TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon št. 552. LJUBLJANA, 8. februarja 1927. Telofnn 4t. 552 ŠTEV. 45. Ivan Mohorič: Zaključek železniške konference v Beogradu. Po dvajsetdnevni občimi in temeljiti ralpravi o vprašanjih, ki se tičejo naše^ obstoječe in bodoče železniške mreže, je železniška konferenca pre-k kli petek zaključila svoje delo in sklepe. Zadnji teden se je konferenca bavila pred vsem z razpravo o prioriteti glede gradbe železniških prog in je sprejela v prvo gradbeno perijodo 29 normalnotirnih železniških zvez v doče železniške mreže važnih vprašanj. Prvo od teh je rekonstrukcija, drugo pa je finančno vprašanje. O obeh točkah je izdelala konferenca spomenico, ki jo je predložila ministru. V tej spomenici je konferenca opozorila ministra, da naj z vso energijo dejstvuje na to, da se čimprej izvedejo rekonstrukcijska dela na obstoječem omrežju, da se proge, ki skupni dolžini 4.248 km in 6 ozkotir- i danes ne odgovarjajo več zahtevam 11 K r/nl o !ol/ rh n\mrr rz cVimil 1 H ni 7111 I 1 It Al Orlrtti A/vn 1 ~ 1 •• 11 ih železniških zvez z skupni dolžini 761 km. Te železnice se imajo po mišljenju konference graditi kot nujne /:>radbe v dobi bodočih 20 do 25 let, da sp iz sedanjega železniškega omrežja stvori prometna celina, ki 1 o omogočevala racijonalno vršenje p; ometa in ki bo odgovarjala potre-1 ;im našega gospodarstva, kakor tudi zahtevam naše narodne obrambe in pjvzcTige kullumega nivoja prebivalstva cele kraljevine. Gradbeni stroški za to omrežie so cenjeni na ca 14 milijard papirnih dinarjev in predstavljajo vsled tega za našo državo velik finančni problem. Tz Slovenija so vse proge razen Straža—Kočevje sprejete v prvo gradbeno perijodo. Vse ostale proge in sicer v dolžini 2.3C3 km normalnega tira in 790 km ozkega tira spadajo v drugo gradbeno perijodo ter se cenijo gradbeni stroški na ca 8 milijard dinarjev. Železniška konferenca je rešila tri važne komplekse vprašanj, ki so povzročala v naši javnosti mnogo borbe, za katerih rešitev je obstojalo več načrtov. Prepričani smo, da bo delo konference mnogo pripomoglo, da se rešitev pospeši in da bo rešitev v vsa-1 :em oziru najboljša. V prvo skupino teh vprašanj spada problem izpopolnitve obstoječe mreže z medsebojnimi, zvezami, da se likvidirajo umetne gospodarske meje, ki jih je postavila med posamezne pokrajine bivša monarhija, k.i ni dovoljevala medsebojnih stikov in zbližanja. v.rflga skupina velikih vprašanj je 1 d problem železniških zvez z jadranskim morjem. Tudi to vprašanje je sedaj rešeno soglasno tako, da se deli cela naša obala Jadrana na tri gospodarske cone in sicer na severno 7 glavno luko na Sušaku, srednja z !“ko Split in južna z Dubrov- EST I" ?°<°lMn. Končno tvori tretjo skupino problem /planiške mreže preko onih predelov naše kraljevine, ki nimajo danes niti potov in kjer živi naš narod v najPrimjtjvne: ših razmerah. To je problam železniških zvez preko novopazarskega Sand-žaka, hercegovsko-čmogorske plano-te» dinarskih planin in severozapad-™3ga dela južne Srbije. V teh krajih veliki predeli gozdov in ' ^cna Prebivalstva, ki danes pravih KiSkadiT/'1"?. ”ik“klih oradba El'e»nkr!>in0 "»“Soden0 in bo SE™ • prek° teh krajev zelo draga, a železnice same za dolgo dobo pasivne Zato je bilo tud j to “vprašanje predmet obširnih razprav ker So se baš iz gospodarskih krogov pojavili trezni pomisleki proti gradbi takih železnic, ki jih je bilo treba pri sklepih vpoštevati. S tem je konferenca rešila nalogo, ki jo ji je stavil prometni minister. Toda železniška konferenca se ni zadovoljila s programom, ki ga je predpisal minister Jovanovič, marveč je inicijativno poleg te da se osnuje pri kovni ” saobračaja poseben strokovni posvetovalni odbor, ki bo omogočil izvršitev tega programa. Ministrstvo prometa je sedaj Culo mišljenje tehničnih in gospodarskih krogov in sedaj je vrsta na njem, da uravna po njem svojo gradbeno politiko, da prinese v našo gospodarsko depresijo nekoliko poleta in novega življenja. _________________ MADŽARSKA IN RUSIJA SKLEPATA GOSPODARSKO POGODBO. »Magyar Orszag« naznanja, da bodo pogajanja med Madžarsko in Rusijo kmalu zaključena. Madžarska vlada je Pr°učila besedilo gospodarske in trgovinske pogodbe, ki jo namerava skleniti z Rusijo. Madžarsko delegacijo, ki 00 odpotovala v Moskvo, bo vodil sko-ro gotovo dr. Guslav Gratz. Dnevni red bodoče konference Zbornic v Splitu. Pretekli petek, dne 4. februarja 1.1. se je vršila v Industrijski zbornici v Beogradu seja zborničnih tajnikov glede organizacije bodoče konference zbornic, ki se bo vršila spomladi v Splitjj. Na sestanku je sklenjeno, da se stavi na dnevni red splitske konference edinole vprašanje izjednače-nja obrtne zakonodaje v naši kraljevini, dočim se vsa ostala aktuelna vprašanja rezervirajo za dnevni red bodočega zavezniškega kongresa, ki se bo vršil meseca septembra v Beogradu. Obsežna materija obrtne zakonodaje je bila porazdeljena v dva splošna referata in 9 specijalnih referatov. Uvodni referat »Motivi in principi iz-jednačenja obrtne zakonodaje« bo prevzel načelnik ministrstva trgovine in industrije g. Krpan, dočim bo za drugi referat »Obrtnopravna vprašanja v mednarodnih pogodbah« napro-šen profesor dr. Todorovič. Specijalni referati so bili porazdeljeni med posamezne zbornice in sicer je prevzela beograjska trgovska zbornica referat o trgovskih pomožnih obrtih, industrijska zbornica referat o trgovskem ! pomožnem osebju, zagrebška zborn'ca j referat o predpogojih za izvrševanje I obrtov, sarajevska zbornica pa o obrtnih oblastih. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je prevzela dva referata in sicer referat o strokovnih in stanovskih organizacijah in referat o obrtnem sodstvu. Zbornica v Novem Sadu bo sestavila referat o obsegu obrtnih pravic, osješka zbornica referat o sejmarstvu in krošnjarstvu. Končno je beograjska zanatska komora prevzela referat o pospeševanju obrti. Splitska konferenca se bo vršila v petek in soboto dno 5. in 6. maja, eventuelno še nadaljne dni in morajo biti vsa poročila sestavljena do 5. aprila ter dc-stavljena v prepisu vsem ostalim zbornicam, da lahko pripravijo koreferate, odnosno da se morejo udeležiti debate. Tajnik Trgovske zbornice v Dubrovniku j: v imenu svoje zbornice sporočil pri tem željo, da napravijo udeleženci konference po zaključku razprav izlet v Dubrovnik, da bi mogli spoznati gospodarske in prometne prilike ter navezati stike z južnim dalmatinskim Primorjem. Betajlist in odjemalci. Te dni je imela Zveza avstrijskih trgovcev - detajlistov svoj letni redni zbor. Zbora so se udeležile skoraj vse avstrijske trgovske organizacije. Udeležili so se ga tudi vladni zastopniki, med njimi trgovinski minister dr. Schiirff, ki je v svojem pozdravnem govoru razpravljal o nalogah trgovcev - detajlistov, med njimi o pomenu Porabljanja domačega blaga in izvajal sledeče: Kna najvažnejših nalo^ trgovca -detajlista je, da navadi prebivalstvo, da kupuje in porablja domače blago. Detajlist je za narodno gospodarstvo *°> kar so za človeka najfinejše žilice, ki pospešujejo pretakanje krvi v najoddaljenejše dele telesa, jo tam porazdele in tako organizem vzdržujejo in krepijo. Kakor so za telo neob-hodno potrebne žilice, so za narodno gospodarstvo neobhodno potrebni trgovci - detajlisti. Odličen pomen tr- govcev - detajlistov za brezhibno porazdelitev prebivalstvu potrebnega blaga bi se moral porabljati tudi v boju za urejeno porazdelitev našega izvoza in uvoza. Za naše trgovstvo bi bila jako hvaležna naloga v tem oziru pospeševati gospodarski položaj države in usmeriti konsum prebivalstva na domače produkte. Trgovec bi to važno nalogo tem lažje izpolnjeval, ker je v stalni, neposredni zvezi s kenzumentom in pridi' jako pogosto v položaj svetovati kupcu pri nakupih. Jako pogosto bi mu bilo to brez vsake težave mogoče, ako bi hotel pridobiti kupca, odnosno ga prepričati, da domače blago ni nič manj vredno nego tuje in mu pripo roča, da se otrese neutemeljenih predsodkov in prepriča, da domače blago vzdrži konkurenco s tujim. Pa tudi še^ drugim potom more trgovec - detajlist veliko storiti za večjo porabo domače produkcije. Vsak dan sliši želje konzumentov, pozna n;ihov ukus in more torej domačim producentom svetovati, na kak način naj upoštevajo želje in okus odjemalcev. S sveti za smotrenejšo izdelavo, lepše zavoje in uspešnejšo reklamo more detajlist producentu veliko koristiti. Pri tem bi imel korist tudi sam, ker bi se pri večji možnosti za prodajo domačih produktov okrepila kupna moč domačega prebivalstva, ki bi končno v prvi vrsti tudi koristila trgovcu - detajlistu. V DRŽAVNIH DELAVNICAH SE NE SMEJO IZVRŠEVATI PRIVATNA NAROČILA. Prometno ministrstvo je doznalo, da se v železniških delavnicah delajo privatna dela, kar škoduje državnim interesom. Ministrstvo je naročilo vsem železniškim direkcijam, da prepovedo privatna dela in vsek slučaj prijavijo, da se izvede preiskava. (Na ta razpis ministrstva opozarjamo zlasti Zveze obilnih zadrug. Op. ured.) * * * IZVOZNA BANKA O VZROKU NARAŠČANJA VLOG. V svojem letnem poročilu se beograjska Izvozna banka peča tudi z vprašanjem naraščanja vlog in navaja: Dotok denarja v banke v obliki vlog se je povečal vsled nerentabititete posameznih poslovnih panog in vsled ustanovitve številnih obratov. Dotok denarja iz izvoza se je zmanjšal, ker so se izvozni predmeti pocenili. VAŽNA PRIDOBHEV V GOSPODARSKEM OZIRU. Finančni odbor Narodne skupščine je na svoji seji dne 2. februarja t. I. sklenil, da se člen 158. predloga finančnega zakona, ki se glasi: »Propisi članova 140. in 141. zakona o radnjama od 29. junija 1910 protežu se na celu teritoriju kraljevine Srba, Hrvala i Slovenaca«, izpremeni v toliko, da morejo biti domači producenti pri državnih dobavah do na'več 10% dražji nego inozemci. Po dosedanjih določilih, ki se proširjajo na vso kraljevino, so smeli domači producenti biti samo za 5—10% dražji, kar je sedaj izpremenjeno. Oboje: proširje-nje domače podjetnosti, in fiksna določitev odstotka, za katerega sme biti domači producent dražji nego inozemski, ustreza davnim in opetovano naglaše-nim željam našega podjetništva, želim le, da bi se ta predpis pri oddaji dobav ne izigraval. Gospodarski program vlade. Predsednik vlade g. Uzunovic je v soboto zvečer sprejel časnikarje, ko-jim je dal obširno izjavo o gospodarskem programu vlade. Program vsebuje v glavnem naslednje smernice: Glavni vzrok stanju, v katerem se nahaja danes država, je v dejstvu, da se je dinar tekom poslednjih let popravil. Že več kot eno leto se drži skoro vedno na enaki višini. To zboljšanje vrednosti dinarja že delj časa uplini na to, da so se pričeli pojavljati novi pogoji za proizvajanje dobrin. Gospodarstvo stremi za tem, da bi se ti pogoji prilagodili novim razmeram in da bi se ustvarili novi pogoji. Vlada je na stališču, da je treba ukreniti vse potrebno, da se dinar vzdrži na tej višini. Da se olajša prehod v normalne razmere in da se odstranijo vse ovire, bo vlada ukrenila vse, da se doseže zadovoljive uspehe. Poleg zaposlitve državnih kreditov in domačega kapitala je treba povečati dotok tujega kapitala v državo. Z ustvaritvijo potrebnih kreditnih^ zavodov, z omogočitvijo njih uspešnega delovanja, z ustvaritvijo cenenih kreditov, in sicer pri obstoječih državnih kreditnih ustanovah, z bolj primerno razdelitvijo kreditov je treba uplivati na kmetijsko, industrijsko in obrtno produkcijo. Politika vlade stremi za okrepitvijo produkcije s tern, da se našemu go-sj)odarstvu olajšajo bremena, ki so se naložila poslednja leta z ozirom na takratne razmere, ki pa ne odgovarjajo današnjemu gospodarskemu položaju. Vlada bo s posebnim investicijskim posojilom pospeševala kmetijsko produkcijo z neposrednimi ukrepi, ki jih ima v svojem programu. Posebno pozornost bo posvetila zb o 1 jšev a 1 ne m u delu, uravnavi vod, zgraditvi^ dobrih cest. Z davčno reformo, ozir. izsnače-nju davkov, revizijo carinskih tarifov, revizijo zakona o taksah itd. se nadejamo, da bomo olajšali pogoje za produkcijo, da se prilagodijo položaju, katerega je ustvarilo zboljšanje dinarja. Železniški tarifi se bodo prilagodili gospodarskim potrebam. Vlada smatra za najvažnejše delo tehnično dovršitev obstoječe železniške^ mreže in intenzivno graditev novih železnic V ta namen bo v najkrajšem času izdelala načrt zgraditve novih železnic in si bo zagotovila tuji kapital, ker se bodo železnice gradile s posojilom in koncesijami. Gradbam v lastni državni režiji se bo izogibala in jih bo smatrala le kot skrajno izjemo. Da^ se pospeši zgraditev posameznih železniških linij, bo pod ugodnimi okolnost-mi pritegnila vojaštvo. Največjo pozornost bo vlada posvetila zgraditvi pristanišč in vprašanju okrepitve našega rečnega in morskega plovnega parka. Vlada bo v splošnem državnem interesu iz finančnih in gospodarskih razlogov tudi v bodoče postopoma in brezpogojno izvajala princip razdr-žavljenja. S spremembo poslovnika bo poleg finančnega sestavila tudi gospodarski odbor. Vlada zeli, da bi v okviru navedenih idej reševanje vseh gospodarskih problemov omogočilo čim intenzivnejše in uspešnejše delo. Vlada bo izvedla potrebne reforme na polju socijalne politike, ki se naj prilagodi sedanjim gospodarskim razmeram, radi izdatnejše zaščite in zavarovanja delavstva. Princip varčevanja, ki ga je vlada pričela izvajati vsestransko, bo izvajala tudi nadalje v državnem gospodarstvu. Pa tudi v zasebnem gospodarstvu bo ta princip izvajala, kolikor se bo dalo doseči z možnimi ukrepi, da se pobija nepotrebni luksus. Vlada bo ukrenila vse, da vpelje red, ekspeditivnost in poenostavitev v državno upravo s strogim izvajanjem zakonov in ustave. To so v glavnem vodilne smernice vladne gospodarske politike. Vlada bo izdajala celo vrsto zakonodajnih in upravnih ukrepov, po potrebi in v interesu čim-hitrejšega ustvarjanja pa bo od narodne skupščine zahtevala posebna za-j konska pooblastila. KREDITNA POLITIKA DRŽAVNIH DENARNIH ZAVODOV. Bivši minister dr. Krajač je predlagal vladi in Narodni skupščini, da sprejme J v finančni zakon 1927/1928 sledeče do- i ločilo: Minister trgovine in industrije se ! pooblašča, da uredi kreditno politiko državne hipotekarne banke in Narodne banke, odnosno sporazumno z ministrom pošte in brzojava uredi kreditno politiko poštne hranilnice tako, da se posameznim gospodarskim področjem države v primeri s številom prebivalstva dajo na razpolago enakomerni zneski kreditov. * M« * RUSIJA ODKLANJA UDELEŽBO NA SVETOVNI GOSPODARSKI KONFERENCI. Ruska vlada je odklonila udeležbo na svetovni gospodarski konferenci, ker sc vrši v Švici. * * * , IZBOLJŠANJE GOSPODARSKE KONJUNKTURE V NEMČIJI. Gospodarska povzdiga Nemčije v drugem polletju preteklega leta prihaja vedno bolj do izraza. Produkcija se množi, konkurzi, poslovni nadzori in menične tožbe pa pojemajo. Promet je vedno večji in zunanja trgovska bilanca se vsled naraščajočega izvoza finalnih produktov vedno boljša. Tudi pojavi nn borzah so vidni znak okrepitve gospodarstva. Veliko šlevilo brezposelnih se ne more upoštevati kot znak krize, ker je na eni strani posledica lakozvanega racijonaliziranja veleobratov, to je produkcijske koncentracije industrije, na drugi slrani pa večje uporabe strojev in zmanjšane potrebe delovnih moči. ANGLEŠKA BANKA. Na občnem »boru Midland Banke je znani gospodarski strokovnjak in prejšnji angleški zakladni kancelar Mac Ken-ua govoril o pospodarsko političnih zaključkih preteklega leta in je pri tem ostro kritiziral finančno politiko Angleške banke, kar je zbudilo splošno začudenje. Mac K enim je očital banki pomanjkanje prožnosti in jo je primerjal s Federal Reserve Banko, ki je modernim zahtevam bolje prilagodena. Angleška banka dela po predpisih iz leta 1844. Njene rezerve so premajhne, da bi izvajala na javnem trgu operacije s ciljem kreditnega zboljšanja v večjem obsegu. Če bi bila zgrajena tako, kot je Federal Keserve Banka ali pa v zadnjem času prenovljena Nemška državna banka, bi imela za angleško gospodarstvo veliko več kreditnih reserv na razpolago, kot jih ima sedaj. Kar je bilo leta 1844 prav, je danes napačno. Angleška banka se kljub njenim zastarelim pravilom danes samo zato še drži, ker so, njena pravila v j velikih vojskah suspendirali; dalje, ker j se je poraba čekov nepričakovano raz.- ' vila in ker so odkrili izredno bogata zlata najdišča, na katera nihče ni mogel misliti. Angleško gospodarstvo nikakor ne more spet vzcveteti, Amerika pa doživlja procvit za procvitom, to je posledica j zavožene angleške denarne politike. Mac Kenna misli, da je prav sedaj, ko ; govorijo o poenotenju v izdaji bankovcev, kojih en del bo prevzel zakladni ■ urad, en del pa Angleška banka, prilika zelo ugodna, da se Angleška banka prav do dna modernizira. Glede minulega Šlrajkovnega leta je Mac Kenna dejal, da je imel štrajk eno dobro stran: vsi deli prebivalstva so prišli do spoznanja, da so gospodarsko drug od drugega odvisni. Trgovina. Indeksna številka za veletrgovino na češkoslovaškem. Po cenah dne 1. januarja t. I. je izkazovala indeksna številka za veletrgovino na češkoslovaškem 979 (prejšnji mesec 978) točk. širajk na budimpešfanski žitni borzi. Na budimpeštanski žilni borzi se v zadnjih dneh ne sklepajo nikake kupčije, ker hočejo interesenti s tem protestirati proti uvedbi davka na poslovni promet od prometa s pšenico in ržjo. Vsled tega tudi ni bilQ posebnih kupčij z efekti. Trgovinsko pogodba z Anglijo in Belgijo. Trgovinski pogodbi z Anglijo in Belgijo, ki ju je sklenila naša delegacija z delegacijami Anglije in Belgije, bosta v kratkem predloženi Narodni skupščini v ratifikacijo. Ratifikacija obeh pogodb se bo izvršila v najkrajšem času, in sicer zato, ker je belgijski parlament trgo-sinske pogodbe z Jugoslavijo že ratificiral. Državni kredit v ogrski trgovini. V budimpeških trgovskih krogih razmotri-vajo vprašanje kredita za trgovino in opozarjajo, da zadovolji kreditno potrebo trgovine lahko tudi državna pomoč. Trgovina potrebuje vsega skupaj 36 milijonov pengo, ki jih da država brez na-daljnih težkoč lahko na razpolago in sicer s posredovanjem kreditnih zadrug. Država naj nakaže omenjeni znesek po običajni obrestni meri Narodni banki in kreditnim zadrugam, ki ga bedo dale naprej trgovskim krogom po 10 odstotkov letnih-obresti. Te dni se bedo vršila tozadevna pogajanja s finančnim ministrom. Sladkor. V preteklih dneh se sladkorni trg ni poživil. Notacije trga v Newyorku so šle skoraj vsak dan malo nazaj. Vzrok slabe kupčije je slaba prodaja belega sladkorja na vseh prodajnih trgih. Kot posebno nezadovoljiv označajo položaj na londonskem trgu, kjer sta slaba prodaja in konkurenca tovarn sladkorne pese povzročila, da je morala neka velika londonska rafinerija obrat ustaviti. Neugodni položaj ni označen po produkcijski, temveč po prodajni krizi. Splošno pa mislijo, da ta položaj ne bo dolgo časa trajal in je presojanje za pozneje kljub neugodni sedanjosti precej zaupno. Seveda pa obstojajo še zmeraj nevarnosti, za producente namreč; tako na primer morebitno rizširjenje pridelka v Evropi, veliki pridelek na Javi, zastoj prodaje vsled nemirov na Kitajskem itd. Vse to se bo lahko javilo že v par mesecih. Glede razsežnosti letošnjega sladkor-nopesnega pridelovanja še ni nobenih podatkov. Ameriške tvrdke govorijo > 10-odstotnem povišku sladkornopesnega areala v Evropi, a vse to so samo prazne domneve. 0 carinskem vprašanju na Nemškem smo že pisali. Vidne sladkorne zaloge na koncu leta 1926 so bile-v najvažnejših evropskih deželah sledeče (priključimo še 1. 1924 in 1. 1925) v tonah: 1924 1925 1926 Nemčija 977.000 1,207.000 1,162.000 Čehoslov. 764.000 927.000 605.000 Poljska 242.000 295.000 298.000 Francija 469.000 489.000 550.000 Belgija 228.000 223.000 137.000 Holandska 195.000 161.000 238.000 Anglija 170.000 447.000 »84.000 Industrija. Letni zbor Centrale industrijskih korporacij se vrši dne 24. t. m.*v Beogradu. Na lelnem zboru poda tajništvo poslovno poročilo za preteklo leto. Hkratu se bode razpravljalo tudi o drugih aktuel-nih gospodarskih vprašanjih. LISTEK. Dragan Miličevič: Vpliv vasi na gospodarsko življenje mest v Južni Srbiji. (Nadaljevanje.) Ta izguba najmočnejših in najboljših predstavnikov mestnih pridobitnih skupin in ta padec cen neprimičnin v mestih sta postala še občutne jša vsled naglega odhoda Muslimanov iz mestnih in selja-ških naselbin. Iz istih razlogov, povsem verske narave, radi kojih s vej čas niso bili v stanu ostati pod krščanskim režimom v Srbiji, Grčiji in pod Avstrijo, so začeli Muslimani zapuščati Južno Srbijo, čim so zaznali, da jim Turčija odpira svoja vrata. Od grškega vojnega poraza v Mali Aziji 1. 1922 pa doslej, dokler ni postal Ke-mal Paša s svojimi svobodnimi reformami za naše konzervativne Muslimane hujši strah nego kristjani, napenjali so vse sile, da preidejo v osmansko poda ništvo. Njihovo izselitev iz Južne Srbije so kristjani v prvem trenutku pozdravih z navdušenjem. To raz.položen:e je bilo pravzaprav odmev tradicionalne verske in plemenske nestrpljivosti, v kolikor je za poslednjo bilo mesta in razloga. Od uradne strani so bile dane ugodnosti onim, ki so se hoteli izseliti. Kot posledica tega pokreta so postala mnoga sela pusta in prazna, mesta pa so naglo izr-gubila velik del prej turške atmosfere. In tedaj je nenadoma nastopil zanimiv preobrat. Mesta in njih krščanski prebivalci so se začeli zavedati, da z odhodom Muslimanov občutno izgube. Mesta ostanejo brez prebivalcev, ki so bili kot davčni obvezanci in konzumenti sestavni del državnih in gospodarskih dohodkov; kristjani so razumeli, da morajo z odhodom Muslimanov prevzeti nase velik del davčnih in občinskih bremen, ki so jih izseljenci preje plačevali. Tako je kriza poljedelstva, trgovine in konsuma, povzročena z odhodom Muslimanov iz mest, prinesla v popolnoma nacionalistično ( pojmovanje strujo hladne materialistične piesoje. * V teku razvoja teh dveh dogodkov počne se udejstvovati vpliv sela na gospodarsko življenje mest. Udejstvoval se je na naslednji način: Cim bolj so mesta igubljale svoje krščanske pridobitnike in muslimanske prebivalce, in čim bolj so cene nepremičninam padale, tem pogosteje se je pojavljal seljak kot kupec za zapuščene in cenene hiše po mestih. S pomočjo dohodkov, ki so mu jih dale dobre žetve, s povoljno konjunkturo cen poljedelskih in živinskih produktov je bil seljak v stanu, da se je lahko in hitro preselil v mesto. Kakšen obseg je ta preokret zavzemal, se lahko brez posebnega truda ugotovi, če se pri posetu južnosrbskih mest poda v staroturška predmestja. Celo Skoplje, ki je s premaknitvijo meje proti Grški, Albaniji in Bolgariji pridobil največ, mesto, ki je postalo center celega juga in ki ni samo v vsakem pogledu nadkrililo Bitolj, temveč se tudi s Solunom bori za gospodarsko hegemonijo, ceio to Skoplje je sprejelo v svoja predmestja znatno število seljaškega življenja, posebno iz Skopske , Črne gore. i Seljaki so torej ponekod več, drugod manj .izpopolnili vrzeli v sestavu nacionalnega življa mest na ta način, da so se naselili v izpraznjene hiše. In ta po-kret, izzvan po nepredvidenih .in naglih izpremembah, prinesel je seboj novo f stan:e, ki tvori iz ekonomsko-socialnega stališča in za bodočnost mest in južne Srbije resen problem. Mesta so z dotokom seljaškega življa postala'v gotovi meri velika sela. To plasti manjša mesta, oddaljena od železniških prog. Seljaški došleci, nepripravljeni za mestno gospodarstvo, so se, ko so postali meščani, zopet oprijeli posla, s kojimi so se preje bavili. To se pravi, da oni i nadalje sejejo žito, mak, tobak in drugo, samo s to razliko, da po- lja za olbdelavanje kupujejo ali jemljejo v zakup v bližini mesta. Sicer pa jih bližina starega mestnega življa vsled nekdanjih stikov in pa šele (to velja zlasti za mladino priseljencev) tira, da širijo krog svojih potreb in osvajajo navade, ki so jim bile, ko so bivali na selu, tuje. To vse bi morda ne bilo razlog za skrbi iz obfega narodnega stališča, če ne bi bile temeljne stroke gospodarske delavnosti v poslednjih letih prišle v resno krizo. Kakor znano so v teku Zadnjih dveh let padle cene skoro vseh agrarnih produktov. To seveda tudi v Južni Srbiji in tam se to v znatni meri občuteva. Posledica tega je, da je padla j konzumna moč sela in tako je prišel v tigovino zastoj. Z zastojem v trgovini je odpadla možnost, da se tvori nov pod-I mladek v mestnem gospodarstvu. Na ču-| do, da se pri teh prilikah seljak, ki se je naselil v mestu, nahaja v težkem in nevarnem položaju. Njegovi proizvodi so [ se pocenili; njegovo življenje v mestu j zahteva stvarno večje izdatke, nego jih ! je imel pred preselitvijo tjakaj; njegove I sposobnosti, da se loti kakega drugega posla, trgovskega ali obrtnega, so minimalne, ker ni zanje dovolj izobražen. Zategadelj nastopa nevarnost, da postanejo ti novi meščani največji reveži in breme mestnih občin. (Dalje prih.) Produkcija piva v Plznu. Plzenske pivovarne so producirale v leiu 1926. (1925.) 1,036.785 hi (1,028.585 hi) piva. Produkcija Rumunije. Lani so proizvedli v Rumuniji 3,200.000 ton petroleja. Premoga so producirali 2,928.000 ton, in sicer na Erdeljskem (Transilvanija) 2.126.000 ton, v stari Rumuniji 400.000 in v Banatu 312.000 ton. Pšenice so pridelali 300.000 vagonov, koruze 516.000 vagonov, ječmena 168.000 vagonov, ovsa 116.000 vagonoy. Zanimivo je, da je Ru-munija na petroleju bolj bogata kot na premogu. Ogrske industrijske obligacije. V svr-ho dobave potrebnih kreditov za ogrsko industrijo so nameravali ustanoviti na Ogrskem banko, ki bi izdajala industrijske obligacije. Ta načrt so sedaj opustili in so sklenili, da naj se izdajajo industrijske obligacije s pomočjo ameriškega kcnsorcija na ameriškem denarnem trgu. Pogajanja s člani ameriškega kon-sorcija so že v toliko uspela, da bo prišel sedaj zastopnik konsorcija v Budimpešto, pogajat se o podrobnostih. Kredite bodo dajali po izredno nizki obrest- ni meri. Denarstvo. Španska banka. Španska vlada je dovolila španski banki zvišanje glavnice od 150 milijonov peset najprvo na 175 milijonov, po preteku petih let pa na 250 milijonov. Dalje določa novi dogovor, da mora biti obtok bankovcev do višine 4 milijard krit s 40 odstotki v zlatu in s 50 odstotki, če bi obtok bankovcev prekoračil znesek štirih milijard. Slednjič mora zaprositi banka vlado za izrecno dovoljenje, če hoče zlato zalogo znižati tudi za. najmanjši znesek. Obrestna mera v Avstriji. Sedaj se je izvršilo že napovedano znižanje obrestne mere v Avstriji, na 6 odstotkov. Razmere na denarnem trgu so se tako spremenile, da je tozadevni sklep upravnega sveta Avstrijske Narodne banke razumljiv samoobsebi. Napetost med zasebno obrestno mero, ki je padla na 5 in en četrt odstotka, in med oficielno obrestno mero 6 in pol odstotka je bila preslika. Na drugem mestu omenjeno znižanje obrestne mere Francoske banke je bilo za odločitev Avstrijske Narodne banke gotovo soodločilno. Na seji upravnega sveta se je obenem ugotovilo, da znaša čisti dobiček banke 8 in pol milijona šilingov in bodo predlaga 10 in pol odstotno dividendo. Občni zbor bo 17. marca t. 1. Francija in krediti v Ameriki. Ameriški zakladni urad je objavil izjavo, da nima vlada Zedinjenih držav nikakšne-ge ugovora proti prodaji francoskih vrednot ali pa proti posojilom francoskih mest in industrijskih ali pa katerikoli drugih družb na ameriških tleli, če se to izvrši zasebno in ne po javnem razpisu, lo izjavo je povzročil članek lista »New-ycrk Times«, ki je pisal, da gre ameriški kapital v velikih množinah v Francijo, čeprav po ovinku preko nevtralnih denarnih trgov. List je opozarjal zlasti na slučaje, ko so ameriški bankirji na Holandskem prevzeli velike množine £ T(! n • izdanega posojila mesta , A r faC1Je 80 Sle nato v New-yorku cd bankina do bankirja. List je slednjič pristavil, da je v U. s. A. po. praševanje po francoskih vrednotah zelo živahno. Na vsa ta izvajanja je nato zakladni urad odgovoril, da je sicer prepovedano javno kreditiranje državam, ki 8e niso uredile svojih dolžnih obveznosti < ° Amerike, da je pa zasebno kreditiranje itd. brez vsake ovire dovoljeno. Viri ‘i znirrf •’ kako ze^° Amerikanci Francii zaupajo, kar ji bo ob sedanji sta_ bilizaciji franka seveHo x v prav prišlo. 8da še ^rav Posebno bilafcoko^rdi?a b„anka- Priobčili so bilanco Ogrske Narodne banke. izkazuje 240.6 milijard kron č19tega dobi51 kar je več kot 11 milijonov zlatih krcn To je pa 35 odstotkov delniške glavnice ker ima banka 30 milijonov zlatih kron glavnice. Režijski stroški znašajo 87.7 m;li-'zT*’ la.ko da dose?a preostali čisti dobi-Približno dvojni znesek stroškov. aJveČ dobička je dala menična in de-Vizna kupčija. Obrestna mera na Francoskem. Ban-9 u e de France je znižala obrestno mero ^ 6 in pol na 5 in pol odstotka. Glav- 1 yzrok je bil ta, da se trgovini položaj ajša; dalje je bilo treba podpreti ve- selje za podpisovanje konsolidacijskega posojila, ki bo v kratkem izdano. Pariška borza je odgovorila na znižanje obrestne mere z hausse v vseh vrednotah, ki imajo trdne obresti, francoski državni papirji in obligacije so šli zelo kvišku. Izkaz Francoske banke beleži znižanje predujmov državi za 650 milijonov frankov, zvišanje obtoka papirnatega denarja za 453.98 milijonov frankov in zvišanje kovinskih in deviznih zneskov za 39 milijonov. Zadnje znižanje obrestne mere na Francoskem se je izvršilo tik pred Božičem leta 1926. Nemška banka in anatolske železnice. V dveh dneh so akcije Nemške banke na berlinski borzi poskočile za 15 odstotkov. To spravljajo v zvezo z ugodnim potekom pogajanj o odkupu anatolskih železnic po Turčiji. Ureditev tega vprašanja, ki se vleče že toliko čara, je sedaj menda že'sklenjena, treba je uredita samo še malenkosti. Za Nemško banko bi pomenilo to velik dobiček in računijo že z zvišanjem njene dividende na 12 odstotkov. Poljski državni dolg. Statistični urad v Varšavi je sestavil natančno statistiko o poljskem državnem dolgu. Vidimo sledeče: Ameriki dolguje Poljska nad 237 milijonov dolarjev, Franciji nad 1.048 milijonov frankov, Angliji 4,837.000 funtov, Italiji 455 milijonov lir, Holandski 8.610.000 holandskih goldinarjev, Norveški 20 milijonov norveških kron in 1.477.000 angleških funtov. Danski 424 tisoč danskih kron, Švedski 6.256.555 švedskih kron in Švici 89.000 švicarskih frankov. Dalje odpade na Poljsko iz dolga bivše avstro-ogrske monarhije 66 milijonov 618.000 goldinarjev in 22 milijonov 198.000 zlatih kron. Obrestoncsni notranji državni dolgovi znašajo 9.349 milijonov poljskih mark, ca 121 mili jodov zlotov, 43 milijonov zlatih frankov in 1,332.000 dolarjev; neobrestni notranji državni dolgovi pa 49,186.000 zlotov. Na drugem mestu poročamo, da najema Poljska v Ameriki nov dolg v znesku 200 milijonov dolarjev. Promet. Promel po sueškem prekopu v 1. 1926. (1925.). V I. 1926. (1925.) se je prevozilo po sueškem prekopu 26.06 (26.76) milijonov ton blaga na 4980 (5537) ladjah. Tarifne izpremembe v trgovski pogodbi z Avstrijo. Avstrijsko zunanje ministrstvo se je obrnilo na našo vlado, da se izpremenijo nekatere tarifne postavke v irgovski pogodbi. Ministrstvo trgovine in industrije proučava sedaj predloge avstrijske vlade, nakar v najkrajšem času zavzame stališče glede njih tudi naša vlada. Ekspresni blagovni promet med Rusijo in Nemčijo. Med Rusijo in Nemčijo obstoji od 15. julija 1925 direktna tarifa za ekspresni blagovni promet. Zlasti važne so zveze z Bakuem in Tiflisom, ki omogočijo hitro pošiljanje blaga tudi v Perzijo; dalje pa zveza z Vladivostokom, ki omogoči brzovozni promet s Kitajsko in Japonsko. Dočim traja vožnja z ladjo šest do osem tednov, pride blago po železnici že v ca 14 dni na določeno mesto. Nemški zračni promet 1926. O zaključkih nemškega zračnega prometa v letu 1926 poročajo, da je znašala poleti prevožena zračna pot 20.480 km, pozimi prevožena pa samo 8152 km. Število potnikov se je napram letu 1925. pomnožilo za ca 50% ia je znašalo 56.168 oseb. Blagovni premet je dal 642.464 kilogramov, Z ^L!>,naErarn Prejšnjemu letu prira- xfra&la p‘ošta Je dala 302 t, za 86% več kot v letu 1925. Torej prav ugoden razvoj. Ogrske železnice. Komisija industrijske zveze je študirala položaj ogrskih državnih železnic in je izdelala obširen rekonstrukcijski načrt. Zveza industrijcev pravi, da so ogrske državne železnice v iziredno slabem stanju in da zahteva interes skupnega gospodarstva njih temeljito rekonstrukcijo. Sicer bo ta zahtevala velikih investicij, a investicije bedo prišle splošnemu gospodarstvu v prid in te investicije so cd vseh letošnjih najbolj važno in najbolj potrebne. Le s pomočjo investicij b(> mogoče ogrske državne železnice dvigniti in napraviti iz njih moderno prometno sredstvo, ki bo kos zahtevam gospodarstva. Brez rekonštruk-C11® ®Srskih državnih železnic ni mogoče pričakovati ozdravljenja ogrskega gospo- RAZNO. -f- Trgovski akademik Vaso Kostevc. Obdtelji uglednega ljubljanskega veletrgovca g. Ivana Kostevca je prizadela useda krut udarec. Nenadoma jo je oropala nadebudnega in ljubljenega sina Vase. Prav v dobi, ko je že v trgovski akademiji pokazal, da bo vreden naslednik svojega očeta, ga je smrt na zavraten način iztrgala iz naročja obitelji, ki ga je oboževala. Težko prizadetemu g. Ko-stevcu in njegovi obitelji naše iskreno sožalje. Borza dela v Mariboru. Od 30. januarja do 5. februarja t. 1. je iskalo dela 77 moških in 52 ženskih oseb; delo je bilo ponujeno 37 moškim in 40 ženskim osebam, dobilo pa ga je 30 moških in 23 ženskih oseb, odpadlo jih je pa 14 moških in 59 ženskih in odpotovalo jih je delo si iskat 17 moških in 5 ženskih oseb. Pri borzi dela v Mariboru dobi delo: 10 hlapcev, 24 viničarjev, 15 nrajarjev, 1 sedlar, 1 pek za izdelovanje keksov, 2 lrgovska potnika, več vajencev (ključavničarske, mlinarske, mizarske obrti ter trgovske stroke); 16 kmečkih dekel, 4 sobarice, 10 služkinj, 7 kuharic, 2 strojni pletilki, 2 gospodinji, 1 vzgojiteljica, 1 gost. kuharica, 2 varuški, 4 po-strežnice, 4 pomožne delavke, 2 perici, 1 natakarica, 1 šiviljska vajenka. Zahteve dunajskih hišnih posestnikov. En del organiziranih hišnih posestnikov v Avstriji zahteva od svojih najemnikov od 1. marca t. 1. dalje 2000 kratno predvojno najemnino. Najemnike, ki bi plačevali od tega časa manjšo najemnino, nameravajo posestniki tožili za doplačilo. Naraščanje brezposelnih v Franciji. Sredi novembra 1926 je bilo po uradnih podatkih v Parizu samo 450 delavcev brez posla. Po najnovejših ugotovitvah je to število do 1. februarja 1927 naraslo na 40.000, komunistične organizacije pa cenijo število brezposelnih celo na 120 tisoč oseb, ker štejejo za brezposelne tudi delavce, ki so zaposleni samo en del delovnega časa. Najtežje občuli krizo avtomobilna industrija, ki sama izkazuje 20.000 brezposelnih oseb, nadalje hotelska, oblačilna, mizarska in usnjarska stroka. Vlada in občine izkušajo pomagati z velepotezno oddajo javnih del, komunisti pa zahtevajo, da se prič-no razdeljevati brezposelnim podpore. Thyssen v Rusiji. V raznih pokrajinah Sovjetske Rusije se mudijo sedaj zastopniki nemškega Thyssenovega koncema; deloma opremljajo nove rudnike, deloma pa raziskujejo rusko zemljo za njenimi rudniškimi zakladi. V kotlini Donca napravljajo in urejajo nove rudnike, v Turkmenistanu in Uzbekistanu (Ruska Centralna Azija) iščejo rudnine in premog, da hi eventuelno dobili dovoljenje za izkoriščanje. Zdi se, da imajo ta raziskovalna dela ugoden uspeh, kajti in-ženerji so začeli že pogajanja z osrednjim odborom rudarjev o sklepanju skupne pogodbe z delavci bodočih koncesij. Centralna sovjetska vlada gre Nemcem zelo na roke; saj pride slednjič vsaka taka nova koncesija tudi Rusiji prav. Mednarodni lyonski velesejem se je vedno trudil, da omogoči transakcije tudi v najkritičnejših momentih svetovnega gospodarstva. Bil je vedno najboljši /odja trgovcev pri nestalnem tečaj!), pri negotovi carini, kakor tudi v težkem trgovskem prometu, ter je bil vedno naj-točnejši poročevalec. Lyonski velesejem stalno raste, in to po stremljenju industrialcev in trgovcev, koji se točno sestajajo na tem vsakoletnem gospodarskem zboru. Marca leta 1926 je bilo zastopanih 47 različnih držav. Lyonski velesejem se bo vršil letos od 7. do 20. marca. Na sejmu bodo zbrani produkti iz 20 raznih držav. Našli se bodo dragoceni predmeti iz vseh industrijskih branž: svila in ostala sukna, obleke, kožuhovine, pohištvo, umetnosti, stekla, keramika, parfumerije, igrače, dragulji, avtomobili. Zadnje tehnične novosti bodo na velikem delu velesejma v oddelku za stroje, metalurgijo, orodje, elek-triko, gradbe, tehnične proizvode ter za vsa sredstva industrije. Posebej se mora omeniti sekcijo živežov, papirja, pisarniških potrebščin, kakor tudi strojev in vse kmetijske potrebščine. Odbor Ikonskega velesejma (naslov: Hotel de Ville, Lyon) je izdal novo knjigo, koja vsebuje praktična obvestila o mestu in lyonskem velesejmu. Ta vodič bo poslan na zahtevo brezplačno vsakemu trgovcu. Navesti je treba v katerem jeziku: francoskem, angleškem, španjol-skem ali nemškem. Švedi v Mali Aziji. Švedi so se pogajali s Turki za gradbo železnice med An-goro in Črnim morjem; pogajanja »bi vodila Nydquist in Holm. Poluradno se sedaj objavlja, da je bila pogodba v An-gori že parafirana. Švedski konzorcij je hotel graditi začetkoma samo 500 km, a se je pozneje zavezal, da bo gradil 1000 km. Dela se bodo pričela v juniju in bodo trajala pet let in pol. Stroški so pre-računjeni na 120 milijonov nemških mark. Konsorciju je bilo na tem, da se zlato, ki ga posodi Turčiji za gradbo železnice, dobro naloži, in pa da dobavi švedski gradbeni material. Obrata železnice pa konzorcij noče prevzeti. Tuirčija dela na vse kriplje, da bi svoje železniško omrežje izpopolnila; večkrat smo že pisali o pogajanjih z Nemci itd. Ravno gradba od Angore do Črnega morja je prav težka in draga. Drobne vesti. Švicarska trgovina s sirom je danes skoraj izključno v rokah švicarske sirarske zveze s sedežem v Bernu. Zadružni kapital znaša 11 milijonov švicarskih frankov. — Ogrska je zvišala uvozno carino za bencin in petrolej, je pa v svrho pocenitve agrarne produkcije dovolila kmetom gotove uvozne kontingente, za katere ne plačajo nobene carine. — Več mesecev že obravnavajo vprašanje i/,graditve pristanišča v Splitu. Morskoprometno ravnateljstvo je dobilo za pristaniška dela znesek 15 milijonov dinarjev. — Položaj na latvijskem trgu surovega masla je prav dober, prodajajo zlasti v Anglijo in Nemčijo. — Latvija se pogaja z Rusijo v enotnih cenah v prodaji lanu. Zadnji naš članek o ruskih obrobnih državah nam je povedal, da je lan tam gori eden prvih pridelkov. — Avstrijci hočejo bančno obrestno mero spet znižati, od 6 in pol na 6 odstotkov. Razlagajo si to namero po še nedavnem znižanju z voljo Narodne banke, da ne da ne zgubi odločilnega vpliva na denarnem trgu. Ta nevarnost pa obstoja, ker je likvidnost denarja zelo velika in je zasebna obrestna mera padla že na 5 in en četrt odstotka, torej za več kot 1 odstotek pod bančno obrestno mero. — V januarju je bilo na Dunaiju otvorjenib 70 poravnalnih postopanj in 16 konkur-zov. — V Švici najeto posojilo 150 milijonov švicarskih frankov za francoske državne železnice je dobilo za dvajset kratni znesek podpisov. — Reformirana poštna hranilnica na Dunaju bo začela z delovanjem najbrž 1. marca. — Po poročilu nemškega državnega urada je bilo v januarju na Nemškem 493 novih kon-kurzov in 93 poslovnih nadzorstev. Odnosni številki za december sta bili 435 in 120. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg, dne 5. februarja 1927. 78 slaninarjev je pripeljalo 285 zaklanih svinj na trg, kjer so prodajali meso in slanino po 10.50 do 25 Din na drcbno in po 14 do 17 Din na debelo; pri domačih mesarjih so ostale cene pretečenega tedna. — Petrutnine in domačih živali je bilo okoli 600 komadov in so prodajali piščance po 20 do 25,. kokoši 35 do 50, race in gosi 40 do 80, purane pa po 80 do 125 Din komad; domače zajce pa po 8 do 25, divje po 30 do 50 dinarjev komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompirja so pripeljali samo 5 voz, druge zelenjave pa 6 voz na trg, tako da ta trg ni bil prav dobro zalezen, pa tudi obiskan ne. Cene so bile krompirju 1.75 do 2.25, kislemu zelju 3 do 4, kisli repi 2, sladki repi 2, svežemu zelju 2.50 do 3, maslu 44 do 46, kuhanemu 46 do 48, čajnemu 50 do 56, medu 25 do 30 Din kg; solati endiviji 2 do 3, ohrovtu 1.50 do 2.50, karfijolu 3 do 10, artičokam 3 do 4 Din komad. Mleku 2.50 do 3, smetani 12 do 14, oljčnemu olju 26 do 36, bučnemu olju 20 do 25 Din liter. Sadju: jabolkom in hruškam 3 do 12 Din kg, date-ljem 25 do 35, orehom 10, luščenim 32 do 35 Din kg. Limonam 0.75 do 1, pomarančam 1 do 3 Din komad. Cvetlicam 1 do 6, z lonci vred 15 do 50 Din komad. — Lončena in lesena roba: 1 do 100 Din, brezove metle 2.50 do 6, leseni ročni vozički 100 do 200 Din komad. Ur«)* -br^abo ii prakso v vtčlo lesno indusTijo s pisnrno v Ljubljani Ponudbe z naiančnim popisom izobrazbe, dosedanje skušnje in zaposlitve z i pričeva >. navedbo refnre»C in službenih zahtevkov, na upravo tega lista Nastop ^impreje. larje; na ta račun so plačali Nemci v zadnjih dveh mesecih preteklega leta lepo vsoto 2,700.000 dolarjev. Na evropskem trgu je sedanji položaj za nemške tovarne zelo ugoden, in ni čudno, da se slišijo na Nemškem glasovi o preklicu pogodb. Pripomnimo še, da se more kartel odpovedati 1. aprila na tri mesece, torej do 30. junija, če se ne bo sklenila nemško-francoska trgovska pogodba; sicer se pa more kartel odpovedati šele v začetku leta 1929 na eno leto. Cene na evropskem eksportnem trgu kažejo zmeraj navzdol idočo tendenco in so se zaključile kupčije pri tehle notacijah: železo v palicah 5/3, surova pločevina 6/10, srednja 7/5, fina 9. Na evropskem eksportnem lirgu angleška konkurenca še ne pride v poštev. Na Angleškem so cene zmeraj na isti višini, ker je koks slejkoprej drag. Producenti opozarjajo na to dejstvo in pravijo, da ne morejo iti s cenami dol. Na domačem trgu je »otiral Cleveland št. 1 90 šilingov, št. 3 85, št. 4 pa 84. Surovega železa zelo primanjkuje, ker jeklarne vso produkcijo same popolnoma porabijo. — Francoski konsuin ni zadovoljiv, povpraševanje je v vseh vrstah slabo. Splošno so pričakovali, da bodo cene surovega železa znižali, pa jih niso; producenti so sklenili, naj ostanejo cene nespremenjene. Domače cene so bile v začetku febru-arja sledeče: železo v palicah 600 do 650 frankov, surova pločevina 800 do 850, srednja 100 do 1050, fina 1200 do 1250 frankov. Tudi francoske eksportne cene se gibljejo na nižjem nivoju; pa prihaja vseeno lc malo naročil. Izvoz surovega železa iz Francije je znašal v preteklem letu 2,019.000 ton, izvoz tračnic 322.000 ten. — Belgijski trg je bil v zadnjem času precej slab, močno se javlja nemška in francoska konkurenca. — Na luksemburškem trgu opazujemo poslabšanje eksportne konjunkture, cene gredo polagoma navzdol. — Cene, ki jih je določila nemška zveza surovega jekla za februar, so v primeri z zadnjimi notacijami deloma veliko nižje. Podamo jih (v oklepaju cene prejšnjih mesecev): železo v palicah 112 mark (112), surova pločevina 127 (132), srednja 140 (145) itd. Razvoj kupčije na nemškem domačem trgu je slejkoprej ugoden, in prav tako tudi eks-portna trgovina. — Na Češkoslovaškem niso pretekli tedni prinesli nobene bistvene spremembe. — Poljaki se bodo najbrž vendarle odločili za vstop v kartel; v primeri z njih zahtevami je njih re«lna trgovina le premajhna. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. 'februar,a t. 1. ponudbe za dobavo 16 m3 mehkih desk za dobavo 2000 m3 tolčenega gramoza; do 11. februarja t. 1. za dobavo 250 kg azbestnih vrvic, za debavo 150 kg gostilnih plošč, za dobavo 10 ton bukovega ogl>; do 14. februarja t. 1. pa za dobavo 30 straniščnih lijakov iz litega i železa. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika \ Zabuko-vici pri Celju sprejema do 17. t. m. ponudbe za dobavo 120 ma jamskega le a. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 17. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 130 jn» jamskega lesa. — Predmetni oglasi so v pisarni zbrrhic-e za trgovin ., obrt i” industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. LY0NSKI VELESEJEM od 7. do 20. marca 1927. 20 d žsv razstavi: vse izdelke sodobnega okusa vse tehnične novosti. Sploši i katalog se razpošil a proti plačilu 10 fr. Zahtevajte trgovsko vstopnico, katera Vam nudi prostvsiopv velesejmsko palačo, ter si rezervirajte prenočišča vnaprej. Državna železnica kraljevine S. H S. da vsem trgovcem kateri posetijo Lyonski velesejem 5«°/0 popust na običajne cene. (Povpraša se na postajah.) Obrnite se: F«»ire de Lyon, Service Publ. LYON hotei de ViLle. ali pa na gosp. AnDKE ANDR1Č, Beograd, Žička 8a. Mestni pogrebni zavod v LJubljaut V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je /.ai>usl 1 nai nadvse tiublj^ni VAS O trgovski akademik. K > efneimi počilku mio ia sprcmli v n< di Ijo, 6 febiuarja 1927 ob ’/j5 uri popoldne iz sanatorija „l>on š'e“ na Stori poti St. 2 na pokopališče k Sv. Križu, kj«r smo ga položili v rodbinsko grob; Lo. Prosimo lihega sožalja LJUBLJANA, dne 5 februarja 1927. Ivan in Luiza Kustevc. starši, Breda in Peter, sestrica in bratec in os alo sorodstvo. Veletrgovina v Ljubljani priporoSa špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pri. delite. • Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pralarna za ha* vo in mlin za dišave z elektriCnlm obratom. Ceniki na razpolago I Najboljši Šivalni stroi in kolo |« edino I« CK ^ C £ ■> 2 s. iSl O ■. 30 mn dom, obrl In fncIu»trafo ▼ vseh opreranh. Istotam pletilni strol OUBIEO »•I* v vu«n|a k izdati«. Vetletna garancija Dilivntca ta popravila. Hlika cm«, tudi na obrali*. Josip Peteline > Mublfarta . 'jflio Prtlsrasvtga spom«mtei. TRIKO. 'PERILO } ■a moSke, iene In otroke, % volna t raznih barvah, rokavice, ♦ nogovlc«. dol kot »UjaMP in ti.knrj«: A. SEVER, Ljubl)aM IffBEBBBaBBEBB