Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, V račun Viljem, Rački Viktor, ing. Tramte Franc, Str-garšek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. - Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje Z zavestjo v stabilizacijsko leto 1971 Ko prihajamo v novo poslovno leto 1971 je uredništvo Steklarja zaprosilo tovariša direktorja Klanšek Jožeta, da odgovori na nekaj vprašanj. Tovariš direktor se je z zadovoljstvom odzval povabilu in je takoj v uvodu po- udaril, da moramo z zavestjo iti v stabilzacijsko leto 1971 in odgovoril na naslednja vprašanja: —■ Kako ocenjuješ poslovanje podjetja v letu 1970? — Leto 1971 se smatra kot začetek stabilizacije gospodarstva Vsem članom in članicam kolektiva, upokojencem, vojakom, poslovnim partnerjem in vsem bralcem glasila »Steklar« želijo srečno in uspešno leto 1971 — DELAVSKI SVET — POSLOVNI ODBOR — TOVARNIŠKI ODBOR SINDIKATA — SEKRETARIAT ZK — TOVARNIŠKA KONFERENCA ZM v Jugoslaviji. Kako se bodo odrazili stabilizacijski ukrepi pri poslovanju kolektiva v letu 1971? Kako je z realizacijo razvojnega programa 1971—1975? Kaj ima kolektiv v programu, da realizira 1971. leto? — Koliko sredstev bo podjetje vložilo za realizacijo programa družbenega standarda (stanovanja)? — Zadnje vprašanje. Kaj je poleg realizacije plana prva naloga organov samoupravljanja in družbeno političnih organizacij v kolektivu v letu 1971? Predvsem kaj bo vplivalo na urejevanje boljših medsebojnih odnosov v kolektivu? Na vprašanja je tovariš direktor odgovoril: V letu 1970 je naše podjetje doseglo izredno velik uspeh, saj bomo fizični plan proizvodnje dosegli predvidoma s 107 %, finančnega pa s 108 %. To znaša po vrednosti 10 milijard 60 milijonov starih dinarjev. Uspelo nam je tudi do neke mere izboljšati osebne dohodke članov kolektiva kajti v letu 1969 so znašali poprečno 960 din, v letu 1970 pa znašajo 1.115 din, kar pa še vedno ni zadovoljivo. Da smo ta uspeh dosegli, gre predvsem zasluga za dobro tržno in prodajno politiko, predvsem pa proizvodnji, ki se je znala tem potrebam prilagajati. Izvozne obveze sicer ne bomo izpolnili, lahko pa smo zadovoljni z višino izvoza, ki bo znašal okrog 2 milijona 60 tisoč dolarjev, kajti na zunanjem tržišču smo se srečevali s konkurenco ostalih evropskih držav. Ko stopamo v novo leto 1971 ne smemo obstati na uspehih, katere smo dosegli dosedaj, predvsem v zadnjem letu. Temeljito moramo pripraviti plan proizvodnje in ostale plane razvoja podjetja in jih prilagoditi predvidenim ekonomskim ukrepom. Predvidene podražitve surovin, soda za 26 %, določen odstotek, okrog 35, mazuta iz uvoza za 100 %, prevoz po železnici za 17 % itd. Vse te podražitve nam bodo precej zmanjšale dohodek podjetja. Glavne naloge organov samoupravljanja so, da izdelamo in sprejmemo vse predvidene akte, ki jih določa novo sprejeti statut podjetja in s tem celotnemu kolektivu omogočimo za boljše gospodarjenje (predvsem organizacije podjetja in pravilnik o sistemizaciji delovnih mest) itd. Predvidene investicije, ki so zajete v programu 1971—1975 je nujno načrtno izvajati. V letu 1971 je treba zgraditi povečane kapacitete za proizvodnjo opalne-ga stekla (na Lajkah), nabaviti avtomatsko stiskalnico, pričeti s proizvodnjo navadnih in kristalnih obeskov, prestaviti in modernizirati prostore za satiniranje in dokončno urediti skladišče gotovih izdelkov in notranji trans- port. Izredno važna naloga stoji tudi za modernizacijo dodelave v brusilnici in dislociranje pomožnih delavnic. Pri tem pa ne smemo pozabiti na družbeni standard zaposlenih članov kolektiva. V letu 1970 smo odkupili samo 10 novih stanovanj za člane kolektiva, kar je mnogo premalo. Po sedanjih izračunih bi po planu za leto 1971 razpolagali do kraja 1971 z lastnimi sredstvi in krediti banke s 344 milijoni starih dinarjev. S tem bi izboljšali problematiko stanovanj. Za rekreacijo se je že pričela dozidava počitniškega doma v Portorožu in upam, da bo s tem tudi omogočeno večjemu številu članov kolektiva letovanje na morju. Da bomo pa kos vsem tem nalogam je še nujno izboljšati notranje medsebojne odnose v kolektivu, kar je pa odvisno tudi od urejenega in stimulativnega nagrajevanja. Stojimo ravno pred obravnavo in sprejetjem usklajenega pravilnika o nagrajevanju, kjer naj svojo vlogo odigrajo predvsem subjektivni faktorji, v kolektivu sindikat, Zveza komunistov in mladina. Ob zaključku se zahvaljujem vsem članom kolektiva, organom samoupravljanja in družbeno političnim organizacijam za sodelovanje in želim v NOVEM LETU 1971 CELOTNEMU KOLEKTIVU OBILO USPEHOV IN SREČE TER ZADOVOLJSTVA! 1950-1970 Svečano zasedanje delavskega svela V izredno lepo dekorirani jedilnici kolektiva smo čitali na čelni strani »Živel 29. november, dan rojstva republike!« »Živela 20-letnica delavskega samoupravljanja v kolektivu!« »Živela 110-letnica obstoja kolektiva!« Kar trije svečani jubileji so se praznovali na sam predvečer dneva republike. Predsednik tovarniškega odbora sindikata je pričel svečano zasedanje z besedami: Otvarjam svečano in razširjeno sejo delavskega sveta. Čutim se dolžnega izreči na današnji dan zahvalo vsem tistim, ki so s svojo prisotnostjo in delom v različnih organih samoupravljanja od DS, komisij do UO doprinesli svoj delež h gospodarski, kulturni, socialni in politični rasti našega podjetja. Prav tako se čutim dolžnega spomniti vseh tistih, ki so se odpovedali svojim osebnim dohodkom v zadnjih desetih letih na račun rekonstrukcije, zavedajoč se, da le s samoodpovedovanjem lahko zagotove nam danes boljše delovne pogoje in lepši kos kruha. Hvaležni smo vsem tistim, ki so s svojim znanjem in trudom v razvijajočih se obratih zanje z vso odgovornostjo izuče-vali raznovrstne in prepotrebne kadre. Celotni kolektiv se je v zadnjih dvajsetih letih nenehno učil na novostih, ki jih je prinašal naš hitro se razvijajoč sistem samoupravne družbe, kakor tudi na lastnih napakah. Na vsej tej poti nihanj pa je kolektiv v okviru svoje sindikalne organizacije in s pomočjo Zveze komunistov in Zveze mladine ter strokovnih služb dose- gel vedno svoj začrtani cilj. Ob deseti obletnici samoupravljanja smo bili na začetku rekonstrukcije podjetja. Danes, ob 20-let-nem jubileju pa je takrat začrtani cilj za nami. S skupnimi napori je bil osnovni cilj dosežen, prepričan pa sem, da bomo kot samoupravljavci dosegli tudi v bodoče vse tisto, kar si bomo zastavili. Prav zaradi doseženih dosedanjih rezultatov našega skupnega dela vam iskreno čestitam v imenu družbeno političnih organizacij ob današnjem jubileju. V delovno predsedstvo svečanega zasedanja so bili izvoljeni Krsnik Franjo, Sihur Anton, Klanšek Jože, Haberl Adolf in Rački Viktor. Svečanosti so se udeležili v glavnem vsi člani prvega izvoljenega delavskega sveta v kolektivu, člani sedanjega delavskega sveta in mnogo gostov. Prav veseli smo bili, da smo lahko v naši sredini pozdravili med gosti tovariša Miha Marinka in Lidijo Šentjurc kot častna občana hrast-niške občine in člana sveta federacije, tovariša Marjana Orožna, podpredsednika skupščine SRS, tovariša Mitjo Švaba, člana pred- sedstva republiškega odbora sindikatov Slovenije in mnogo domačih gostov, kot predsednika občinske skupščine, sekretarja ZK občine, predsednika občin- skega sindikalnega sveta, predsednika SZDL in predstavnike mladine in druge goste. Prečitani so bili pozdravni telegrami: tovariša Janeza Vipotnika, »čestitam k vašim doseženim uspehom in prazniku!« — Ing. Andreja Marinca, sekretarja CK ZKS, »Čestitam k vašemu Matko Franc sprejema spominsko darilo prazniku in vam želim še mnogo uspehov v nadaljnjem delu!« — Toneta Kropuška, predsednika Zveze sindikatov Slovenije »Čestitam k prazniku vašega kolektiva in dnevu republike!« Tovariš ing. Birsa Edo, naš dolgoletni glavni inženir je poslal pozdravno pismo: Dragi tovariši! Najlepše se zahvaljujem za vabilo na svečano sejo delavskega sveta ob 20-letnici delavskega samoupravi j an j a. Vaše svečane seje bi se udeležil z največjim veseljem, vendar imam službene obveznosti, ki jih žal ne morem preložiti. Vsem vam, posebno jubilantom, želim prijetno praznovanje in mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Slavnostni govor je imel tovariš predsednik sedanjega delavskega sveta tovariš Krsnik Franjo. V svojem izvajanju je zajel celotno dolgoletno naporno pot in razvoj kolektiva v svojem dvajsetletnem obdobju. Kulturni program so izvajali godba na pihala Svobode II in pevski zbor Svobode II. Izvajanje naših kulturnih delavcev so navzoči z aplavzom bogato nagradili, posebno še pesem Steklarska, ki so jo izvajali pevci. Svečano predajo spominskih kipcev je izvršil predsednik DS podjetja. S posebnim aplavzom so navzoči sprejeli predlog de- Častni gostje na slavnostni seji, med njimi naši najvidnejši predstav- niki družbeno-političnih organizacij Delovno predsedstvo na slavnostnem zasedanju Tovariš Miha Marinko prejema darilo kip Steklarja. Izroča mu ga predsednik DS Miha Marinko pozdravlja udeležence proslave 20-letnice delavskega upravljanja ob priliki 20-lelnice samoupravljanja podjetja lovnega predsednika zasedanja, da se prvemu podeli spominsko obeležje tovarišu Mihi Marinku, kot enemu naj starejših steklarjev in kot častnemu občanu Hrastnika. Nadalje tovarišici Lidiji Šentjurc kot dolgoletni revolucionarki in častnemu občanu Hrastnika, in tovarišu Klan-šek Jožetu kot dolgoletnemu direktorju našega podjetja, direktorju, ki je vedno našel skupni jezik z organi samoupravljanja, direktorju, ki je vložil vse v to, da imamo danes moderno tovarno. Spominska obeležja (vliti kip steklarja pri delu), delo naših profesionistov, so prejeli vsi člani prvega delavskega sveta našega podjetja. Da je za nami 20-letno obdobje razvoja delavskega samoupravljanja, priča to, da predsedniki dosedanjih DS podjetja: Rancinger Ludvik, Grčar Karli, Gerhard Jože, Haberl Adolf, ing. Jože Tušar in Krsnik Franjo. V imenu gostov je pozdravil kolektiv tovariš Miha Marinko. V svojem pozdravu je poudaril, da je zadovoljen, da lahko pozdravlja kolektiv Steklarne in člane delavskega sveta kot eden naj starejših steklarjev. »Iz govora vašega predsednika delavskega sveta smo slišali, da ima vaš kolektiv izredno pozitivno bilanco v svojem razvoju. Pri tem je bilo prav gotovo potrebno vložiti mnogo lastnega požrtvovalnega dela in prizadevanja. Vsa ta vaša dejavnost skozi stoletno zgodovino razvoja bi bila lahko urejena z vašo zgodovinsko zbirko«. Tovariš Marinko je pouda- »Sedanji uspehi kolektiva so materialna osnova za nadaljnji razvoj. To je jasen primer, kako delovni človek gospodari z družbenimi sredstvi. V sedanjem razvoju naše družbe je predvsem odvisno od vas upravljavcev, kako bomo obvarovali naš sistem samoupravljanja.« V imenu gostov je pozdravil kolektiv in če- stital k 20-letnem jubileju in k dnevu republike 29. novembru. Ob zaključku je predsednik tovarniškega odbora sindikata pre-čital pozdravno pismo tovarišu Titu. Tudi naše uredništvo čestita vsem jubilantom in kolektivu ob 20-letnici delavskega samoupravljanja kolektiva. rigo. Direktor Klanšek čestita tov. Lidiji Šentjurc, ki je sprejela spominsko darilo kip steklarja iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,„iii„, Na slavnostnem zasedanju Delavskega sveta ob priliki 20-letni-ce samoupravljanja v kolektivu je imel slavnostni govor sedanji predsednik Delavskega sveta tovariš Franjo Krsnik. Tovarišice in tovariši! skozi celo zgodovino obstoja od »glažute« do današnje moderne steklarne. Danes ob našem prazniku pa lahko smelo trdimo, da je prav ta objekt, ki zaposluje skoraj 2000 delavcev, dokaz, da skoraj v celem stoletju ni dosežen tak gospodarsko tehnični razvoj kot v zadnjih 10 letih. Tovarišice in tovariši! Vrnimo se v mislih za 20 let nazaj in se sprehodimo skozi 20-letno pot samoupravljanja. Prvi delavski svet v Steklarni Hrastnik je bil izvoljen 22. januarja 1950, in sicer na posrednih volitvah in je bil predhodnik delavskega sveta, izvoljenega v avgustu istega leta na osnovi zakona o delavskih svetih. Upravičeno torej smatramo leto 1950 za zgodovinsko prelomnico v dolgem obdobju boja delavskega ljudstva za svoje pravice. Prvi delavski sveti so se v takratnem sistemu družbene delitve morali boriti s težavimi in protislovji, katera so spremljala delavsko samoupravljanje. Prvi delavski sveti so bolehali na dveh pozicijah, in sicer: 1. Delavci v tem obdobju nismo bili pripravljeni za tako odgovorno delo, saj je bila izobrazbena struktura nizka. Nenadoma smo bili postavljeni pred dejstvo: reševati gospodarske probleme, prevzeti samostojno vodenje podjetja, najtežje pa je bilo vživeti se v vlogo upravi j alca, kajti mi-(Dalje na 4. strani) Člani pevskega zbora izvajajo kulturni del programa je med člani prvega delavskega sveta več kot polovica članov že upokojencev. Obeležje so prejeli: Sihur Anton, Smodič Julij, Abram Stanko, Blaško Viktor, Benčina Emil, Birsa ing. Edo, Cigelnjak Štefan, Miler Štefka-Gec, Grum Ivan, Groznik Franc, Kovač Hedvika-Hudi, Jakim Ema, Korimšek Ivo, Kraus Anton, Keber Blaž, Kirn Adolf, Kastelic Jože, Koritnik Matija, Leskovšek Franc, Opreš-nik Anton, Masten Viktor, Matko Franc, Pivec Jože, Podlunšek Adi, Podlunšek Sandi, Petrič Štefan, Popelar Anton, Restar Ivan, Rautar Marija, Rajh Franc, Ru- ril, da je nujno potrebno čim prej urediti muzejsko zbirko, kar je važno zato, da mlajša generacija vidi, s kakšnimi težavami se je moralo boriti podjetje, prikaže se naj vse izkorišča- Ko slavimo danes 20-letnico samoupravljanja, se spomnimo, da mineva letos 25 let od zmage jugoslovanske socialistične revolucije, 25 let od zmage nad fašizmom, ki je omogočila proletariatu naših narodov, da danes lahko slavimo 20-letnico samouprav- Petrič Štefan prejema priznanje gelj Jože, I., Radej Stane, Šma-gelj Stane, Šoba Jože I., Trinker Adolf, Špeglič Mimi, Umek Anton, Vidmajer Ferdo, Vračun Viljem, Zore Vinko, Zalaznik Jernej, Žlindra Jože, žlindra Oto in Predsednik sindikata izroča direktorju Klanšku spominsko darilo nje steklarjev v pogojih kapitalizma. Poudaril je, da zgodovina govori o 80-letnem izkoriščanju steklarjev. Šele zadnje obdobje 30 let so se ustvarili drugačni pogoji dela v podjetju. Tovariš Marinko je končal z besedami: ljanja, eno naj večjih pridobitev ne samo za nas, ampak za resnično uveljavljanje znanstvene marksistične misli. V tem letu mineva tudi, 110 let, odkar so naši predniki začeli, na tem prostoru oblikovati stekleno maso, da mineva 110 let naporov naših prednikov Govor predsednika delavskega sveta (Nadaljevanje s 3. strani) selnost mezdnega delavca iz kapitalistične družbe je bila najtežja ovira, ki jo je moral premagati samoupravi j alee. Zato je bila ena najvažnejših nalog organov u-pravljanja uvajanje novih socialističnih odnosov v podjetju, odnosov, ki so se oblikovali med samimi upravi j alci in se odražali v odnosu samoupravljalcev do premoženja, ki jim je bilo dano v upravljanje. Zasluga za urejevanje odnosov, tako do družbene lastnine kakor med delavci, gre delu družbeno političnih organizacij. Te so iskale najrazličnejše oblike usposabljanja članov kolektiva, predvsem pa neposrednih proizvajalcev. Vsak razgovor, tečaj, seminar s tega področja je prinašal vsaj del želenega uspeha. 2. Stalne spremembe predpisov in gospodarskih instrumentov so povzročale dodatne težave. Komaj smo obstoječe dojeli, se je že spremenilo in zopet smo začeli na novo. Tudi pristojnosti so v samem začetku bile majhne, odločalo se je o celi vrsti malenkosti, medtem ko so pomembne stvari ostale še v rokah države. Poleg sprememb predpisov so bile pomembnejše spremembe gospodarskega sistema. Ta je v obdobju sistema samoupravljanja šel skozi nekoliko razvojnih faz. Vse razvojne faze gospodarskega sistema razen prve, ki je sovpadala z obdobjem nacionalizacije, so bile u-smerjene z željo, da se gospodarstvo osvobodi državne uprave, da se čedalje bolj krepi samostojnost podjetij in se veča vloga delavskega upravljanja tako na področju ekonomske politike kot tudi celotne politike razvoja družbe. Samoupravljanje Ko proslavljamo 20-letnico našega samoupravljanja je vsekakor potrebno, da se vsaj delno ozremo na prehojeno pot tudi našega samoupravnega sistema. Ko je izšel zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih smo tudi v naši delovni organizaciji izvolili prvi delavski svet. Do tega časa je v sistemu gospodarstva vladalo administrativno upravljanje preko posebej zato določenih direkcij. Kljub takemu centralističnemu odločanju pa je bilo to obdobje v pogledu gospodarskega razvoja progresivno, ker je bilo potrebno postaviti materialne te- melje našemu gospodarstvu. Uravnovešenost gospodarskega stanja pa je bilo sposobno uveljaviti samo centralistično odločanje, ki je v tem pogledu obdržalo ravnovesje v razvoju gospodarskega sistema. Zavestno pa se je težilo k temu, da je administrativno obdobje samo prehodno obdobje in da je potrebno najti nove oblike upravljanja v gospodarstvu in do 60. leta še vedno obstojali zvezni predpisi, ki so določali oblike in vsebino samoupravljanja v naših delovnih organizacijah. Materialni in moralni porast pa sta dosegla tak obseg, da so tudi ti predpisi, ki so določali obliko in vsebino samoupravljanja, postali nevzdržni v našem samoupravnem sistemu. Te oblike je odpravila Ustava iz leta 1963, Godba na pihala med izvajanjem kulturnega programa to take oblike, ki bodo zagotovile nadaljnji socialistični razvoj gospodarstva. Ko se je ugotovilo, da je administrativni centralizem postal nekaka ovira nadaljnjega razvoja gospodarstva in družbeno političnega sistema, se je pristopilo k ustanovitvi prvih samoupravnih organov v okviru delovnih organizacij — delavskih svetov. Ti samoupravni organi so imeli prvotno samo posvetovalno vlogo in se je odločanje kljub temu še vršilo po principih demokratičnega centralizma. Z izdajo zakona o upravljanju po delovnih kolektivih pod geslom »tovarne delavcem« pa so delavski sveti dobili pravno podlago. Začel se je proces prenašanja pristojnosti odločanja na organe podjetja, ta proces pa je dobil tudi ustavno podlago v spremembi ustave. Ustava je postavila samoupravljanje na tako pomembno družbeno politično stopnjo, da ga je postavila kot osnovo našega družbeno političnega sistema. Kljub takemu stanju pa so v obdobju zlasti pa so spremenili pogoje oblikovanja samoupravnih organov zadnji ustavni amandmaji. Z realizacijo sedanjih načel o samoupravljanju lahko vidimo, kakšno vsebinsko spremembo je doživelo samoupravljanje v navedenem obdobju. Danes delovni kolektivi praktično in pravno odločajo o vseh bistvenih elementih svojega gospodarsko planskega razvoja in si je družbena skupnost pridržala organov, upoštevajoč področja dela. Pomembnejšo vlogo in obveznosti, zlasti upoštevajoč odgovornost, so prevzeli tucu individualno izvršilni organi. V celotnem sistemu samoupravljanja smo vključili v neposredno odločanje posameznih zadevah kot pristojnih organov več kot 350 članov delovne skupnosti. Kljub temu, da imajo decentralizirani organi določene samoupravne pravice, bo ena izmed prihodnjih nalog ta, da bomo tem organom dali tudi materialno podlago — materialno zainteresiranost, s čimer se bodo oblike decentralizacije še smotrneje uveljavile pri nadaljnjem oblikovanju našega samoupravnega sistema. Razvijanje in krepitev samouprave je tako ena izmed temeljnih nalog vseh članov delovne skupnosti kakor tudi družbeno političnih organizacij. Začrtana pot in smer daje vsekakor možnosti, da bodo te oblike pripomogle k temu, da bodo delovni ljudje o vprašanjih, ki so pomembna za podjetje kot celoto ali posamezne organizacije združenega dela, kar najbolj neposredno odločali, v tem pa je o-snovno zagotovilo, da bomo tudi v bodočnosti dosegali še pomembnejše delovne in družbene uspehe. V teh 20 letih je naš samoupravni sistem prehodil naslednje razvojne faze; obdobje od leta 1951—1953 je uvajanje tržnega gospodarstva, začeli smo zapuščati administrativno in centralizirano upravljanje in pričeli osvajati tržišče. Podjetja dobijo pravico, da sama odločajo, kaj in na kakšen način bodo proizvajala, od koga bodo kupovala surovine in komu prodajala svoje izdelke. Z osvajanjem tržišča se je pričel menjati proces vloge dn metod gospodarskega planiranja. Dohodek Vsem članom in članicam kolektiva Steklarne Hrastnik želijo srečno in uspehov polno novo leto 1971 pododbori sindikata: notranji obrat, brusilnica — slikarnica, profesionisti, transport — skladišče in splošna služba. Spominsko darilo prejema tov. KASTELIC JOŽE samo osnovno regulativo, ki zagotavlja nadaljnji razvoj socialističnih odnosov v našem sistemu. Tudi v naši delovni organizaciji smo s sprejetjem statuta znatno spremenili način in oblike samoupravljanja. Iz predhodnih klasičnih oblik centralnega delavskega sveta in upravnega odbora ter nekaterih pomožnih teles smo prešli na pomembno decentralizirano samoupravljanje po organizaciji združenega dela. Poleg tega imamo namesto upravnega odbora osem kolektivno izvršilnih je postal merilo učinkovitosti vsakega podjetja, razdelitev pa je bila regulirana s posebnimi merami akumulacije in fondov, vendar za različne gospodarske veje različne mere. Osebni dohodki (plače) so se izplačevali iz dela dohodka, ki je ostal v podjetju, sama delitev se je vršila v skladu s tedanjimi predpisi. S svojo logiko in vplivom so te mere dale nove pobude podjetjem, da so prihajala na tržišče z določenimi proizvodi, da so stalno izboljše-(Dalje na 5. strani) Govor predsednika delavskega sveta (Nadaljevanje s 4. strani) vala pogoje proizvodnje in postala poslovnejša. Takratni delavski svet je uvidel, da bo potrebno, če hočemo zadovoljiti potrebe trga in omogočiti našemu delovnemu človeku boljše delovne pogoje, zgraditi nove proizvodne kapacitete. ■Uvajanje tržiščnega gospodarstva je ustvaril pogoje tudi našemu kolektivu, da je lahko sam uvidel svojo pot za nadaljnji razvoj. 2e leta 1952 je bil sprejet sklep o popojni obnovi tovarne. To obdobje je značilno tudi za naš kolektiv in predstavlja prelomnico v prodoru naših proizvodov na tuje tržišče, saj smo leta 1953 začeli izvažati in istega leta izvozili 107 ton naših izdelkov v vrednosti 11,230.000 deviznih dinarjev. Naslednja laza gospodarskega sistema od 1954—1957 je razširitev materialne osnove samoupravljanja. Odpravljen je bil princip brezodplačilnega financiranja novih investicij in sprejeta je bila obveznost vračanja investicijskih kreditov, krediti so se razdeljevali na osnovi razpisov. Tudi mehanizem razdelitve dohodka je bil podvržen znatnim spremembam. Kliub nastalim spremembam naš kolektiv ni odstopil od že prej začrtane poti in ravno v tem ob-dobiu začel z realizacijo sklepa, sprejetega 1952 in konkretno pripravljati vso dokumentacijo in vire sredstev za rekonstrukcijo. Spremembe v tem obdobju so predstavljale tudi pomembno razširitev pravic delavskega samoupravljanja, s čimer se je povečala samostojnost podjetij. Med drugim se je pokazalo, da se obdavčevanje dobička negativno odraža v zainteresiranosti podjetij, da bi povečala produktivnost. Vzporedno z gospodarskim razvojem celotnega sistema je rasel tudi razvoj našega podjetja. Kljub temu, da nismo v tem obdobju povečevali kapacitet, se je obseg proizvodnje povečal, in sicer fizični obseg proizvodnje, ki je znašal leta 1950 4.938 ton, na 5.818 ton v letu 1956. Izvoz se je povečal od 107 ton in 11,230.000 deviznih dinarjev leta 1953 na 203 tone in 58,138.091 din. Temu obdobju je sladilo obdobje povrnitve k dohodku. Za obdobje 1958 do druge polovice 1965 so bile značilne težnje, da se najde re- šitev, ki bi povečala učinkovitost gospodarskega sistema glede hitrejšega dviga produktivnosti. O-pustila se je kategorija dobičkov in je dohodek ponovno postal o-snova razdeljevanja. Ustanovljen je dohodek kot razlika med skupnim dohodkom in stroški proizvodnje. Na tak način formirani dohodek je bil do leta 1961 obdavčen po progresivni lestvici. Sistem razdeljevanja je dajal nadaljnjo vzpodbudo za napredovanje delavskega upravljanja. V tem obdobju je prišlo tudi do prvega poskusa izvajanja kompleksnejše reforme celotnega gospodarskega sistema, in sicer z uvajanjem samo majhnega števila pomembnejših sprememb na področju razdeljevanja, investicijske politike, odnosov cen, bančnega in kreditnega sistema. Vse to je krepilo materialno bazo delavskega samoupravljanja. Toda na takšne spremembe nista bila pripravljena ne javnost ne gospodarstvo in je to pripeljalo do hitrega upadanja poslovne aktivnosti, zaposlenosti in ostalih problemov. To obdobje' predstavlja za naše podietie začetek realizacije rekonstrukciie proizvodnih obratov in stranskih dejavnosti. Pomembno je namreč, da smo začeli rekonstrukcijo z 2/3 deležem lastnih sredstev. Z dobljenimi novimi proizvodnimi kapacitetami smo poleg nudenja boliših delovnih pogojev spremenili zunanji videz našega podjetja. Ustvarili smo tudi možnost povečanja proizvodnih kapacitet, s tem pa realno možnost za povečanje dohodka podjetja — povečanega števila zaposlenih in ustvarili pogoje za nadaljnjo rast družbenega standarda. Leta 1960 proslavlja naš kolektiv 10-letnico samoupravljanja, proslavlja tudi pomembno delovno zmago, tega leta je bila že zaključena prva faza rekonstrukcije. Leta 1960 je obseg proizvodnje znašal 8.149 ton, kar je za 40 % več kot leta 1956, izvoz se je povečal z 58,138.091 din leta 1956 na 327,994.192 din leta 1960. Od tega leta naprej se začne hiter razvoj našega podjetja. Z dokončanjem druge faze rekonstrukcije zasledimo v našem podjetju tudi prve avtomatske stroje, ki so bili kot dopolnilno ročnemu in polavtomatskemu asortimanu. Kljub temu, da smo s temi kapacitetami in delovnimi prostori ustvarili boljše delovne pogoje in možnost za ustvarjanje večjega dohodka, se nismo zadovoljili s tem, ampak smo po odplačilu kreditov za prvi dve fazi rekonstrukcije pristopili k izgradnji še tretje faze rekonstrukcije in naša tovarna je dobila sedanji videz na zunaj, znotraj smo pa dobili popolnoma avtomatiziran obrat za proizvodnjo steklenic in gostinskih kozarcev. Kaj in koliko je s tem pridobil naš kolektiv, nam govore rezultati, in sicer: leta 1960 po končani prvi fazi rekonstrukcije je znašal celotni dohodek podjetja 1.933,526.900 din, po končani tretji fazi rekonstrukcije leta 1966 pa 6.091,022.300 S-din. Čisti dohodek 1960 632,373.500 S-din Čisti dohodek 1966 2.725,561.400 S-din Vrednost osn. sredstev 1960 726,952.200 S-din Vrednost osn. sredstev 1966 4.429,726.900 S-din Ne smemo pozabiti, da je naš gospodarski in samoupravni sistem v drugi polovici 1965. leta zakorakal v obdobje gospodarske reforme. Z nastopom gospodarske reforme je podjetje prišlo v situacijo, da si lahko smelo začrta nadaljnjo pot tudi z intenzivno vključitvijo v mednarodno blagovno menjavo. Z rekonstrukcijo so bile postavljene kapacitete, z gospodarsko reformo pa realne možnosti za povečanje izvoza. Leta 1965 je znašal izvoz 1.580,694.375 S-din, leta 1969 pa 2.482,332.335 S-d. ali v dolarjih 1965 1,438.022.73, 1969 pa 2,068.638.26, in to vse na konvertibilnem področju. S tako politiko je imelo podjetje zagotovljeno izkoriščanje kapacitet in je postalo. največji jugoslovanski izvoznik votlega stekla. Intenzivnost povečanja izvoza stekla se v letošnjem letu ni nadaljevala v enakem obsegu kot nekaj let nazaj, to pa zaradi izredno nestabilnih pogojev gospodarjenja v Jugoslaviji, kar je zelo omejilo konkurenčno sposobnost. V konceptu srednjeročnega razvoja podjetja ima izvoz zelo po- membno vlogo, ker računamo, da se bodo pogoji v naši notranji stabilnosti bistveno menjali. Ker pričakujemo, da bomo do leta 1975 svoj obseg in vrednost proizvodnje povečali za 75 %, moramo računati, da bo le taka politika omogočala popolno izkoriščanje kapacitet. Naš program razvoja je postavljen na povečevanju mehanizacije v proizvodnji in dodelavi ter na razvoju tistih asortimanov v klasični proizvodnji, kjer tehnologija v svetu še ni zamenjala človeški faktor, po vpraševanju pa je trend po vsem svetu usmerjen v precejšnjo konjunkturo. Tako bomo spreminjali notranji videz tovarne, dvignili produktivnost na zaposlenega in omogočili vedno faktor, po vpraševanju pa je tr-večje uspehe v rezultatih dohodka. To ne pomeni politiko borbe proti človeškemu delu, ampak pomeni borbo za boljšo strukturo delovne sile, njihovo večjo učinkovitost in boljše rezultate dela. (Dalje na 6. strani) Družbenopolitične organizacije občine Hrastnik žele vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno leto 1971 — skupščina občine Hrastnik — občinska konferenca ZK — občinski odbor ZZB NOV Hrastnik — občinska konferenca SZDL — občinska konferenca ZMS — občinski'sindikalni svet GOVOR PREDSEDNIKA DELAVSKEGA SVETA Kvalifikacijska struktura Za vsako delovno organizacijo je za doseganje boljših uspehov na področju fizičnega obsega proizvodnje, izpopolnitev pogojev dela, povezave del med posameznimi organizacijskimi enotami kakor tudi za druge pogoje, ena izmed temeljnih zahtev tudi obstoječa in razvojna kvalifikacijska struktura članstva. V tem pogledu se vsaka delovna organizacija trudi za izboljšanje kvalifikacijske strukture tako za člane, ki so neposredno udeleženi v proizvodnem procesu, kakor tudi za člane, ki nroizvodni proces vodijo ali skrbijo za njegovo izpopolnjevanje. Steklarna Hrastnik ima v tem pogledu dolgoletno tradi- Glavni direktor čestita tov. Keber Blažu cijo, vendar glede na obstoječe razmere in ustrezajoče pokazatelje ne moremo trditi, da je struktura po kvalifikacijah posebno ugodna. V času, ko podjetje še ni imelo značaja tako razvitega industrijskega podjetja, se je v prvi vrsti gledalo na to* da so se člani s praktičnim izobraževanjem na delovnih mestih usposobili za delo steklarja kot neposrednega proizvajalca, deloma tudi za dela v ostalih enotah, vendar so bile vse te oblike odraz razvijajočih se potreb, ni pa bilo vnaprej začrtanega — programiranega, predvidenega usposabljanja kadrov tako za neposrednega proizvajalca kot za strokovno osebje. Iz podatkov je razvidno, da se je struktura z razvojem podjetja menjavala, vendar ne v takem obsegu in s tako stopnjo, kot je po fizičnem obsegu rastlo podjetje in njegova proizvodnja. Res je sicer, da po osvoboditvi ni bilo na razpolago strokovnega kadra, da smo komaj v tem obdobju z družbenopolitičnega stališča začeli na splošno uvajati sistem programi- ranja kadrov in da so v tem obdobju nastali osnovni zametki in potrebe za šolanje potrebnih kadrov. V takratni situaciji smo potrebam po kadrih zadostili tako, da smo v okviru podjetja, v okviru združenja in zbornic prirejali hitre tečaje, kjer so se člani usposobili za vodenje podjetja. Tu je potrebno poudariti, da je bilo treba v marsikaterem pogledu in primeru pripraviti posameznike za opravljanje ustrezajočih funkcij in da so zaradi tega bili ti tečaji v prvi vrsti namenjeni druž- ra in je zaradi tega bila potrebna diktatura proletariata, ki je bila edino sposobna obdržati in začrtati osnovne koncepte nadaljnjega razvoja. Tako imamo tudi v naši delovni organizaciji iz tistih časov sicer skromne podatke, vendar kažejo, da se je tudi naše podjetje vključilo v že navedeni sistem preobrazbe delovnih ljudi. V letu 1950 smo imeli v podjetju komaj tri člane z večjo kot srednjo strokovno usposobljenostjo, poleg rega pa tudi ni bilo srednje strokovnega kadra na ustrezajočih Predsednik TOS tov. Haberl Adolf otvarja slavnostno sejo beno-politični preobrazbi posameznih skupin in posameznikov, ker smo v tem obdobju hoteli u-trditi pridobitve izbojevane revolucije. Vsekakor je bilo potrebno v vsaki posamezni delovni organizaciji pripraviti tak družbenopolitični kader, ki je razumel in spoštoval delo neposrednega proizvajalca, delo strokovnjaka, na drugi strani pa se je moral zavzemati za realizacijo novih načel — načel socialističnega gospodarjenja. Po strukturi so bili to najtežji časi, ker smo morali revoluciji predane ljudi obremenjevati s funkcijo in delom v delovnih organizacijah in drugih institucijah, poleg tega pa še strokovno izobraževati, da bi jih usposobili kot nadaljnje nosilce socialističnega razvoja. Ravno iz tega vidika pa izhaja tudi to, da je takrat v delovnih organizacijah o-stalo zelo malo strokovnega kad- delovnih mestih. Zato smo tudi v tem 20-letnem obdobju vložili mnogo sredstev za strokovno preobrazbo ljudi, članov delovne skupnosti in ostalih ter smo v tem pogledu dosegli pomembne uspehe. Vsekakor tudi današnja struktura zlasti glede zasedbe visoko strokovnega kadra ' še ni izpopolnjena, vendar pa razpolagamo z znatnimi kapacitetami srednje tehničnega in ekonomskega kadra. Tako imamo v podjetju 7 članov z višjo in visoko strokovno usposobljenostjo, preko 10 čla^ nov je na izpopolnjevanju, da si pridobi tako izobrazbo, poleg tega pa imamo več kot 50 članov, ki imajo srednjo tehnično ali ekonomsko izobrazbo. Iz tega je raz- vidno, da smo dosegli tudi na področju strokovne preobrazbe pomemben napredek, ki bo omogočil delovni organizaciji, da si bo čez določen čas iz lastnih vrst. deloma pa tudi na podlagi štipendiranja, pridobilo potrebno kvalifikacijsko strukturo. Pri tem ne gre samo za pridobitev strokovne izobrazbe, temveč bo potrebno s tem v zvezi tudi postaviti tako organizacijsko strukturo podjetja, ki ne bo samo omogočalo, temveč tudi zahtevala, da bodo ti člani razporejeni na taka delovna mesta, da bodo lahko svoje izkušnje in strokovno znanje vlagali za perspektivnejši, hitrejši in boljši razvoj proizvodnega procesa in družbenih odnosov v okviru članstva. Uresničujoč to zamisel, podpirajo samoupravni organi vse oblike izobraževanja, ki bi omogočile čim hitrejšo pridobitev praktičnega in teoretičnega znanja. Tako se oblike izobraževanja uporabljajo zlasti tako, da se člani praktično usposabljajo na delovnih mestih, da se članom omogoča obiskovanje strokovnih šol in tečajev, poleg tega pa imamo z nekaterimi sklenjene tudi pogodbe o štipendijah. Vse te oblike dàjejo tudi naši delovni organizaciji zagotovilo za spremembo kvalifikacijske strukture. Tu ne smemo pozabiti na oblike izobraževanja, zlasti praktičnega, ki ga v zadnjem času z velikim uspehom in dejavnostjo uveljavlja Klub mladih proizvajalcev, na .novo organizirana šola za pridobitev kvalifikacije kvalificiranih steklarjev, ki sta v trenutnih pogojih najprimernejši obliki za usposobitev kadra glede praktičnega dela. Menim, da je potrebno tudi v bodoče še okrepiti te oblike, morda najti še druge oblike izobraževanja, da bomo lahko v bodočnosti z razvojem podjetja1 tudi strokovno kos vsem nalogam, ki jih pred nas postavlja družbena skupnost in tržišče. Materialno gospodarski razvoj je pač temelj oblikovanja našega standarda, kjer pa ima znanje v praktičnem ali teoretičnem pogledu eno izmed osnovnih postavk in zagotovilo bodočega uspešnega razvoja. Terenska organizacija SZDL Hrastnik spodnji del želi vsem članom kolektiva, organov opravljanja ter vsem prebivalcem občine obilo osebne sreče in delovnih uspehov v novem letu 1971. Dragi bralci Pred vami leži prva številka »STEKLARJA« v letu 1971. Uredništvo Steklarja želi ob tej priliki, da bi vsi zvesti bralci našega glasila poleg branja tudi prispevali s pisanjem dogodkov iz dela kolektiva, dela samoupravnih organov, družbeno-političnih organizacij svoj delež k pestrosti in kvaliteti glasila. Vsem, ki ste v preteklem letu zvesto sodelovali in prispevali h kvaliteti glasila, se zahvaljujemo za sodelovanje. V letu 1971 bo v okviru našega glasila izhajal tudi »Glas mladih«. Namenili smo prostor, kjer bodo mladi, zaposleni v našem kolektivu, pisali o vseh problemih dela mladinske organizacije v kolektivu. Vsi člani kolektiva bodo tako informirani o celotni dejavnosti, o uspehih in problemih mladih. Upamo in želimo, da bo kvaliteta glasila tudi v prihodnje na zadovoljivi višini in da bo glasilo redno mesečno izhajalo. Želimo vsem članom kolektiva, upokojencem, vsem članom kolektiva, ki služijo vojaški rok, in drugim občanom mnogo uspehov v letu 1971. Uredniški odbor PERSPEKTIVE ZA IZVOZ V LETU 1971 taa V novembru smo obiskali naše kupce razsvetljavnega in gostinskega stekla na območju Zvezne republike Nemčije in Belgije. Namen obiska je bil, dogovoriti se s kupci o njihovih željah in potrebah za poslovno leto 1971. Da bi bili razgovori kar se da realni in aktualni, smo si pred odhodom skicirali plan prodaje v izvozu na osnovi plana proizvodnje za leto 1971. Z ozirom na močna gibanja cen za osnovne surovine v naši proizvodnji smo pripravili tudi nove kalkulativne cene za artikle, ki so predmet izvoza. že pri pregledu kalkulacij doma je bilo ugotovljeno, da bomo morali cene povečevati, da bi ostali v našem izvozu rentabilni. Jasno je, da je bila na tak ukrep prisiljena tudi naša konkurenca v inozemstvu in zato je bil odpor naših kupcev na povečanje cen nekoliko manjši kot smo pričakovali. Uvodoma je treba tudi poudariti, da za vse artikle ni bilo mogoče doseči željenih cen, ki bi bile tudi nad lastnimi proizvodnimi cenami, kljub temu pa lahko ugotovimo, da je proizvodnja asortimana, katerega smo zaključili s kupci za naslednje leto, rentabilna kot celota. Kot je bilo pričakovati, smo se z našo konkurenco najtežje srečevali v proizvodnji Kiko tulpic, katerih cena je posta- Kakšna bo Stabilizacijski program še ni priznan v vseh konkretnih ukrepih, vendar se lahko že sedaj o-cenjuje njegov vpliv na naše podjetje. Da bi lažje predvidevali, kako bi, bom na kratko omenil, kaj s programom želimo. Želimo, da aktivno nadaljujemo z reformo gospodarstva in družbe, da gradimo vse odnose na samoupravnih osnovah in da stalno večamo našo življenjsko raven. Vendar realno, ne napihujmo z besedami, ko nam že jutri del tistega, kar smo ustvarili danes, odnesejo cene. Ko nihče več ne pozna svoje cene in cene drugega, ko imamo vsi enake cene ne glede na delo, opažamo, da nismo več na pravi poti. Zaradi tega smo zopet aktivno posegli v reformo in prinesli stabilizacijski program. Z njim želimo uravnovesiti potrošnjo s ponudbo na vseh nivojih, razbremeniti gospodarstvo nekaterih obveznosti, povečati mednarodno konkurenčnost našega gospodarstva z ekonomskimi oblikami stimulacije ter prenesti vrsto odgovornosti in pravic na republike. Seveda je tu še vrsta sklepov s področja denarne politike, deviznega režima in drugih, ki pa so le metode za dosego programskih ciljev. Če tu gledam sedaj mesto našega podjetja, moram ugotoviti, da so nas ukrepi s področja monetarne (denarne) politike že prizadeli, tako da je naša likvidnost zelo nizka. To pa predvsem zaradi splošnih denarnih odnosov, ko denar za prodano blago ne pride na naš račun prej kot v 80 dneh. Seveda naša nizka obratna sredstva ne morejo pokriti te vezave. Tako stanje bo hitro vplivalo na la za naše proizvodne možnosti skorajda nezanimiva nasproti avtomatski proizvodnji teh artiklov v nemških in belgijskih steklarnah. Kljub tej situaciji pa smo obdržali našo prednost, ki je v tem, da lahko pristopamo k proizvodnji v manjših serijah, kar je v prodaji teh artiklov mnogokrat odločilnega pomena. K doseženim cenam za leto 1971 je potrebno poudariti, da smo se z njimi približali zgornji dovoljeni meji naše konkurence, torej v bodoče bomo morali biti zelo previdni, ko bomo kalkulirali cene za izvoz. Iz podatkov, katere smo zbrali, je v nemških in belgijskih steklarnah pričakovati naslednje povečanje cen nekje v marcu ali aprilu naslednjega leta, to se pravi tik pred Hannovrskim sejmom, se pravi, da tudi mi tega momenta ne bomo smeli zamuditi. Za celotno pot, ki smo jo opravili, lahko trdimo, da je bila zelo uspešna, kar potrjujejo napravljeni zaključki, ki so v poprečju večji za približno 15 % od letos realiziranega izvoza. V pogledu cen beležimo povečanje poprečno za 12 °/o, kar je vsekakor vzpodbudno za naš nadaljnji izvoz na tržišče Zahodne Evrope. Če s seštevkom zaključenih količin na zunanji trg primerjamo naša cena selekcijo nabor, povpraševanje bo upadalo, blago se bo vedno težje prodalo. Ker je s tem računati, moramo ponovno obrniti oči preko meja, kamor bo potrebno u-smeriti močnejše tokove za naše blago. Seveda bo to družbeno zelo pozdravljeno, ekonomsko izgleda tudi zanimivo, torej skupno vzeto koristno in pametno. Od zmanšanja obveznosti do države mislim, da ne moremo pričakovati obogatitve, nekaj pa verjetno bo, ni pa možno še točno reči, koliko in kje. Ko smo začeli z gospodarsko reformo, smo se ekonomsko gledano postavili ugodno, zaradi tega mislim, da nas sedanja politika stabilizacije ne more vreči v razvoju nazaj, lahko nas samo resno opozori na napake ali popuščanja, ki jih še nismo odstranili. Vseeno pa mislim, da smo danes bolj sposobni aktivno poseči v uravnovešenje gospodarskih gibanj, ker smo močnejši, bolj modernizirani in bolj priznani v svetu in doma. Ni pa s tem rečeno, da smo popolni, še vrsto stvari nam manjka, da ne bomo rabili več kot carino ali pa še to ne, da ščitimo svoj industrijski obstoj. Zaradi tega moramo svoj nadaljnji razvoj zaustaviti tako, da bo produktivnost vedno večja, da bo kompromisov vedno manj in da bomo vedeli, da je obseg naše potrošnje odvisen predvsem od obsega in kvalitete našega dela. Če se bomo vsi ravnali po tem, takrat naš program in stabilnost ne bosta ostala le neizrečeni besedi, temveč tisto, kar nam bo zopet dalo vsakemu svojo pravo ceno. Upam, da ta cena za naše podjetje nq bo prenizka. količinski plan naše proizvodnje v naslednjem letu, bomo morali poiskati možnosti za večjo proizvodnjo v nekaterih proizvodnih skupinah. Pričakovati je manjšo proizvodnjo v opalu, kristalnih plafonjer in težjih ročnih kozarcev. Za te proizvodne skupine bomo morali iskati izhod v inštaliranju večjih kapacitet ali pa v drugačni delitvi proizvodnje med domačim trgom in potrebami za izvoz. Kot je bilo pričakovati pasmo morali na naši poti prisluhniti tudi nekaj pikrim pripombam naših kupcev z ozirom na naše dobave v tekočem letu. V glavnem gredo pripombe na slabo in neestetsko pakiranje naših artiklov. Stalno menjanje oblik kartonov in njih kvalitete povzroča kupcem veliko težav v njihovi evidenci in tudi precej stroškov s prepakiranjem in nastajanjem loma zaradi slabega pakiranja. Zelo pogoste so tudi pripombe na slabo nakladanje — predvsem nestrokovno nakladanje vagonov, kar povzroča nepotrebne lome, ki poleg izpada potrebnega blaga pri kupcu povzroča stroške pri nas doma. Kot na vsakem našem potovanju smo ugotovili tudi sedaj, da nam kupci zamerijo našo počasnost pri realizaciji naročil novih artiklov. Imeli so tudi pripombe na našo nezainteresiranost do proizvodnje novih oblik in dese-nov artiklov, katere tržišče vedno z interesom sprejema. Vse to pa se za nas naj slabše odraža finančno, ker artikel, ki nastaja z boljšim ali slabšim kopiranjem izvirnika, ne more dati na trgu rezultatov, kakršne dajejo novitete. Smatramo, da bo potrebno naši desing službi in pri- pravi proizvodnje dati več možnosti za njihovo delo in razvoj, kar bo trenutno predstavljalo dokajšnjo investicijo, vendar na drugi strani ugodne finančne rezultate, ki so nam pri izvozu naših artiklov še kako potrebni. Tudi za boljši in pogostejši kontakt z zunanjim trgom in njihovimi kupci bomo morali v prihodnje oddvojiti več časa, da bi stopili tako tud v korak z našo konkurenco, ki nenehno živi z dogajanji na trgu in s tem v zvezi tudi ukrepa in se tako izogiba presenečenjem, s katerimi se mi vse pogosteje srečujemo zaradi nepoznavanja situacije v svetu, ki nas mora zanimati. Drago Kozole Oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Hrastnik OBVEŠČA vse občane — lastnike motornih vozil, katerim poteče prometno dovoljenje do 31. 12. 1970, da bo podaljševal prometna dovoljenja za leto 1971 po naslednjem razporedu: Dne 4. 1. 1971 od 8. do 12. ure od evidenčne številke Lj 10-009 do Lj 23-220. Dne 5. 1. 1971 od 8. do 12. ure od evidenčne številke Lj 23-221 do Lj 190-41. Dne 6. 1. 1971 od 8. do 12. ure in od 17. do 19. ure od evidenčne številke Lj 102-20 do Lj 454-31. Dne 7. 1. 1971 od 8. do 12. ure od evidenčne številke Lj 470-01 do Lj 550-30. Dne 8. 1. 1971 od 8. do 12. ure od evidenčne številke Lj 550-51 do Lj 551-10. Dne 13. 1. 1971 od 8. do 12. ure za vse zamudnike in za tiste lastnike motornih vozil, katerih evidenčne številke niso zajete v razporedu. Kdor v tem času oziroma do 27. 1. 1971 ne bo zaprosil za podaljšanje prometnega dovoljenja, mora do 31. 1. 1971 vrniti evidenčne tablice in prometno dovoljenje, sicer bo predlagan v upravno kaznovanje sodniku za prekrške. Pripominjamo, da mora vsak lastnik motornega vozila, ki pride v poštev za podaljšanje prometnega dovoljenja, imeti tudi veljaven karton o tehničnem pregledu, sicer se mu prometno dovoljenje ne bo moglo podaljšati. Načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe Franc Grčar Upravni odbor »Svobode II« Hrastnik želi vsem članom kolektiva Steklarne Hrastnik in Kemične tovarne ter članom svojih sekcij srečno in veselo novo leto 1971. Spremembe vinskih posod v teku tisočletij Kot steklarna smo proizvajalci posod za shranjevanje, natakanje in pitje vina in upam, da bo zgodovina proizvodnje teh predmetov zanimala marsikaterega člana kolektiva, pa tudi uporabnike teh posod. O uporabi keramičnih posod za uživanje vina nam je znano razmeroma malo, predvsem zaradi pomanjkljivega poznavanja navad in običajev v davni zgodovini človeštva. Nekaj podatkov o tem imamo iz starih slikarij in gra- fičnih zapisov, ki pa nam vendar kljub skromnemu obsegu dajejo izhodne točke za sklepanje o oblikah teh posod, za katere spet le redkokdaj lahko zanesljivo trdimo, da so služile za uživanje vina. To lahko trdimo le takrat, kadar vemo, da so v okolici najde- nih predmetov tudi že pridelovali vino. Tudi v tem primeru je jasno, da so te ugotovitve le rekonstrukcije na podlagi sklepov. Zares zanesljive zaključke nam nudi le razmeroma dobro viden razvoj oblike najdenih izkopanih posod, zato so te kulturno zgodovinske raziskave najbolj upoštevane. Gre predvsem za posode, za katere skoro zanesljivo lahko trdimo, da so služile uživanju vina. To niso bogato okrašene posode, ampak navadne skodele iz žgane Dokaz za to trditev je vinska posoda iz Perzije iz 2. tisočletja pred našim štetjem, v kateri so na dnu našli smolnate ostanke vina ali vinski kamen. Posoda je bila narejena kot vrtenina na lončarskem kolovratu, ima okroglo dno in okoli dna obroč, na katerem pravzaprav stoji posoda. To je sploh priljubljen element keramike. V približno istem času so v Mezopotamiji že poznali kozarce z okroglim dnom, ki so stali v lesenem ali kovinskem podstavku. Kasneje se pojavijo v 8. stoletju pr