovencev je tukaj že toliko, da bi lahko vsak dan napolnjevali ves .Narodni doui". Tudi lepi družinski večeri bi lahko zopet oživeli, ki so prinušali prejšnja leta toliko krasne zabave. Recimo ob četrtkih Čas je zopet, da se otvorijo predavanja, kakor lani. Letos bi hilo gotovo se mnogo več zanimanja v vseh krogih za predavanja. Uspeh nove .ljudske knjižnice" v .Naroduetu domu" dokazuje, kako je bila že potrebna. V četrt letu poslovanja se je izposodilo že okoli 12O0 knjig in ljudstvo bi segalo se d«'setkrat bolj (hi kmigah. ko bi se dobro agitiralo za knjižnico. Torej na delo.
Akad. tehn. društvo .Triglav" v Gradcu si je izvolit«* na _ drugem ob. u.-rn zboru sledeči odbor Predsednik m«-d. Vinko Tujušek, podpredsednik tihu Milan Kurent, tajnik mr Kašpar Ltpovsek. blagajnik inr Konrad šmid. kii|ižnicur inr. Milko llrezigar, gospodar uit Vojt« h Hočevar. «.«ib. namestnik inr. Milk«. Ilrašovec. pregledniku teh u Viktor PlehaU iu phil. Mišic Fran.
- (Jrednlk .Štajerca" g. Linhart
piše: Oziraje se na § 19 tiskovnega zakona z dne 17. decembra IMC2.
k . 6 d . t p ei 184:t zahtevam, da objavite predležeči stvarni popravek
notice .Za nemško šolo v Hrastniku' v rubriki .Slovenske novic« štajersko" v št. 131 .Domovine* z dne 9. n»-vembra 1906; zahtevam, da objavite popravek v isti rubriki, aa istem maotu. z istimi črkami v prvi ali drugi prihodnji številki:
Ni res. da je lanhart govoril slovenski. .d« so ga zborujoči lažje razumeli"; res pn j«, d« sem govoril nemški in slovenski in sicer z«to. ker so bili na shodu zastopani Nemci tn Slovenci.
Ni res. da sem dejaL .da plačujejo Nemci 90% vseh občinskih do-klad in da imajo zato pravico do nttaške šole". Res pa je. da o kakšni dokladi sploh govoril nisem; pravico do nemške šole pa sem utemeljeval s potrebo nemščine in iz stališča zakonite določbe o narodnostnih šolah
Ni res. da sem .zabavljal" na žrpana Koša; res pa je. da sem povedal o tema možu. kar sem pripravljen dokazati preu vsako sodni jo
Ni res. ua se ne upam naperiti tožbe proti .Arbeiterville". čeprav mi je .očital take stvari, da bi tega nikdo ne smel mirn» vtakniti". Res je. da sem in bodem storil vse korake, ki so z ozirom n« napade na mojo oseb«i primerni.
Ni res. da s*- dajem .fabrikantom in narodnim šovinistom v suženstvo". res pa je. da nisem nikogar .v su-žen.tvu" in da nitnam nikakoršnih zvez s katerimkoli fabrikantom.
Ni res. da sem govoril .neslanosti, da imajo delavci kakoršnih si koli koristi od tovarnarjev". Res je. da o tem predmetu sploh nisem govoril
Ptuj, 10. novembra 19«>ti
Linhart Kuri.
Dostavek uredništva: Veseli nas. d« se je g. Linhart tako požuril s svojim popravkom, s katerim pa ni ovrgel najmanjše trditve našega po-ročevalca pač pa poročilo Štajercev«-so bojevnice .Deutsche \Vacht" od m t m. Veseli nas. da se tudi g. Linhart sramuje trditve, da bi Nemci plačevali nad 90'a občinskih doklad v Hrastniku in da bi slovenski delavci imeli kakoršnih si koli bodi koristi od fahrikantov. Neslanost pa je in ostane trditev, katero je po poročilu .D. W." govornik na tem shodu izustil. «la je delavcem .znanje nemškega jezika, katero si morejo edino le v nemški šoli pridobiti. Uko potrebno, kakor vsakdanji kruh". Potrebno znanje nemščin«- si slovenski otrok lažje prid«dii na utrakvističui šoli. v kateri ga izničuje slovenski učitelj na podlagi slovenskega jezika, katerega razum«-, dočim je in ostane čisto nemška šola za slovenskega otroka brez vsak«- koristi, ker učene« ne razuru«-svojega učitelja iu ne ve. kaj mu ta govori. To ostane torej, ostane pa tudi neovrgljivo resnica, da bi bilo delavcem vstrežeuo edin«« le s strokovnimi šolami, v k a te rib bi se v svoj«-m poklicu u so vrše v ali iu ue v šolah, v ka ti-rih se slovenskim otrokom ubija samo uemšcina v glavo Da bi bil g Linhart v zvezi s kakim fabrikantom. lega »iaš poročevalec ni trdil, da se pa lauko fabrikantom in nacionalnim šovinistom služi, ne da hi se stalo / njimi v direktni zvezi, to je pač vsa keiun jasno, saj ludi služabniki in za j govorniki carizma n pr niso vsi s cariem v direktni zveri in ven«!«-t mu služijo. Morda no med temi «• -
i' laki. kateri nimajo od svoje službe nikake materjalne koristi, njegovi slu žabniki so (mi le Da je g. Linhart