< > I- Q D u V) < «I o Dolgovi so kot otroci: v veselju se delajo in v bolečinah se rojevajo. Italijanski pregovor naš tednik Številka 16 Letnik 49 Cena 15,- šil. (150,- ŠIT) petek, 25. aprila 1997 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. . Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Prej smo delali politiko v odborih, zdaj pa jo bomo delali na občinskih sejah. MAG. FILIP WARASCH, občinski odbornik EL Djekše Štajerski Slovenci žrtev politike zavlačevanja? == " ... " ' -=7— Stran 2/3 Finančna kriza slovenskih tednikov je lahko tudi šanza za temeljito ureditev manjšinskega časnikarstva. Stran 2 Oblastniška politika SPÖ Železna Kapla se kljub temeljitim spremembam na občinskih volitvah nadaljuje. Stran 7 Ledince v znamenju mladih pevk in pevcev Prihodnjo nedeljo, 27. aprila, ob 14.30, bo v kulturnem domu Ledince tradicionalno srečanje mladinskih zborov. Nastopili bodo mladinske in otroške skupine od Ledine (slika) preko Celovca in Galicije pa do Pliberka. Srečanje prirejajo KKZ, SPD Jepa Baško jezero v Ločah in mladinska skupina v Ledincah. SPORT Enotnost v ekipi in že SAK zopet zmaguje. Konec minulega tedna je na tujem premagal Rohrbach z 1:0. Stran 15 2 Politika Politika 3 Mag. Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Skrajni čas za temeljito časnikarsko ureditev Odmev na „črno“ izdajo Našega tednika je bil velik. Mediji na Koroškem, v Sloveniji in Italiji so o povodu za to izdajo obširno poročali. Predvsem so poudarili izredni pomen Našega tednika za vso narodno skupnost ter opozorili na katastrofalne posledice, ki bi prizadele narodno skupnost, če ne bo uspelo zadeve hitro urediti. Ob tej priložnosti se jim uredništvo Našega tednika prisrčno zahvaljuje za izkazano solidarnost, saj so s poročanjem pripomogli k temu, da so še posebej pristojni politični dejavniki v Sloveniji in Avstriji morda prvič spoznali, v kako kritičnem položaju se nahaja slovensko kulturnopolitično časnikarstvo na Koroškem. Na srečo lahko ugotovimo, da so za delovanje kulture, politike, založništva, športa itd. pogoji takšni, da se za te dejavnosti ni treba bati „smrti na obroke“. Njihova prihodnost je gotovo zagotovljena, kar je v vsakem oziru zelo razveseljivo. Manj razveseljivo pa je seveda dejstvo, da še vedno ni uspelo premagati nepotrebne dvotirnosti, ki je sad prvih povojnih let. Če poudarjam: nepotrebna dvotir-nost, potem to nikakor ne pomeni, da gre za preprečevanje raznolikosti in pluralnosti. Nasprotno. Skupnost, ki je uniformirana, enostranska, ki zna gledati samo črno-belo in ki si je izbrala za politično načelo: kdor ni za mene, je proti meni, taka skupnost izumira in se bo lahko konec koncev zadovoljila samo že z „zadnjimi mohikanci". Medtem, ko so torej v narodni skupnosti za posamezna področja dani vsaj osnovni delovni pogoji, pa tega pri najboljši volji ne moremo trditi za kulturno-poli-tično časnikarstvo. Podobno velja tudi za gospodarsko področje, kot je to dolgoletni predsednik NSKS dr. Matevž Grilc nazorno prikazal v intervjuju za Naš tednik 4/97. Kaj pomeni gospodarsko umiranje za narodno skupnost, bi pravzaprav ne bi smelo biti potrebno posebej razlagati. Na žalost pa tudi v temu primeru še ni odločilno prodrla zavest: če bodo morali prebivalci dvojezičnega ozemlja iti v daljnje kraje s trebuhom za kruhom, bo še komaj kdo preostal za prepevanje v zborih ali igranje na odrih. Narodna skupnost bi tako kvečjemu postala zanimiva samo še za na-rodopisce in muzeje. Prav tako neodgovoren pa je tudi odnos do kulturno-politič-nega časnikarstva. Živimo v času t.i. informacijske družbe, kar mdr. pomeni, da mediji še nikoli niso imeli tako pomembne družbene vloge kakor jo imajo danes. Zato jim povsod namenjajo posebno pozornost - v naši narodni skupnosti pa je kulturno-politično časnikarstvo ogroženo v obstoju. In to predvsem zato, ker pristojni politični organi v Avstriji in Sloveniji doslej še sploh niso o tem razmišljali, kako priti do perspektivne sistemske rešitve. Da ne omenim naravnost škandaloznega odnosa avstrijske vlade do manjšinskega tiska: medtem ko zagotavlja strankarskim glasilom obstoj na osnovi zakona o posebnem pospeševanju tiska in to z večmilijonskimi vsotami, manjšinskim medijem iz tega „piskra" ne namenja niti počenega groša. Skrajni čas je, da se te zadeve temeljito uredijo. Narodna skupnost bi utrpela nepopravljivo škodo, če bi se onemogočilo sodobno kulturno-politično časnikarstvo. Časnikarstvo, ki temelji na svobodi tiska, ki gradi na pluralnosti ter neodvisnosti, ki se zaveda, eno so informacije, komentarji itd, nekaj povsem drugega pa agitacijska propaganda. Skratka, gre za prihodnost manjšinskega časnikarstva, ki se bo dejansko uveljavilo po priznanih časnikarskih načelih. V tem smislu je lahko finančna kriza naših kulturno-političnih glasil hkrati velika šanza. Naša dolžnost je, da jo bomo znali tudi izkoristiti. Finančna kriza naših kluturno-političnih glasil je hkrati lahko velika šanza. Mučna razpravo priznanju štajerskih Slovencev Bo moralo osnovne pravice štajerslovencev omogočiti ustavno sodišče? POLICIJA Škandalozen dogodek Če bi na Štajerskem pred dvajsetimi leti nekdo opozoril na vprašanje štajerskih Slovencev, bi celo v krogih, ki so sicer manjšinam naklonjeni, žel nerazumevanje. Medtem pa so se -predvsem po zaslugi društva „Člen 7“ in nekaterih znanstvenikov na graški univerzi - stvari bistveno spremenile. To je tudi dokazala javna razprava v Gradcu (16. 4.) po predstavitvi knjige „Slovenska Štajerska" (več o knjigi v naslednjem NT). Udeležilo se je razprave nad 200, večinoma mladih ljudi. Za pretežno večino udeležencev^ ni dvoma, da obstaja na Štajerskem slovenska manjšina in da naj jo štajerska deželna vlada končno prizna. SLOVENIJA Prejšnji petek, 18. aprila, je bila delegacija Enotne liste (EL) pod vodstvom predsednika Andreja Wakouniga in poslujočega tajnika Bernarda Sadovnika ter predsednika Mlade EL Igorja Robleka na pogovorih v Ljubljani. EL je vodila pogovore s predsednikom Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borutom Pahorjem in z podpredsednikom ZLSD Milošem Pavlico. Pomembna točka pogovora so bile pretekle občinske volitve, ki so za EL bile popoln uspeh. Predsednik Pahor je k izrednemu rezultatu iskreno čestital. Predsednik EL A. Wakounig je poudaril zahtevo EL po samostojnem manjšinskem mandatu. Nadalje je Wakounig povedal, da je razklanost med osrednjima organizacijama NSKS in ZSO usodna ter da dolgoročno mimo izvoljenih predstavnikov manjšine ni poti. Pri tem je Pahor poudaril, da ZLSD podpira vsako zamisel, ki bo usklajena na Koroškem. Poslujoči tajnik B. Sadovnik pa je navedel kot enega izmed glavnih problemov visoko brezposelnost ter pomanjkanje delovnih mest. Pri Vprašanje priznanja štajerskih Slovencev kot narodne skupnosti je bila tudi osrednja tema javne razprave. Na podiju so sodelovali zastopniki dežel-nozborskih strank (dr. Lopatka - ÖVP, dr. Reinprecht - SPÖ, dr. Brünner - LiF, Wiedner -FPÖ, mag. Zitz - Zeleni) in predsednik društva „Člen 7“ Branko Lenart. Najbolj jasen in podkovan v materiji je od zastopnikov strank bil dr. Brünner. Njegova stranka je tudi skupno z Zelenimi vložila v deželnem zboru zahtevo po priznanju štajerskih Slovencev kot narodne skupnosti. Kot smo že poročali, je poseben pododbor razpravljal o tej zahtevi, vendar se ni jasno opredelil do tega vprašanja. Na svoji zadnji seji (29. tem naj bi skušala Slovenija pomagati in podpirati prizadevanja nekaterih podjetnikov po skupnih kooperacijah na dvojezičnem ozemlju. Nato se je delegacija EL srečala še z zastopniki Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ki ima v novem sklicu državnega zbora pet poslancev. Sprejel jih je predsednik Jože Globačnik. Pogovor je potekal v dobrem vzdušju. Predstavniki EL so razložili trenutni položaj manjšine na Koroškem in predstavili uspeh na nedavnih občinskih volitvah. Predsednik DeSUS Jože Globačnik je podprl zahtevo po manjšinskem mandatu. Prav tako so se sogovorniki strinjali, da bo potrebno ojačiti gospodarski položaj oz. poživiti gospodarstvo na dvojezičnem ozemlju. Kar se tiče razdvojenosti organizacij na Koroškem, pa so predstavniki DeSUS povedali, da bodo podprli vsako zamisel, ki bi peljala z mrtve točke, na kateri smo sedaj. Delegaciji EL in DeSUS sta se domenili, da si bodo predstavniki DeSUS meseca junija na kraju samem ogledali položaj koroških Slovencev. 1 ■ 1997) je sklenil, da naj do konca maja 1997 zavzame stališče deželna vlada, nato pa naj bi o tem razpravljal deželni zbor. Kot pa je bilo na podijski razpravi s strani zastopnikoa ÖVP dr. Lopatke in FPÖ Wiednerja slišati, naj bi zadnjo besedo imeli občinski zastopniki in prebivalci obmejnih občin, ki veljajo tudi kot avtohtono naselitveno področje štajerskih Slovencev. Predsednik podobora dr. Lopatka je napovedal, da naj bi v teh občinah prišlo jeseni do neposrednih pogovorov, z občani in zastopniki deželno-zborskih strank. V primeru, da bi priznanje štajerskih Slovencev dejansko bilo odvisno od mnenja obmejnih prebivalcev, pa lahko že sedaj predvidevamo, kakšno bo dokončno stališče štajerske deželne vlade. V podijski razpravi so namreč bili navzoči tudi župani iz teh občin; dali so jasno razumeti, da ne „vedo“, kdo pravzaprav naj bi sploh bil Pripadnik slovenske narodne skupnosti. Bo potemtakem zadevo uredilo tako, kot bi bilo pravično do Da avstrijski policaji zelo strogo kontrolirajo, je znano vsakomur. Tudi to, da radi kontrolirajo slovenske državljane oz. avtomobile s slovensko registracijo, ki pridejo na obisk oz. na nakupovanje v Avstrijo. Prejšnji petek so na cesti proti mejnemu prehodu Ljubelj ustavili voznika s slovensko registracijo. Zaradi preveč polno nabasanega avta voznik ni mogel policaju pokazati varnostnega trikotnika (Pannendreieck). Ta mu je nato za ta prekršek zaračunal kazen 200 šilingov. Ker voznik ni imel tako majhnega denarja, mu je ponudil 5000 šilingov. Policaj mu bankovca štajerskih Slovencev, ustavno sodišče? Na to je v razpravi opozoril predsednik CAN mag. Marjan Pipp in pri tem izrazil ni mogel menjati, nato pa mu je slovenski voznik ponudil 5000 SIT. Policaj prav tako ni mogel menjati in je potem vzel 5000 SIT in na kazni listek (Organstrafverfügung) zapisal 5000 SIT za 300 šilingov (namesto za ta prekršek predvidenih 200 šilingov). Voznika je tako ravnanje policije kajpada zelo vznemirilo in upravičeno se sprašuje, ali bo še sploh prišel nakupovat v Avstrijo. Tu se dobro vidi, kako se ravna s Slovenci, ki v Avstriji pustijo veliko denarja. Ravnanje, kakršnega smo navajeni na mejnih prehodih, se, tako se zdi, nadaljuje tudi pri policiji. prepričanje, da bi po pozitivni odločitvi ustavnega sodišča štajerski Slovenci dobili še več, kar trenutno sami želijo. -Kuj - Peter Kuhar novi predsednik ZKP Dolgoletni predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc na občnem zboru ZKP (v soboto, 19. 4., v Šentprimožu) ni več knadi-diral za predsednika, pač pa ga je občni zbor soglasno potrdil za častnega predsednika. V predsedniši funkciji ga je nasledil doslejšnji podpredsednik inž. Peter Kuhar (podpredsednika: Lipej Kolenik in inž. Tonči Schlapper, tajnica: Vida Obid, blagajnik: Andrej Zugwitz, nadzorni odbor: Andrej Millonig, Jože Rovšek in Eda Velik). Poleg novega vodstva je občini zbor sklenil tudi spremembo imen organizacije; odslej se imenuje ZKP „Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega boja“. S tem želijo omogočiti članstvo in sodelovanje v organizaciji vsem, ki si prizadevajo za protinacistični in protifašistični odpor. Doslejšnji predsednik Ja- Predsednik Janez Wutte-Luc je podat občnemu zboru Zveze koroških partizanov bogato delovno poročilo. Slika desno: novi predsednik ZKP inž. Peter Kuhar. nez Wutte-Luc je občnemu zboru podal bogato delovno poročilo. Mdr. je v obdobju njegovega predsedovanja Avstrija končno priznala ko- roškim partizankam in partizanom njihov prispevek k osvoboditvi izpod nacistične diktature. Novi predsednik inž. Peter Kuhar pa je poudaril, da se želi zveza v prihodnje predvsem posvetiti delu z mladino, ki naj bi v večji meri spoznala zgodovino protinacističnega upora. Pozdravne besede so spregovorili presednik ZSO dr. Marjan Sturm, podpredsednik NSKS mag. Vladimir Smrtnik, predsednik ZSI Jože Partl in predsednik osrednje borčevske organizacije v Sloveniji general Ivan Dolničar. S pesmijo je počastil občni zbor Kvartet bratov Smrtnik. -Kuj- EL na obisku pri ZL in DeSUS OB ROBU Za dosledno podporo Pred nedavnim sem bil v znanem turističnem kraju Heiligenblut. Tam imajo javno pokrito kopališče, v katero je integrirana tudi restavracija. Obiskovalcem kopališča in restavracije mdr. posredujejo po zvočnikih oddaje koroškega radija in jim na ta način s petjem, z glasbo ter informacijami olepšajo navzočnost. Ko je bila na sporedu slovenska oddaja, sem bil zelo radoveden, ali bodo zamenjali koroški radijski spored s kakim drugim oz. radijski sprejemnik sploh izklopili. Ne bi bilo prvič, ko bi na Koroškem to storili v kakem javnem lokalu. Pogostokrat sem že bil temu priča, še posebej v Celovcu, tudi v primeru, ko je bila na sporedu „samo“ oddaja čestitk - torej v prvi vrsti glasba in petje in manj govorjene besede. Toliko bolj sem bil pozitivno presenečen, kako so na slovensko oddajo reagirali pristojni upravljalci javnega kopališča v Heiligenblutu. Slovenska oddaja je od prve do zadnje sekunde odmevala po celem prostoru. Ni bilo slišati niti najmanjših pripomb. Za vse navzoče obiskovalce in nastavljence je bilo nekako samoumevno, da ima koroški radio tudi slovenski spored in da dnevno seznanja javnost z obstojem slovenske narodne skupnosti ter z njeno vsestransko dejavnostjo. Naša dolžnost bi morala biti, da se tega v še večji meri zavedamo. Čeprav je uredništvo Slovenskega sporeda večkrat deležno javne kritike, pa bi kljub temu bilo krivično, če ne bi znali ceniti njegovih prizadevanj za uspešno žurnalistično delo - predvsem pa tudi velikega pomena Slovenskega sporeda za celotno slovensko narodno skupnost. Zahteva vseh slovenskih političnih struktur na Koroškem je, da bi avstrijska država omogočila v okviru ORF razširjene radijske in televizijske oddaje. Da bi do tega zares prišlo, pa bo navsezadnje odvisno od tega, ali bomo znali to zahtevo dosledno in verodostojno podkrepiti. Če tega ne bomo znali, bo ostala ta naša zahteva le še pobožna želja. Janko Kulmesch Na Djekšah so ukinili 24 -letno občinsko tradicijo Na Djekšah je „nova“ SPÖ končala dolgoletno tradicijo, da so naj v odborih zastopane vse stranke. Zato je zdaj EL najavila zelo ostro opozicijsko in kontrolno politiko. Novi občinski svet na Djekšah skupno z bivšima županoma Travnikom in Lessiakom, p. d. Končarjem (levo). V1GREDNI SEJEM Gospodarstvo se predstavlja Pliberk V soboto, 26., in v nedeljo, 27. aprila 1997, bo na glavnem trgu v Pliberku spet 2. vigredni sejem, na katerem bodo razstavljali domači obrtniki. Večji del glavnega trga bo pod streho, kar se je že lani zelo dobro obneslo. Organizotor sejma je turistično društvo Pliberk, kateremu predseduje pliberški hotelir Stefan Breznik. Lani je sodelovalo 61 razstavljal-cev, letos jih pričakujejo še več. Prav tako kot lani, tudi letos pričakujejo vsaj 10.000 obiskovalcev. Program: Sobota, 26. aprila 1996 9.00 začetek sejma 11.00 slavnostno odprtje 17.00 žrebanje glavne nagrade (bon za 10.000,- šil.) 20.00 Koncert: Andy Baum, Kentucky Callin, Nugget Nedelja, 27. aprila 1997 9.00 nadaljevanje sejma 17.00 Žrebanje galvne nagrade (bon za 10.000,- šil.) 18.00 konec sejma Razen tega je pripravljen tudi okvirni program, kot npr. bo-všji trg, rasztava motornih koles, razstava kmetijskih strojev in številna žrebanja. Štiri delovne periode je vladalo v občinski sobi na Djekšah večinoma soglasje, ker so vse frakcije vlekle za eno vrv. Osnova za to sodelovanje je bila rešitev, da so bile yse frakcije zastopane v vseh odborih. Tako so vsa leta ostale frakcije odstopile EL mesta v odborih, na osnovi tega je bilo delo v občinskem svetu zelo konstruktivno. Pri zadnjih občinskih volitvah dolgoletni župan Johann Travnik (SPÖ) ni nastopil več (bil je 16 let župan), brez njega pa je SPÖ pogorela. Novi župan je postal Johann Polessnig (ÖVP), ki pa nima večine v občinskem svetu (4 SPÖ, 4 ÖVP, 2 FPÖ in 1 EL). Pri razdelitvi odbor se je pokazalo, od kod veje novi politični veter na Djekšah. SPÖ in FPÖ sta s 6:5 (ÖVP in EL sta bili proti) sklenili število in razdelitev odborov. Odslej bodo na Djekšah imeli 4 odbore, ki bodo imeli po štiri člane. EL bi naj dobila mesto samo v kontrolnem odboru, kar pa je Filip Warasch odklonil. Pred sejo so se namreč frakcije domenile za skupno pot, s katere sta potem SPÖ in FPÖ odskočili. Filip Warasch je že na seji najavil konsek- vence. Warasch: „Prej smo delali politiko v odborih, zdaj pa jo bomo delali pač na občinskih sejah.“ Warasch bo v prihodnje na sejah zahteval informacije in razpravo, kar gotovo pomeni, da bodo občinske seje precej bolj razburljive in da bo tako prišlo več stvari v javnost kot doslej. Na konstitutivni seji pretekli petek so se mandatarji posebno zahvalili dolgoletnemu županu Johannu Travniku za zgledno delo v prid občini Djekše. Na seji so zaprisegli tudi nove mandatarje. Novi razpored mandatarjev na Djekšah- SPÖ: podž. Karl Hubert Ladinig, pod. Rosalia Rapatz-Kar-ner, Stefan Brodnig, Florian Brod-nig; ÖVP: župan Johann Polessnig, Herbert Petscharnig, Michael Ladinig, Irmgard Kräuter; FPÖ: Josef Jandl, Johann Opriesnig; EL: mag. Filip Warasch. Silvo Kumer Sadjak je za slovo postavil še nekaj dvojezičnih tabel Preden je predal občino v druge roke, je dolgoletni globaški župan Albert Sadjak nekaterim javnim enojezičnim napisom dodal še slovenskega. Občina Globasnica je tudi po zakonu dvojezična občina, kar pomeni, da morajo biti vsi javni napisi dvojezični. Daje to potem v realizaciji večinoma drugače, kaže dolgoletna občinska politika in to ne samo v Globasnici, kjer so npr. postavljene dvojezične krajevne table, na javnih stavbah (občinski urad, gasilski domovi itd.) pa dvojezičnih napisov ni. Za večino napisov pravno gledano niti ne bi bili potrebni sklepi v občinskem svetu, ker je za iz-vbedbo zakona obvezan župan. To pravico (oz. dolžnost) je pred svojim odhodom iz občinske hiše \ Preden je šel tudi v politični pokoj, je Albert Sadjak dal urediti še nekaj napisov, slike: fera uresničil globaški župan Albert Sadjak. Tako imajo odslej tudi otroški vrtec, muzej in ljudska šola na stavbi dvojezično tablico, ki sicer ni ravno velika, ampak je edini napis, ki obiskovalca informira o tem, kaj je v tej stavbi. Tablica v občinskem uradu pa je že leta dvojezična. Glede dvojezičnih napisov pa se na političnem nebu kaže že naslednje nerešeno vprašanje, ko bo namreč šlo za napis na novem gasilskem domu v Globasnici. V podobnem primeru so v Štebnu „rešili“, tako, da je ostal gasilski dom brez napisa. Silvo Kumer GEMEINDE GL0BASNITZ PARTEIENVERKEHR: MOHTAG bis FREITAG 8«"-1Z°" SPRECHTAG OES BÜRGERMEISTERS: MITTWOCH 9“-13“ OBČINA GLOBASNICA URADNI DAN ZUPANA: SREDA 90D-1300 URADOVANJE: OD PONEDEUKA do PETKA 800-1Z°“ Archäologisches Museum Arheološki muzej Archaeological Museum Gemeinde - Kindergarten Občinski otroški vrtec Volksschule Ljudska šola V dvorani samostana v Dobr/i vas se je sestat novi občinski svet. Velikovški okrajni glavar dr. August Muhri je zaprisege! nove mandatarje in njih namestnike. Foto: Fera Sprememba občinske politike v Dobrli vasi Po izgubi absolutne večine SPÖ se v Dobrli vasi obeta nova politična doba, ki jo želijo merodajno krojiti tudi FPÖ, ÖVP in EL. Mandatarja EL mag. Rudi Vouk in Martin Wasti imata po izgubi absolutne večine SPÖ precej bolj tehtno vlogo v občinskem odboru. Od 9. marca 1997 naprej SPÖ v . Dobrli vasi nima več absolutne večine. Novi razpored v občinski ’ sobi je odslej sledeči: 11 SPÖ, 5 r FPÖ, 5 ÖVP, 2 EL. Še pred kon- - stitutivno sejo novega odbora so se FPÖ, ÖVP in EL usedli za skupno mizo in se domenili, da bodo sodelovali. Prvi skupni korak naj bi bila razdelitev odborov. Na konstitutivni seji novega občinskega sveta v četrtek, 17. 4. 1997, sicer razdelitev odborov še ni bila na dnevnem redu, iz govorov frakcijskih šefov pa je že bilo razvidno, da bo v Dobrli vasi dejasnko prišlo do sprememb sil 'n upliva. Zupan Josef Pfeiffer je dejal, „naj FPÖ, ÖVP in EL pri Prevzemu oblasti ne izgubijo občutka za mero“. Pfeiffer v prihodnje v odločitve želi bolj vključiti prebivalstvo, med drugim z ljudskimi povpraševanji. Mag. Rudi Vouk (EL) je kritizir- - ral pomanjkanje demokracije v | času „samovlade SPÖ“, kjer je korala EL v občinski sobi zelo "Qlasno vpiti, da so nas sploh dišali“, tako Vouk, ki je zdaj tudi v °bčinskem predstojništvu in ima s ,em popolnoma novo izhodišče 2a občinsko delo. Po oceni Vouka bo delo novega občinskega odbora odvisno od kompromisov in stvarne diskusije. „Vsak bo moral nekaj popustiti“, tako Vouk. V svojem slovenskem delu govora je Vouk dejal, da je skrajni čas, da občina Dobrla vas dobi dvojezično skupino v otroškem vrtcu in da se vse frakcije bolj trudijo za plodno sodelovanje med obema narodnima skupnostima. Gerhard Grascher (ÖVP), ki je bil pred sejo zaradi sodelovanja z FPÖ in EL izpostavljen silnim napadom tako imenovanih tradicijskih društev, si želi predvsem več iniciativ za gospodarstvo. Dr. Siegfried Karner (FPÖ) pa je dejal, da bo odslej v občini možno bolj objektivno in stvarno delovati. Frakcijski vodja SPÖ Johann Sa-mitsch pa je apeliral na ostale frakcije, naj si razdelitev odborov še enkrat premislijo. Naslednja občinska seja bo v torek, 29. aprila 1997, ob 19. uri (v samostanu). Če bodo FPÖ, ÖVP in EL pristale na svojo razdelitev odborov, je pričakovati, da bo SPÖ razdelitev z eksodusom vsaj zaenkrat pre- Prečila' Silvo Kumer S prve seje Sprememba sil v Dobrli se se odraža tudi v občinskem predstojništvu, v katerem ima prvič svoj sedež tudi predstavnik EL. Sestav predstojništva: župan Josef Pfeiffer (SPÖ), podžupan Gottfried Wedenig (SPÖ), podžupan dr. Siegfred Karner (FPÖ), Gerhard Grascher (ÖVP), mag. Rudi Vouk (EL) in Josef Schle-schitz (SPÖ). V primeru, da bi se glasovanja v predstojništvu končala neodločeno, odloča glas župana. Svoj mandat je že pred konstitutivno sejo oddal odbornik EL Pep Komar, ki je kandidiral na 2. mestu. Njega je nasledil Martin Wasti. Komar je svoj odstop utemeljil z relativno slabim volilnim rezultatom EL v volilnem okolišu Metlova. Komar: „Če Polonci ne volijo svojega zastopnika, potem si tudi ne zaslužijo, da bi le-ta na račun drugih predelov občine sedel v občinski sobi.“ Pep Komar pa bo ostal prvi namestnik EL. Svoje mišljenje glede kanalizacije so očitno spremenile vse dobrolske frakcije. Če bo šlo po volji FPÖ, ÖVP in EL bodo vse nove projekte dali še enkrat preveriti. Za vasi kot Mokrije, Priblo vas in Metlovo potemtakem kaže dobro, da mogoče le ne bodo dobile dragega kanala. Edino župan Pfeiffer je spet trobil v stari rog: v vprašanju kanalizacije ni poti nazaj! Novi občinski odbor v Dobrli vasi- SPÖ: Josef Pfeiffer, Gottfreid Wedenig, Ulrich Enze, Josef Schleschitz, Waltraud Komar, Josef Smertnig, Josef Kuschnig, Josef Kraiger, Wolfgang Jessernig, Siegfried Gori-schek, Johann Samitsch; FPÖ: dr. Siegfried Karner, Harlad Pfitscher, Christine Pivk, Helmut Schwab, Franz Ersehen; ÖVP: Gerhard Grascher, Waltraud Fleiß, Michael Krojnik, Adelheid Roschar, Waltraud Orasch; EL: mag. Rudi Vouk, Martin Wasti; S prve seje Novi občinski odbor v Selah: SPÖ: Engelbert Was-sner, Franc Kropivnik, Ferdinand Travnik, Johann Oraže, Josef Dovjak, Siegfried Užnik; EL: Florian Jug, Nanti Olip, Herbert Kulmesch, Dl Hanzi Čer-tov; ÖVP: Otto Mak. V Selah je sicer na sejah tudi slovenščina pogovorni jezik vseh mandatarjev, pri zaprisegi pa se je niso pos-lužili vsi. Dvojezično so zaprisegli le mandatarji Florian Jug, Nanti Olip, Herbert Kulmesch, Dl Hanzi Čertov (vsi EL) njih namstniki Hanzi Ogris, Marijan Olip in Ivan Kelih ter namestnik ÖVP Hermann Kelih. SPÖ in ÖVP sta sklenili, da naj občino zastopa v komisiji za nepremičnine (Grundverkerhskommisi-on) Christian Užnik. Ker pa omenjeni ni polnopoklicen kmet, je možno, da bodo morali imenoviti novega zastopanika. EL je za to mesto predlagala Marjana Olipa. KANALIZACIJA Zanimanje za zakone je veliko Št. Jakob. Prejšnji torek, 22. aprila 1997, je SGS vabila na predavanje o občinskem zakonu o kanalizaciji. Kakor znano je občina Št. Jakob vključena v zvezo odplak Vrbsko jezero-zahod in se v občini že gradi kanalizacijsko omrežje. V nabito polnem kulturnem domu je predaval strokovnjak kmetijske zbornice dr. Gerhard Groß. Številna udeležba je bila dokaz, da je med občani še veliko nejasnega, predvsem kar se tiče izjem za kmete, pogojev za oprostitev za priključitev, iz-računanja stroškov za priključitev ter obremenitev zemljišč zaradi kanalizacije. Mandatarja SGS Micka Miš-kulnik in Franc Janežič (ki je tudi vodil diskusijo) sta s to prireditvijo dobila potrdilo, da je občina doslej premalo informirala prebivalstvo o grad- Sele: odslej hladnejši veter v občinskem svetu Posledice ostrega volilnega boja so se čutile tudi na konstitutivni občinski seji. SPÖ je morala odbore izglasovati brez pristanka Enotne liste. Selško občinsko predstojništvo: (z leve) podžupan Franci Kropivnik, župan Engelbert Wassner in novi podžupan Florian Jug. Foto: Fera Od 9. marca 1997 naprej ima v Selah SPÖ spet absolutno večino (SPÖ 6, EL 4, ÖVP 1), zastopnik FPÖ pa je po eni sami mandatni dobi moral spet zapustiti občinsko sobo. Novi selski občinski odbor se je prvič sestal preteklo sredo, na kaeri je okrajni glavar dr. Wolfgang Marchart zaprisegel tudi novega in starega župana Engelber-ta Wassnerja, 1. podžupana Francija Kropivnika (SPÖ) in 2. podžupana Floriana Juga (EL), ki je prevzel mesto od Nantija Olipa, ki je bil 12 let selski podžupan. Na seji Olip svojega odstopa ni razložil, v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM pa je dejal, da je eden izmed vzrokov ta, da ne vidi veliko možnosti, da bi v novem predstoj-ništvu izpeljali številne projekte in ideje, ki jih je EL že pripravila oz. ki bi jih on sam še predlagal. Odločitev, da njegovo mesto podžupana „podeduje“ Florian Jug, je frakcija sprejela večinsko, kar pa interno ni bilo čisto neos-poravano, saj selska EL pri tem ni upoštevala vrstnega reda kandidatov pri zadnjih volitvah. Odbori. Brez soglasja EL sta SPÖ in ÖVP sklenili ustanovitev štirih odborov, ki so tričlanski (2 SPÖ, 1 EL). Trem odborom (odbor za okolje in turizem, odbor za kmetijstvo in odbor za družine) predseduje SPÖ, enemu (kontrol- ni odbor) pa Enotna lista. V kmetijskem odboru je SPÖ odstopila eno mesto mandatarju ÖVP Ottu Maku. EL je predlagala, da bi ustanovili tudi odbor za kulturo in krajevni in regionalni razvoj (ORE), saj pride občine Sele že leta 1998 v deželni „ORE-program“ in bo takšen odbor potrebovala, kar je iz prakse znano iz drugih občin. Čeprav sta župan Engelbert Wassner in podžupan Franci Kropivnik načelno bila za ustanovitev tega odbora, ga na tej seji niso sklenili, ker o tem prej želi razpravljati frakcija SPÖ. V svojem kratkem nastopnem govoru je župan Wassner dejal, da želi nadaljevati doslejšnjo pot in bo skušal skupno z vsemi pri-dobilti čim več izrednih finančnih sredstev za Sele (v zadnjih 6 letih so Selani dobili 35 mio. izrednih dotacij). V naslednji periodi čaka Selane izvedba projekta „krajevni in regionalni razvoj,“ s katerim bodo Selani postavili smernice, kako se naj občina Sele razvija v prihodnje. Na rešitev pa čaka tudi vprašanje čiščenja odplak. Silvo Kumer Borovlje so za dva meseca v pozornosti Koroške Danes, v petek, 25. aprila bodo v Borovljah slavnostno odprli koroško deželno razstavo, ki je nosi naslov „Vse je lov“. V petek, 25. aprila 1997, bo ob 14. uri koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto slavnostno odprl deželno razstavo 1997. Občina Borovlje in tudi sosednje občine, Bistrica, Št. Jakob. Bilčovs, Kot-mara vas, Žihpolje, Šmarjeta in Sele, v katerih bodo potekale spremljevalne razstave in prireditve, bodo dva meseca - do 26. oktobra 1997 - v središču pozornosti. Pireditve so deloma tudi slovenske, med drugim sta prece- jagd... eine kulturgeschichte ješnje delo tudi prispevala Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Podrobnejše informacije o prireditvah bomo vsak teden objavljali na prireditveni strani Našega tednika. Za lažji in cenejši obisk vseh prireditev je na voljo tudi t. i. „Rosen-tal - card“, s katero je možno obiskati celotno paleto ponudb koroške deželne razstave. Z njo želijo v Rož privabiti tudi večje število turistov. Novo občinsko predstojništvo, v katerem ima SP 3 člane, EL 2 in V P 1. Ob županu dr. Petru Haderiapu podžupana Franc Jožef Smrtnik (levo) in Engelbert Ojster (desno). Železna Kapla: nadaljevanje oblastniške politike SPÖ 1 Zadnji petek, 18. aprila, so v Železni Kapli zaprisegli novi občinski od-l borniki ter ponovno izvoljeni župan mag. dr. Peter Haderlap. ! Na občinskih volitvah 9. marca je ! prišlo v Železni Kapli do temeljitih , sprememb. Ne samo, da je EL z glavnim kandidatom Francem Jožefom Smrtnikom bila velika zmago-! valka volitev, število mandatov je Podvojila od 3 na 6, ampak si je tudi ’ pridobila dva člana v občinskem ; predstojništvu. S tem je postal Smrtnik drugi podžupan, Lado Hajnžič Pa član občinskega predstojništva. Petkova seja je potekala zelo nape-r to in razburljivo. V nabito polni dvorani ljudske šole je konstitutivno sejo začel najstarejši član novega občinskega odbora Otto Lamprecht (VP). Zaprisege so mandatarji EL (Franc Jožef Smrtnik, Lado Hajnžič, Brigitte Pre-schern, Daniel Pasterk, Stanko Podbregar in Karla Haderlap) opravili dvojezično. Od 12 občinskih od-, bornikov SP je dvojezično zaprisegel samo eden (Engelbert Ojster). Župan Haderlap je nato povedal, da j bo tako kakor dosej skušal delati v Prid vseh občank in občanov. Posebno da se bo zavzel za ures-1 oičenje dodatnih delovnih mest, ureditev trga v Železni Kapli, postavitev novih občinskih stanovanj. Podžupan Franc Jožef Smrtnik je nakazal stvari, ki so se dogajale po - občinskih volitvah. Povedal je, da je nepravično, da EL kot zmagovalki 3 Pristoja samo en odbor (kmetijstvo 3 |n gozdarstvo), pri čemer ima SP 3 'n VP 1 (kontrolni). Zato je EL pred- Odslej bodo morali tesno sodelovati: podžupan F. J. Smrtnik, vodja občinskega urada Koschlak, župan Haderlap in podžupan Ojster (z leve). lagala 6 odborov, pri katerih bi SP imela v treh predsednika, EL v dveh in VP v enem. Pri glasovanju o tem predlogu so potem odborniki SP (12) in VP (3) glasovali za 5 odborov. Proti so glasovali odborniki EL (6) in FP (2). Pred konstitutivno sejo so bili frakcijski pogovori, so se frakcije niso mogle zediniti. Nato pa je župan oz. SP sklical v četrtek pred konstitutivno sejo ponovne frakcijske pogovore, vendar brez zastopnikov EL. Sabine Kerth (FP) je župana vprašala, zakaj ni povabil tudi zastopnika EL. Točnega odgovora na to vprašanje župan ni dal. Kerthova je poročala tudi, da je SP izvajala nanjo politični pritisk in ji grozila v primeru, da ne glasuje za predlog SP. Na seji so razdelili delovne naloge med župana in oba podžupana. 1. podžupan je ostal Engelbert Ojster (SP), drugi pa Franc Jožef Smrtnik. Po predlogu SP so mu dodelili zadeve kanala, gradenj, vode, varstva okolja. EL oz. Smrtnik so predlagali, da bi dobil tudi področje kulture ter kmetijstvo in gozdarstvo, kar bi bilo tudi logično, kajti kot kulturnik in kmet bi ta področja lahko najbolje opravljal. Obveljalo je, kakor je določila absolutna večina SP, kar je žal nadaljevanje stare oblastniške politike SPÖ. igor Roblek Opazili smo . . . da je občinski odbornik EL in član občinskega predstojništva Lado Hajnžič edini odbornik, ki je bil v občinski hiši že v času županovanja nekdanjega župana Lu-basa. Skupno je Lado Hajnžič že 25 let v ka-pelškem občinskem odboru. da so odborniki EL, tako kakor so obljubili v predvolilnem času vložili predlog za občinski socialni sklad. V ta sklad naj bi občinski politiki vplačevali 10% svojih dohodkov. Sklad naj bi pomagal revnim in socialno šibkim prebivalcem. da se je župan Haderlap v imenu občine zahvalil vsem nekdanjim občinskim odbornicam in odbornikom, ki niso več v občinskem odboru. Med njimi sta tudi bivša odbornika SP Fridl Schwarz in Miha Kuhar. da se je podžupan Franc Jožef Smrtnik (EL) zaradi varčevalnih ukrepov odrekel plači kot predsednik odbora za kmetijstvo (na leto približno 26.000 šilingov). PODELITEV M. Hartmann častna občanka Pliberk. Občinski svet bo naslednji ponedeljek, 29. aprila 1997, ob 19. uri sklepal med drugim o podelitvi častnega občanst-va pesnici Milki Hart-mann. Predlog je EL že pred leti vložila, toda v pretekli mandatni dobi ni bilo možno dobiti soglasja ostalih strank. Zdaj pa kaže, da bo večina Pliberških mandatarjev glasovala za podelitev. 8 Rož - Podjuna - Zilja ČESTITAMO 60-letnico je obhajal Alojz Angerer iz Stranj v Kotmari vasi. Sodelavcu NT ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem obilo zdravja. Čestitkam se pridružujejo „Gorjanci“ in EL Kotmara vas. Rojstni dan je obhajal tudi Valentin Smrtnik iz Železne Kaple. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti uspeha in zadovoljstva! Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Ani Hašej iz Kokja, Zofiji Sadjak iz Podjune pri Globasnici in Mariji Polzer iz Vesel pri Šentvidu v Podjuni. Posebne čestitke pa veljajo Rozi Stefitz iz Lovank, ki slavi 70. rojstni dan. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, vesela in sreče polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika. Mojca Lorenci iz Prevalj obhaja rojstni dan. Podpredsednici KDZ prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Čestitkam Našega tednika se pridružuje KDZ. 79. rojstni dan je obhajala Kati Kölich iz Železne Kaple. Iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva! V Dvoru je pred nedavnim slavil 40. življenjski jubilej Berti Kap. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva Našega tednika se pridružujejo domači in znanci. Naslednje voščilo je namenjeno Ingi Pöcheim iz Šmarjete v Rožu, ki je slavila okrogli osebni jubilej. Slavljenki iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga leta! Rojstni dan je obhajal Hanzi Kajžnik iz Svaten, za kar iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Rojstni dan je obhajala tudi Kati Paintner s Suhe. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Prisrčne čestitke in najboljše želje za rojstni dan veljajo tudi Toniju Krušicu iz Velinje vasi. Na mnoga leta! V Večni vasi pri Globasnici je pred nedavnim obhajal 45. rojst- ni dan Franc Onič. Za ta osebni praznik iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! V ponedeljek bo v Strpni vasi obhajal rojstni dan Peter Bric-man, po domače Kučej. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva našega tednika se pridružujeta EL in SJK. Rojstni dan in god je obhajal Berti Lipuš iz Strpne vasi. Ob dvojnem prazniku prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta! V Žitari vasi bo v nedeljo obhajala rojstni dan Kati Pipp. Iskreno čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! 45-letnico skupnega življenja obhajata Marija in Janez Žnidar iz Želuč. Slavljencema ob tem lepem skupnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo še mnogo srečnih in zdravih skupnih let! Mojca Mečina z Otoka je slavila 70. rojstni dan. Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje, predvsem zdravja in osebnega zado- voljstva! Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike Stanku Vavtiju iz Šmihela in Florijanu Dlopstu iz Podgore. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencema prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, vesela in zadovoljstva polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika. Prav danes obhaja rojstni dan mag. Filip Warasch. Priljubljenemu občinskemu odborniku EL Djekše prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem mnogo uspeha v občinski sobi. Čestitkam Našega tednika se pridružujeta EL in NSKS. Rojstni dan obhaja tudi Cilka Komatz iz Šentjakoba. Čestitamo in vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Pavlini Miki iz Celovca, ki je obhajala rojstni dan. Prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Prisrčne čestitke za rojstni dan veljajo tudi Juriju Malleju iz Sel. Vse najboljše! Albin Užnik z Bistrice je obhajal osebni praznik. Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje! Na Obirskem je slavil 40. rojstni dan Flori Schupan, po domače Piskernikov. Šlavljencu za osebni jubilej iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Katri Supan s Kota, ki obhaja 72. rojstni dan. Čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja! Abrahama je srečal Jakob Wiederman z Borovij pri Pliberku. Za ta lepi življenjski jubilej prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje! V sredo je obhajala rojstni dan nameščenka KKZ Michaela Fugger iz Podrožce. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva Našega tednika se pridružujejo prijateljice in prijatelji ter člani Kluba 26. “Tfgodba oz. igra se prične v dnevni sobi pri družini ZL.dr. Stefana (Šimi Ogris) in Valerije Lechner (Magdalena Ogris). Družina Lechner je razmeroma bogata, saj je družinski oče visoki uradnik pri finančnem ministrstvu. Zakonca Lechner imata dva otroka. Hčerka Edita (Tamara Wo-schitz) je poročena z lastnikom tovarne za pipe iz morske pene Martinom (Sven Schiemann). Sin Oskar (Aleksander Tolmaier), ki je navdušen športnik, pa še išče pravo partnerico, s katero bi hotel preživeti življenje. Na prvi pogled je družina Lechner zelo srečna družina. Toda katastrofa oz. nesreča se prične že s tem, da hčerkica uide možu ter zbeži pod varstvo staršev. Pobegne pa zaradi tega, ker si mož vzame zanjo premalo časa. Probleme vsakega posameznika in še posebej probleme družinskega očeta Stefana mora kar naprej poslušati gospodinja Kati (Tatjana Ogris). Nato se zgodi nekaj, kar v hipu spremeni celotno družinsko življenje. Neko soboto zvečer prinese policaj nakit, ki naj bi bil ukraden Valeriji Lechner pred več kot 20 leti na do- ■EH^nni Visok jubilej Karla Samoniga Te dni slavi 70. življenjski jubilej učitelj v pokoju ter velik ljubitelj in strokovnjak botanike Karl Samonig iz Marije na Zilji. Slavljenec se je rodil leta 1927. Po petih letih ljudske šole pri Mariji na Zilji je leta 1938 vstopil v beljaško gimnazijo ter osem let navrh maturiral z odliko. Nato se je lotil študija prava na Dunaju, toda kaj kmalu se je, predvsem po želji očeta in na prigovarjanje dr. Joška Tischlerja, zopet vrnil na Koroško, kjer je izdelal tečaj za učitelje - bil je med prvimi slovenskimi učitelji, ki so izdelali ta tečaj. Prvič je nastopil službo učitelja že leta 1947 na ljudski šoli v Ledincah, kjer je kljub izpitu za glavno šolo ostal do upokojitve leta 1989. Zadnjih 12 let pa je bil ravnatelj na tej ljudski šoli. Sedaj uživa slavljenec zasluženi pokoj pri Mariji na Zilji, kjer sta z ženo še do leta 1995 tudi kmetovala. Poznamo pa ga predvsem kot velikega ljubitelja in strokovnjaka botanike. Že več kot 40 let je član Naravoslovnega društva za Koroško. Vedno spet se odpravlja na razne strokovne ekskurzije tudi v dalnje dežele. Posebno pri srcu pa mu je rastlinstvo v bližnji okolici, pa tudi Kanalska dolina in svet Julijcev. Slavljencu ob lepem osebnem jubileju prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja ter še mnogo lepih trenutkov pri odkrivanju naravnih lepot! F. S. 9 Rož - Podjuna - Zilja BILČOVS Koncert barv in osvežilnih besed Vigredni koncert v Bilčovsu je bil tokrat v znamenju barv, ki jih prikazuje prav vigred tako bogato, široko in sveže. Slovensko prosvetno društvo Bilka redno pozdravlja leto z vi-grednim koncertom, ki tokrat ni bil uspešen le po odličnem izvajanju nastopajočih, ampak tudi po zadovoljivem obisku, saj je bila dvorana v ljudski šoli polna. Med drugim je predsednik SRD Bilka Rupert Gasser pozdravil tudi dekana Leopolda Kassla in županjo Stefi Quantschnig. Za začetek in konec je zapel mešani pevski zbor Bilka pod vodstvom Irene Kosmač. Vmes so navdušili trio Luneschnig z Danico Hanuno, moški pevski zbor Bilka (vodi Mirko Lausegger) ter trobentači glasbene šole pod vodstvom Franca Ogrisa. Tokratni koncert je bil v znamenju barv, ki jih nadvse živo, sveže in široko prikazuje vigred. Osebne misli in citate raznih pesnikov je o tej temi izredno posrečeno podala Anica Ferk, ki je med posameznimi nastopi skupin korajžno prevzela besedo. F. S. RADIŠE: Reševanje družinskih problemov po radiško Prejšnjo soboto je igralska skupina SPD „Radiše“ uprizorila veseloigro „Zveza za vse“ avtorja Hansa Schuberta. Dvorana v kulturnem domu je bila nabito polna. Pustu. Policijski inšpektor Flossin-9er (Jan Schiemann) pusti „corpus deliciti" oz. nakit pri dr. Stefanu Lechnerju. Prej pa še pove, da je vse skupaj tedaj prijavil Roderich Stangel (Tomi Rogaunig), major v Pokoju. Štefan Lechner iz vsega tega potegne zaključek, da je žena Pmd več kot 20 leti bila skupaj z nekim ljubimcem, ko je on delal in služil denar za družino. Stefan zato prosi družinskega prijatelja dr. Brica Vlčka (Martin Ogris), ki je od-Vetnik, da ga zastopa v ločitvenem Postopku proti ženi. Na očitke moža žena ne reagira It1 protestno zapusti skupno hišo. toda na koncu se, kakor je v komedijah navada, vse skupaj sreč-n° konča. Preden pa se to lahko z9odi, pojasni Roderich Stangel, major v pokoju, da dama, s katero |e °n pred 20 leti bil skupaj, ni bila "Ferija, temveč njena prijateljica, N Pa je bila hkrati tudi prijateljica dr. Vlčka. Tudi spor med Edito in Martinom se reši. Tako so na kon-cu spet vsi skupaj srečni. Na koncu se vsi družinski spori pri Lechnerjevih končajo srečno (na sliki zgoraj z leve: Martin Ogris, Magdalena Ogris, Sven Schiemann, Tamara Woschitz, Šimi Ogris in Aleksander Tolmaier). Slika spodaj: Jan Schiemann (policijski mojster Floss ing er) in Šimi Ogris (dr. Štefan Lechner). Radiškim gledališčnikom je treba za uspejo premiero iskreno čestitati. Čestitke veljajo tudi režiserju Nužiju Wieserju ter vsem drugim pomagačem (Milan Hrast, Hanes Tolmaier, Niko Wie-ser in Justi Pisjak). I. R. MARIJA NA ZILJI Umrl je F. Schlapper V nedeljo, 13. aprila 1997, je po kratki, hudi bolezini za vedno zatisnil oči upokojeni mežnar in organist pri Mariji na Zilji Franc Schlapper. Mežnaril je še pri župniku Matevžu Nageletu in je to službo opravljal več desetletij. Bil pa ni le zvest mežnar, ampak tudi grobar. Ko je začel pešati, se je odpravil k svojemu nečaku v Kraig pri Šentvidu ob Glini (žena mu je zelo zgodaj umrla). Koje popolnoma obnemogel, je našel zatočišče v hiši Hema v Brežah. Pogreb je bil 16. aprila pri Mariji na Zilji in globoko vernega mežnarja je k zadnjemu počitku pospremila velika množica. Pogrebne obrede je opravil dekan Richard Kogler, v slovo pa mu je zapel domači cerkveni zbor. ŠENTILJ Pavla Sime ni več V 74. letu starosti je 10. aprila po težki bolezni umrl Pavel Sima, po domače Leben iz Pul-prač pri Šentilju. Rajnega smo poznali kot dobrega, vestnega in marljivega kmetovalca, ki je s svojim delom in znanjem vedno rad priskočil na pomoč. Njegov lik je odlikovala tudi raznovrstna dejavnost v prid ohranitve slovenskega jezika in kulture na Koroškem; bil je dolga leta odbornik ZSO in član farnega sveta v Šentilju. Sodeloval je tudi pri prosvetnem Kernjakovem zboru „Moj-cej“ ter pri cerkvenem pevskem zboru. Pogrebne obrede je ob asistenci štirih duhovnikov opravil šentiljski župnik Petričič, od rajnega pa so se poslovile tudi številne ugledne osebnosti iz kulture in politike. ŠMIHEL PRI PLIBERKU Slovo od A. Kuchar —Pred nedav-■ s konočno soboto) < -e''e-Ve^a-'rnn°' kopališču poslovila od priljubljene gostilničarke Angele Kuchar, ki je v 76. letu starosti po kratki in težki bolezni za vedno zatisnila oči. Izgubili smo dobro in priljubljeno ter verno ženo, ki je s svojim marljivim načinom storila mnogo dobrega. Med drugim je mnoga leta stregla rajnemu župniku Verhnjaku. Možu Fricu in otrokom izrekamo naše iskreno sožalje! 10 Kultura Izbrane Mohorjeve knjige za izbrane bralce 1. Jože Hlebš, Christliche Philosophie der Slowenen Iz prispevka J. Hlebša, profesorja filozofije v Salzburgu, za zgodovino krščanske filozofije Evrope se je rodila zamisel za pričujočo knjigo, ki je bila res nujno potrebna. Okrepila naj bi duhovno zavest slovenskega naroda, ki končno lahko pokaže svetu enakovrednost z velikimi narodi tudi na kulturnem področju. V taki obliki je prvič izšla neka zgodovina slovenske filozofije od začetka (povezava s humanizmom na Dunaju) preko to-mizma na Slovenskem (J. E. Krek, 1865-1917, Janez Janžekovič 1901-1988) do sodobne slovenske filozofije. Seveda je obširno predstavljen njen glavni predstavnik France Veber (1890-1975), še bolj dragoceni pa so prispevki o tistih sodobnih filozofih, o katerih ne Slovenci ne svetovni znanstveniki še niso dosti slišali: osebni antropolog dr. A. Trstenjak (1906-1996), njegov učence in direktor inštituta A. Trstenjaka Jože Ramovš, socialna filozofa J. Juhant in V. Ošlak, filozof svobode A. Stres in predstavnik krščanskega modernizma E. Kovač. Avtor J. Hlebš se je v tej knjigi poglobil v pojem „krščanska filozofija", kakor ga razume sedanja Slovenija, in je tako podaril nemškogovorečim bralcem slovenski delež evropske kulture. Milena Merlak, Svet svitanja Izbor najlepših literarnih biserov iz življenjskega ustvarjalnega dela slovenske pesnice v Avstriji je darilo zvestim bralcem ob njeni šestdesetletnici. Vsem nam se je zahvalila, da jo je tudi Koroška vedno podpirala, ko je „hotela okrepiti slovenstvo in strpni del nemštva na Koroškem“: tako je rekla ob predstavitvi najnovejše pesniške zbirke in dodala: „Osnovna tematika pri vsem mojem delu je bila vera v Boga, zavest, da on vodi usodo človeštva, in ekološka katastrofa, ki jo je povzročil človek.“ Dejansko se dvigajo njene pesmi od prvih temnih začetkov (Izgubljeni otrok, Jok doline, Pepel v očeh) preko razmišljanj o človeških resnicah (Piranske nostalgije in elegije. Živa voda) do zadnjih misli, polnih krščanskega upanja (Grem v drugo smer, Bog - nežna je Tvoja ljubezen). Milena Merlak Detela je v emigraciji postala ena najpomembnejših sodobnih pesnic in je posredovala nemškogovorečemu svetu slovenske kulturne vrednote. Njena nova domovina ji je podelila leta 1979 ugledno literarno nagrado, bralci pa smo ji lahko hvaležni, da je v svojih pesmih živa priča božje ljubezni do človeka in da nam daje pogum za prenavljanje sveta v moči krščanstva. Lev Detela, Kocbekovo berilo - Kocbeks Lesebuch Veliko poguma je pokazal literat in publicist Lev Detela z Dunaja s knjigo, v kateri podarja svetu v dvojezični izdaji pesniška in prozna besedila zamolčanega misleca povojne Slovenije. Edvard Kocbek je bil svojeglav človek, zavrnjen od krščanskih („v svojem bogoiskateljstvu je zašel na napačno stran“) in revolucionarnih krogov („izdajal je načela OF“). „Literat s filozofskim izražanjem“ (J. Hlebš) je bil eden prvih bojevnikov za slovensko avtohtonost in danes vreden, da ga tako Slovenija kot evropski literarni svet spozna in prizna. Izdajatelj je s svojo ženo Mileno in koroškim prevajalcem P. Kerschejem zelo občuteno in mojstrsko prevedel Kocbekova besedila. V njih najdemo tudi zanimive misli o koroški slovenski manjšini in kako so salzburški škofje germanizirali v naših krajih. Knjiga ni samo za šole, je obvezno čtivo za vsakega Slovenca, to- in ostran Karavank. V Sloveniji samo desni ekstremizem? V petek, 18. 4. 1997, se je v Klubu slovenskih študentk in študentov na Dunaju zbralo kar nekaj ljudi različne starosti in različnih narodnosti. Nekatere je pritegnilo predavanje z naslovom „Desni ekstremizem“, druge pa je zanimala predstavitev knjig založbe Beletrina. Odgovorni urednik Darij Zadnikar in glavni urednik Andrej Lukšič časopisa za kritiko znanosti sta začela predavanje s provokativnim vprašanjem „Ali smo Slovenci lahko zlobni?“. Poudarila sta, da je namen njunega predavanja zbuditi diskusijo in dala poslušalcem možnost, da interpretirajo zastavljeno vprašanje kot navadno ali kot retorično vprašanje. V nadaljevanju sta izrazila svoje prepričanje, da vsekakor nastane problem, ko se vprašamo, ali smo Slovenci rasisti, nacionalisti. Da si je to vprašanje sploh mogoče postaviti, se moramo zavedati, da nobena družba ne more živeti brez lastne norosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo Slovenci zelo majhen narod, in da je tvegano biti nastrojen proti večjim narodom. Poleg tega je po njunem mnenju nacionalizem brez Židov, črncev, kitajcev itd. nekoliko nesmiselen. G. Zadnikar nas poskuša opozoriti na dejstvo, da se Slovenci zaradi nezmožnosti definiranja samih sebe skozi druge ločimo znotraj samih sebe, kar pripelje do sovraštva samih sebe. Tako smo po njegovem mnenju Slovenci najprej samomorilci in šele nato morilci. Ta pozicija pa nas seveda ne opere krivde rasizma ali nacionalizma, saj je to iz stališča žrtve popolnoma vseeno, ker je bolečina vedno le individualna. Poleg tega je ekstremizem v Sloveniji ena izmed mnogih možnosti, da se Slovenci ne čutimo krive. G. Zadnikar ga poimenuje „bizarni ekstremizem“, saj po njegovem menenju konstruira Slovence kot „kruljeve“. Za g. Lukšiča pa predstavlja problem slovenskega ekstremizma predvsem bohotenje desnega ekstremizma proti centru, medtem ko levi ekstremizem manjka. Po njegovem mnenju pripelje to do paradoksa, kar je danes dobro vidno v slovenskem parlamentu -Marjan Podobnik in njegova stranka premagata voditelja pomladi Janeza Janšo s pomočjo njegovega mirnega družinskega videza. Tako pride do podvojitve forme, medtem ko je vsebina lahko ekstremna. Poslušalci so se dobro odzvali na Koroški avtorji brali v Slovenj Gradcu - Minuli petek so v knjižnici Ksaverja Meška - Slovenj Gradec - brali iz svojih del koroški avtorji Tonči Haderlap, Sonja Wakounig, Ivana Kampuš, Lenčka Küpper, Anita Hudi in Herman Germ. Literarni večer, ki ga je organiziral Literarni klub Slovenj Gradec, pa je glasbeno dovršeno sooblikoval kitarist Janez Gregorič. V jeseni se bodo na povabilo Društva slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji člani oziroma avtorji Literarnega kluba Slovenj Gradec predstavili naši publiki. Literarni večer slovenjegraških avtorjev bo predvidoma v Pliberku. problematično tematiko predavateljev, kar je obe strani - tako predavatelje kot tudi poslušalce -pripeljalo do novih spoznanj. V drugem delu večera je pomočnik glavnega urednika založbe Beletrina g. Dušan Šorota dunajski publiki predstavil štiri knjige, ki so izšle v lanskem in letošnjem letu: Matjaž Pikalo „Bile, pesniška zbirka“, 1997; Gerhard Roth „Zimsko potovanje“, 1996; Andrej Morovič „Vladarka“, 1997; E mesto Cardenal „Pomlad, ki duši po Nikaragvi“, pesniška zbirka, 1996. Poleg tega je na kratko opisal program založbe in poudaril, da nameravajo vsako leto izdati nek literarni prvenec in kvaliteten prevod. Sledila je osebna predstavitev avtorja Dušana Merca z branjem odlomkov iz njegovega avtobiografskega romana „Sarkofag“, ki govori o notranji in zunanji emigraciji človeka, o njegovem begu pred domovino in identiteto. Alenka Balon Kultura 11 Zgodovina Koroške je del evropske zgodovine 22. aprila je bil dan odprtih vrat v Deželnem arhivu in odprtje prve razstave pod geslom „Koroška zgodovina“, kulturne dobrine iz 12 stoletij. Vodja deželnega arhiva dr. A. Ogris Deželni arhiv je v nekem smislu odziv koroške zavesti 'n njegovi zakladi imajo res nalogo oblikovati koroško zgodovinsko zavest. Zato se, po besedah njegovega vodje dr. A. Ogrisa, Deželni arhiv odpira javnosti, predvsem rT|ladini, da se vsak razmišlja o lastni identiteti. Dejansko je vel v novih prostorih koroške zakladnice nov, spravljiv veter, ki išče sporazum in mirno sožitje in se očitno trudi za objektivno gledanje pred-vsem na novejšo zgodovino, ^a stotine samozavestnih Korošcev je priromalo v svoj arhiv in poleg nemškogovo-tečih uglednih znanstvenikov 80 bili zastopani tudi slovenski krogi (m. d. dr. A. Feinig, dr. V. Inzko, dr. A. Koren). Dr. Wilhelm Deuer, domači zgodovinar, je uredil to prvo Posebno razstavo, ki hoče Pokazati svetu in domači-oom, da je Koroška vedno bite in je seveda še danes tes-Ho povezana z usodo Evro-P®, in koroška kultura je del evropske kulture. Tudi obratno najdemo povsod na Koroškem sledove evropske Rodovine, ki so dali deželi in ojenim prebivalcem viden Pečat. Koroška in Evropa Ob 16 konkretnih deželnih primerih kaže razstava povezanost Koroške za evropsko zgodovino na najrazličnejše načine in njeno bolj ali manj uspešno sodelovanje v stoletnem vrvežu evropskih mogočnežev. Še preden se je oblikovala Ostarrichi, je bila Karantania urejena država. Kljub temu se je podredila novi babenberški in pozneje habsburški oblasti in se leta 1918 celo s sklepom deželnega zbora priključila „Nemški Avstriji“, avstrijski republiki. Toliko o skupni usodi Koroške in Avstrije. Z Nemčijo je bila Koroška vedno tesno povezana, bodisi preko misijonarjev iz Frei-singa, škofov iz Bamberga, protestantov iz Bavarske ali vsenemškega ideološkega pritiska v tridesetih letih. T. i. „Bibersteiner Fragment“ je najstarejši rokopis Deželnega arhiva (iz leta 832) in priča o nemškem mi-sijonarjenju v Karantaniji: podoba krilate živali iz tega rokopisa je simbol letošnje razstave. Italija ni bila samo prijateljska soseda, oglejski patriarhi so bili južno od Drave cerkveni voditelji, najlepša papeška listina potrjuje, da je bil papež Evgen III. zaščitnik vetrinjskega samostana in severnoitalijanska rodbina Porcia je bila ena najbolj uglednih plemiških družin Koroške. Podobno velja za Slovenijo: samostani Topusco na Plrvaškem, Kostanjevica na Dolenjskem in Vetrinje so imeli skupna posestva na Ljubelju (1263), Kranjska in Koroška sta bili zedinjeni v „Ilirskih provincah“ (1818) in Slovenci so se v avstrijski vojski krvavo borili za domovino na soški fronti (1917), da navedemo nekaj primerov skupne usode. Iz Madžarske je prišel kralj Matjaž (Corvinus) (1487) in Korošci naj bi se izseljevali namesto v „Californijo“ raje na Madžarsko (turistični prospekt iz leta 1850). Prvi direktor Deželnega arhiva je bil Avgust Jaksch, priseljenec iz Češke, ravno tako je bil Florian Gröger, prvi socialistični deželni glavar, češki Šlezijec. Večina redovnikov je prišla v koroške samostane iz Francije, in letos pred 200 leti (1797) je bil Celovec prvič zaseden od francoske vojske. Taki zanimivi primeri koroške povezanosti z Evropo se vrstijo še po drugih državah preko Španije, Skandinavije do Rusije in Balkana. Morda je pomembno, da je plebiscit omenjen v zvezi s Srbijo (in ne s Slovenijo!), korožki brambovci so se namreč (tako nam kaže razstava) borili proti srbskemu kralju Petru in njegovim sovražnim silam. Razstava, ki je vsekakor vredna množičnega obiska (odprta je še do 12. septembra), bo res „dialog o deželni zgodovini na znanstveni ravni, brez osebnih čustvenih napadov iz ene ali druge strani", tako je izrazil svoje zadovoljstvo nad razstavo Kulturni referent dr. M. Aus-serwinkler, in dodal: „. . . dialog z živim gradivom naše preteklosti je naša dolžnost in naš ponos hkrati.“ LJUBLJANA Oman- Jakopičev nagrajenec Najvišje strokovno priznanje za dosežke v slovenski likovni umetnosti je letos prejel koroški Slovenec, akademski slikar in grafik, Valentin Oman. Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Moderna galerija v Ljubljani in Akademija za likovno umetnost od 1969 letno podelujejo t. i. Jakopičevo nagrado. Vsako leto, ob obletnici rojstva enega najpomembnejših slovenskih slikarjev, Riharda Jakopiča (roj. 12. aprila 1869 - umrl 21. aprila 1943, podelijo avtorju najpomembnejšega umetniškega dela iz preteklih let nagrado, kakršno umetnik lahko prejme le enkrat. Prvi je to priznanje prejel Marij Pre-gel, med nagrajenci pa so bili doslej tudi Gabrijel Stupica (1970), Drago Tršar (1972), Riko Debenjak (1974), Zoran Mušič (1979), Vladimir Makuc (1987), Herman Gvardjančič (1990),... Letošnjo Jakopičevo nagrado je prejel akademski slikar Valentin Oman (roj. 1935 v Štebnu pri Beljaku); diplomiral je na Dunaju, specialko za grafiko pa je končal pri prof. Riku Debenjaku na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Oman sodi med avtorje z izjemno obsežnim seznamom razstav, poslikav javnih prostorov (sakralnih in profanih) in nagrad; od 1993 je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. V zadnjem letu je med drugim ustvaril Križev pot za cerkev sv. Pavla v Stari Fužini v Bohinju. V utemeljitvi nagrade smo slišali:.V prijazno, za slovensko po- deželje značilno sakralno stavbo skromnih dimenzij je umestil oslikane table ustreznih mer ter z njimi povezal prvotno gotsko osnovo z njeno kasnejšo baročno notranjščino. V svojih značilnih palimpsestnih slikah je ohranil vtis patine časa, obenem pa v tradicionalistično, ilustrativnemu po-dobarstvu naklonjeno okolje vnesel sodobno, tudi v sredini devetdesetih aktualno slikarstvo.“ M. J. T A T E D E N R A D I U PETEK, 25. april 18.10-19.00 Kulturna obzorja SOBOTA, 26. april 18.00- 19.00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDELJA, 27. april 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten. Duhovna misel (žpk. Florian Zer-goi) 18.00- 18.30 6x6 PONED., 28. april 18.10-19.00 Kratki stik TOREK, 29. april 18.10-19.00 Otroška oddaja SREDA, 30. april 18.10-19.00 Glasbena mavrica Večerna 21.04-22.00 ČETRTEK, 1. marec 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten. 18.00-18.30 Puebi, vsed'mo se . . . RADIO/TV, PRIREDITVE JMKh, Petek, 25. april CELOVEC Pomladansko srečanje Kraj: v Mohorjevi ljudski šoli, 10. Oktoberstraße 25, Celovec Čas: ob 20. uri Prireditelj: starši 1. razreda, združenje staršev in učiteljski zbor DUNAJ Podijska diskusija o nove-lizaciji manjšinskega zakona Kraj: KSŠSD, Mondscheingasse 11,1070 Cas: ob 20. uri Diskutanti: mag. Terezija Stoišič-Zeleni, mag. Marjan Pipp - Center avstrijskih narodnosti, dr. Hannes Tretter, vodja Ludwig Boltzmann inštituta za človekove pravice, vabljena sta tudi predstavnika SPÖ in ÖVP Moderacija: dr. Traudl Brandstaller od ORF-a Prireditelj: KSŠŠD Sobota, 26. april NEDELJA, 27. april 97, 13.30 PONEDELJEK, 28. april 1997 ORF 2, ob 1.55 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 55 let po nasilnem pregonu: knjiga spominov v opomin mladim Gostinci se pripravljajo na bližajočo se poletno sezono: z novimi ponudbami kljubujejo konkurenci ’ Prosenov Hanzi iz spodnjih Gorič je v domači fari bral kot pater Bertrand biserno mašo Pira, skoraj že pozabljena vrsta moke; se spet uveljavlja „Najboljši prijatelji“: tretji festival slovenske otroške in mladinske knjige ŽELEZNA KAPLA Komedija „Sem in tja - Hin und her“ (Odön von Horvath) Kraj: farna dvorana Čas: ob 20. uri Gostuje: Gledališka skupina „SPD Danica-Gledališče ob Dravi" Pireditelj: SPD „Zarja“ GORNJA VAS/ŽVABEK Vigredni koncert Kraj: v gostilni Hafner, Gornja vas Čas: ob 20. uri Sodelujejo: Oktet Suha, MoPZ „Trta“, Žitara vas, Vogrški puabi, Pevsko-instru-mentalna skupina Žvabek Prireditelj: KPD „Drava“ Žvabek ŠMIHEL Koncert Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Čas: ob 20. uri Sodelujejo: kvartet bratov Smrtnik, kvintet Smrtnik, trio Korenika Prireditelj: KPD Šmihel Nedelja, 27. april DJEKŠE Vigredni koncert Kraj: v ljudski šoli v Djekšah Čas: ob 10.30. uri (po sv. maši) Sodelujejo: Pevski zbor in ansambel Slovenske gimnazije, Vokalna skupina PD „Lipa" Prireditelj: PD „Lipa“ Velikovec ŠMIHEL Lutkovna igra: „Rdeča kapica“ Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Čas: ob 11. uri (po maši) Nastopa: Boštjan Sever Kraj: v ORF-teatru v Celovcu, Sponheimerstraße 13 Čas: ob 20. uri Režija: Manfred Lukas-Lu-derer Predstave so še v torek, 29. aprila, v sredo, 30. aprila, v četrtek, 1. maja, v petek, 2. maja ter v soboto, 3. maja ob 20. uri Vstopnice dobite v Kärntner Reisebüro, Neuer Platz, Celovec in v vseh filialah banke Raiffeisen ter pri večerni blagajni od 19. ure naprej Torek, 29. april DUNAJ Komemoracija Selških žrtev Kraj: v Sivi hiši (Landesgefangenenhaus), Landesgerichtsstraße 11,1080 Dunaj (srečanje pred vhodom) Čas: ob 11. uri Program: - slavnostni govor Feliksa Bistra, - Klubski zbor, - recitali Prireditelj: KSŠŠD CELOVEC Literarni večer Kraj: v knjigarni „Drava-Naša knjiga“, Paulitschgasse 5-7, Celovec Čas: ob 19.30 uri Sodelujejo: Horst Ogris (ORF), Janko Malle (SPZ), Helga Mračnikar (Drava) Glasbena spremljava: Hanzi Ogris (diatonična harmonika) in Johannes Ogris (F-tuba) Prireditelj: Drava Ponedeljek, 28. april Petek, 2. maj SVEČE Otvoritev razstave in predstavitev knjige - „Oblačilna kultura v Rožu“ Kraj: v stari šoli v Svečah Čas: ob 20. uri Besedilo: Marija Makarovič Ilustracije: Jana Dolenc Knjigo in razstavo bo predstavila avtorica dr. Marija Makarovič Pevski spored bo oblikoval cerkveni pevski zbor Sveče Prireditelj: Krščanska kulturna zveza, Slovenski narodopispi inštitut Urban Jarnik, SRD Kočna-Sveče Sobota, 3. maj i CELOVEC Premiera igre: Orpheus -Das Lied des Meeres (Pesem morja, Egyd Gstättner) RIKARJA VAS Redni občni zbor „Društva upokojencev Podjuna“ in srečanje ob materinskem dnevu Kraj: v gostilni Mochoritsch v Rikarji vasi Čas: ob 11.30 uri ŠMIHEL Premiera senčne igre: „Vsiljenka" Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Čas: ob 20. uri Nastopa: skupina „Gledališče senc“ Šmihel Prireditelj: KPD Šmihel ROŽEK „Musical Highlights“ najlepše melodije iz musikalov „Cats, Grease, Elisabeth, West side Story, Jesus Christ Superstar, Fantom opere“ itd. s koroškimi pevci in pevkami... Kraj: v ljudski šoli Režek Čas: ob 20. uri Predprodaja vstopnic: pekarna Mitsche v Rožeku in odborniki društva Prireditelj: kulturno društvo „Peter Markovič“ VETRINJ Maša ob obletnici vetrinjske tragedije Kraj: v farni cerkvi v Vetrinju Čas: ob 12. uri Torek, 6. maj TINJE Koncert harfa - violina - klarinet Pavla Uršič Kunej, Slavko Goričar in Vera Belič so se našli in zbrali v zanimivo, nenavadno zasedbo in pripravili program, obsegajoč dela znanih skladatelev, kot so Corelli, Bach, Debussy, Massenet, Migot, llbert in Milhaud Kraj: Kat. dom prosvete v Tinjah Čas: ob 19.30 uri Soprireditelja: Krščanska kulturna zveza in PD „Lipa“ Velikovec Sreda, 7. maj RIKARJA VAS Koncert bratje Smrtnik in Trio Korenika „Utrinki iz Argentine“ povezano z videofilmom in diapozitivi o koncertnem potovanju skozi Argentino Kraj: Mehrzweckhaus Riegersdorf/Rikarja vas Čas: ob 20. uri Soprireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci Četrtek, 8. maj VOGRČE Koncert Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Čas: ob 19.30 uri Sodelujejo: Oktet Suha, Vokalna skupina VOX, Dekliški zbor NOMOS iz Škocijana, Otroški zbor iz Vogrč Prireditelj: Katoliško kulturno društvo Vogrče PLIBERK Otroški dan pod geslom „Dasiba, dobro jutro, guten Morgen Afrika!“ Cas: 10.30 zbiranje pred Zadrugo, 11.00 sv. maša, 12.00 kosilo, 13.30 popoldanski spored Prireditelja: Katoliška otroška mladina Avstrije in VOX Sobota, 10. maj CELOVEC Slavnostna akademija ob 40-letnici ustanovitve ZG in ZRG za Slovence v Celovcu Kraj: v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu Cas: ob 20. uri RAZSTAVE CELOVEC Otvoritev razstave „Pot v realnost“ skupinska razstava umetnikov iz Tržiča (Monfalcone) in okolice Kraj: Galerija v Mestni hiši v Celovcu Čas: petek, 25. aprila, ob 19.30 uri Razstava bo odprta od 26. 4. do 3. 5. vsak dan od 10.-13. ter od 16.-19. ure Prireditelj: Club tre popoli CELOVEC Razstava Simona Veratschniga „Skandinavske Impresije“ Kraj: Univerza v Celovcu Razstava bo odprta od 11. aprila do 9. maja 1997 BEGUNJE Razstava slik Rudija Simčiča Kraj: galerija Avsenik v Begunjah ŠENTJANŽ V ROŽU Odprtje razstave „Krivi lov v Karavankah" - etnološka in socialno-zgodovinska razstava Odprtje razstave Anton Repnik-„Risbe in slike“ - je najznačilnejši predstavnik slovenskega naivnega slikarstva Kraj: v k&k centru v Šentjanžu Čas: sreda, 30 aprila 1997 ob 19.30 uri vsak dan od 10.-13. ter od 16.-19. ure Prireditelj: k&k in SPZ CELOVEC Odprtje razstave Tatjane Jenko Kraj: kavarna Karner, Universitätsstraße 23, Celovec Čas: nedelja, 27. aprila ob 18.00 uri ROŽEK Razstava Alfred Hrdlicka Kraj: v galeriji Šikoronja Razstava je odprta do 11. maja od srede do nedelje, od 15. do 19. ure ali po telefonskem dogovoru. V filmu, sliki, plesu, pesmi, glasbi in besedi bi radi izmerili včerajšni, današnji in jutrijšnji dan te najpomembnejše šolske ustanove koroških Slovencev skupno z Vami. Veselimo se Vašega obiska. Prireditelj: Šolska skupnost na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu nt vaš prijatelj PRIREDITVE/OGLASI RAZNO PUAK in SGZ informirata: Študijska potovanja Evropske unije Za 1997/98 ponujata Evropska unija in EBLUL (Biro za manj rabljene jezike) v Dublinu vrsto zanimivih študijskih potovanj. Na izbiro so sledeči termini: 14.-90. 9. 1997-FURLANIJA: Sociokulturna mreža med organizacijami 21.-27.9. 1997-SORBI v Nemčiji: Jezikovno načrtovanje 12. - 18. 10. 1997 - BRETANJA: Izobraževanje 9. -15. 11. 1997-GALICIJA: Izobraževanje, uprava in sociolingvi-stične raziskave 29. 3.-4. 4. 1998-LUXEMBURG: Večjezičnost 19.-25. 4. 1998-SAMI na Norveškem: Splošen obisk 19. - 25. 4. 1998 - FRISLANDIJA: Gospodarski razvoj Pogoji za prejem štipendije: a) poleg materinščine naj bi obvladali enega izmed uradnih jezikov EU (npr. nemščina) b) obvladali naj bi pogovorni jezik obiskane države c) zaželjeno je, da nastopite v lastni narodni skupnosti kot multiplikator in posredujete informacije ter izkušnje študijskega potovanja naprej Podlage za prijavo lahko naročite pri: Politično upravni akademiji (PUAK), 10. -Oktober-Str. 25/III, 9020 Celovec, tel.: 0463/54079-22 oz. pri Slovenski gospodarski zvezi (SGZ), 10.-Oktober-Str. 19, 9020 Celovec, tel. 0463/508802 Zadnji rok za prijave je 25. maj 1997. Večeri narodno zabavne glasbe bodo v novi Avsenikovi dvorani, v Begunjah v mesecu aprilu vsak petek ob 19. uri. Rezervazije na tel. 064-733-402 Klub navtik Korotan organizira tečaj in izpit za voditelja čolna-lnternationa-ies Küstenpatent“. Interesenti naj se Prijavijo pri prof. Dolinarju, tel. 0664/1314910 Dvojezična zvezna trgovska akademija „smo v internetu“ http:/www.borg-graz.ac.at/khak/hak.htm Novo mesto Jezikovne počitnice za mlade od 10. do 16. leta »Igraje se učiti slovenščino v Novem mestu na Dolenjskem - kjer izvirajo slovenska književnost, kultura in samobitnost“ Kraj: Novo mesto, osnovna šola GRM čas: od 29. junija do 19. julija 1997 Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza v Celovcu, 10. Oktoberstr. 25, tel.: 0463/516243; Fax: 0463/502379 Pädagogische Akademie des Bundes in Kärnten AKADEMIJA Dvojezično šolstvo Za duhovno podobo Koroške je že od nekdaj značilna kulturna in jezikovna raznolikost. Upoštevaje to dejstvo imajo starši na območju dvojezičnega šolstva, na katerem živi slovenska skupnost, možnost, da svoje otroke prijavijo za dvo-jezlu ii puUk i la Ijudskil t šolal i ali pa za slovenski pouk na glavnih šolah. Za izobraževanje dvojezičnih učiteljev oz. učiteljev slovenščine, pa tudi t. i. drugega učitelja, ki pri pouku v dvojezičnih razredih sodeluje z razrednim učiteljem, skrbi Zvezna pedagoška akademija v Celovcu. Namen izobrazbe je tudi ohranitev koroške kulturne dediščine. Pedagoška akademija vidi tu pomen slovenske skupnosti kot mostu za „pot do soseda“. Zato imajo absolventi Pedagoške akademije prav na tem področju dobre možnosti za zaposlitev. Študijski pogoji: • odprtost do sveta, z zavestjo za ohranjanje regionalne identitete • zanimanje in zavzetost za medkulturno vzgojo in izobraževanje • dobro znanje slovenskega jezika (posebej če si želi kandidat pridobiti sprečevalo za dvojezičnega učitelja) Poleg tega nudi Pedagoška akademija izpopolnjevalne tečaje slovenščine ter začetniške tečaje, na katerih se učitelji usposabljajo za poučevanje predmeta „neobvezne vaje iz slovenščine“ (= izbirni predmet) Učiteljem, ki že poučujejo, je tudi omogočeno pridobivanje dvojezične kompetence, vendar zunaj rednega študijskega programa Pedagoške akademije. Podrobnejše informacije: Zvezna Pedagoška akademija na Koroškem, Huberlusstraße 1, 9020 Klagenfurt/Celovec, tel.: 0463/23785 Katoliška otroška mladina Avstrije in VOX vabita na OTROŠKI DAN 8. maj 1997 v Pliberku Dasiba dobro jutro guten Morgen 10.30 zbiranje pred Zadrugo 11.00 sv. maša 12.00 kosilo 13.30 popoldanski spored pzifc, KMEČKA IZOBRAŽE-,UlLh7' VALNA SKUPNOST vabi na predavanje „Pridobivanje kakovostnih travnih silaž“ Vsebina: • pravila in tehnike siliranja • preprečevanje napačnega vrenja • posebnosti silaž v balah • ocenjevanje kakovosti silaž Kdaj: sreda, 7. maj 97, ob 19.30 uri Kje: gostilna Seher, Velinja vas Referent: dr. Karl Buchgraber (vodja oddelka za travništvo - zvezni zavod za alpsko kmetijstvo/Bundesan-stalt für alpenländische Landwirtschaft, Gumpenstein, Štajerska) Prispevek: S 50,- Ekskurzija v Mostviertel Vsebina: 1. projekti za sadjarstvo, kmečka predelava sadja in trženje (mošt, sokovi, suho sadje itd.), galerija 2. rezalni stroj za okroglice (Rundholzfräse), predelava, uporaba in trženje okroglic Kdaj: petek - sobota, 16. in 17. maj 97 Odhod: petek, 16. 5. ob 6.30 v Borovljah Vrnitev: Sobota, 17. 5. zvečer Stroški: S 850,- (brez kosila) Prijave: najkasneje do srede, 7. maja pri KIS, Paulitschgase 9, 9020 Klagenfurt, tel.: 0463/54864 OGLASI •AUTOSERVICE • REIFEN FIRMA Rudolf ČIK Breška vas 28, 9143 Šmihel telefon 0 42 30 / 323 MICHELIH Oddajamo v najem opremljeno stanovanje (45 m2) v Žrelcu telefon 0463/35215 PO MOHORJEVA Za študentski dom - Hotel Korotan na Dunaju iščemo sodelavca/sodelavko za tajniška in receptorska opravila. Mesto razspisujemo za omejeni čas - nadomeščanje sodelavke na porodniškem dopustu. Pogoji: • zaključene trgovska akademija oz. ustrezna ekonomska izobrazba • obvladanje nemščine, slovenščine in angleščine (ev. italijanščine) • obvladanje elektronske obdelave podatkov (EDV) • pripravljenost za občasno delo v sobotah in nedeljah Če se zanimate za razpisano delovno mesto, se s pismeno prijavo ali osebno obrnite na: ŠTUDENTSKI DOM - HOTEL KOROTAN Direktor mag. Anton Levstek Albertgasse 48, 1080 Wien Tel.: 0222/40341 93, Fax: 0 222/403 41 93 99 IMPRESUM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/IV, Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel.0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,-SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. 14 Sport PODLIGA VZHOD Bilčovs - Liebenfels odp. Tekma je bila zaradi neuporabljivosti igrišča odpovedana ter preložena na četrtek, 1. maja. 1. RAZRED D Železna Kapla - Grebinj 1:1 (0:1) Podobno kakor na tekmi proti Šentpavlu, so Kapelčani tudi tokrat kot jasno boljša ekipa razočarani zapustili igrišče, kajti zapravili so najmanj pet stoodstotnih priložnosti, gostje pa so si iz ene same priložnosti (po hudi napaki vratarja Kohlweißa) iztržili točko. ŽELEZNA KAPLA: Kohlweiß 2, Baloh 4, Köck 4, Už-nik 4, E. Schorli 3, Germadnik 4, Praschnig 2, Sporn 2 (70. G. Grubelnig 0), Lippusch 3 (75. S. Schorli 0), Deisinger 2 (60. F, Ošina 3), Kržan 4; Železna Kapla: 120 gled.; sodnik: Schatz (dober); strelec: Užnik(61.) Frantschach - Šmihel 2:1 (0:1) Odlična igra Šmihelčanov, predvsem v 1. polčasu. V 26. minuti so nadvse zasluženo povedli ter tudi nato imeli še nekaj odličnih priložnosti. Iz nerazumljivih razlogov pa so v 2. polčasu popustili, tako daje domačinom v 86. minuti uspel še zmagoviti gol. ŠMIHEL: LeitgebO (18. Suschnig 3), Janet 5, Tratar 2, A. Gros 4, Ch. Figo 3, Hribernik 3, Buchwald 3 (35. Lutnik 1), H. Motschilnik 3, Ivartnik 2, W. Motschilnik 4, Ch. Gros 3; Frantschach: 50 gled.; sodnik: Jantschgy (slab); strelec: W. Motschilnik (26.); rdeči karton: Ivartnik (76.) Labot - Sele 6:0 (4:0) Začetnih 20 minut so se Selani kar zadovoljivo „prodajali", toda prvi zadetek domačinov je sprožil pravi val zadetkov. Že pred odmorom se je mreža gola vratarja E. Oražeta zatresla kar 4-krat, po odmoru pa še 2-krat. Pripomba ob robu - očitno je postala navada, da legionarja Jordan in Stojanovič prihajata na tekme redno z zamudo. Tokrat sta prišla v igro šele v 2. polčasu. SELE: E. Oraže 3, Božič 2, Kelih 2, D. Mak 2, M. Mak 2, M. Dovjak 2, R. Roblek 2 (46. Jordan 1), Kert 2 (65.1. Roblek 0), K, Hribernik 2, M. Oraže 2, A. Mak 2 (65. Stojanovič 0) Labot: 50 gled.; sodnik: Obwurzer (dober) 2. RAZRED F Žvabek - Globasnica 1:3 (1:1) Derbi „neporaženih ekip“ se je pričel z rahlo terensko premočjo domačinov, ki pa redke priložnosti niso znali izkoristiti. Podobno Globašani, ki so se prav zbudili šele po odmoru, ko so v času petih minut zadeli dva zadetka. Prvega je po napaki domače obrambe zadel Tominc, drugega pa Blažej. Nato so igrali le še Globašani ter v 79. minuti z izredno lepim golom Szaba odločili tekmo. ŽVABEK: Jakob 3 (85. Gutsche 0), T. Wriessnig 2, Karner 2, A. Berchtold 2 (80. Jammer 0), E. Berchtold 2, V. Berchtold 2, Sumper 2, Čebul 2 (65. Homer 0), Juvan 2, Kapp 2 (80. Feliks 0) GLOBASNICA: Smrečnik 3, Mišic 3, Zanki 3, G. Sadjak 3, Hren 3 (57. Wölbl 4), Silan 3, Tominc 4, Hribar 2 (46. Szabo 4), Buchwald 3 (83. L. Kordesch 0), Pasterk 3, Blažej 3; Žvabek: 100 gled.; sodnik: Theuermann (slab); strelci: Kapp (73.) oz. Tominc (50.), Blažej (54.), Szabo (79.) Galicija - Rikarja vas 5:1 (2:1) Zelo slab nastop Rikarjanov, ki so se predstavili vse dru-'10 kakor uigrana in kolektivna ekipa. Že v prvih minutah so prejeli gol, od katerega se v bistvu celo tekmo niso prav ujeli. Domačini so bili tokrat v vseh pozicijah boljši. RIKARJA VAS: Kaiser 2, Mikula 0 (5. Oraže 3), Sa-petschnig 2, Lipnik 2, Pandel 2, Tazoll 2, Mochar 2, Fig-outz 2, Strasser 2, Urch 2, Blajs 2; Galicija: 50 gled.; sodnik: Liegl (povprečen); strelec: Oraže (75.) Dobrla vas - Reichenfels 0:4 (0:2) Nastop Dobrolčanov, ki so nastopili zelo oslabljeni (manjkalo je pet standardnih igralcev), je bil tokrat zelo skromen. Za visok poraz ključna akcija pa je bila že v 15. minuti, ko je slab sodnik Fischer po prekršku nepotrebno izključil libera Perneka ter prisodil gostom 11 -metrovko. DOBRLA VAS: T. Jörg 1, Pernek 0, M. Jörg 2, Opi-etnik 1, Nachbar 1, Hudi 2, Kolleritsch 1 (75. Rautz 0), Zunder 2, Roger 2, Kulterer 1, Math 2; Dobrla vas: 50 gled.; sodnik: Fischer (zelo slab); rdeči karton: Pernek (15.) Šmihel, Sele in Rikarja vas vigredi še brez točke Od torka naprej je Walter Kräusler novi trener Šmihela Šmihel - Ekipa pod vodstvom trenerja Gvida Janeta vigredi še ni osvojila točke, čeprav so bile priprave na ta del prvenstva zelo obetavne. Igralci so namreč zelo prizadevno in redno trenirali ter na pripravljalnih tekmah dosegli nekaj odličnih rezultatov. Na prvenstvu pa enostavno ni šlo. Na vseh štirih vigrednih tekmah so zapustili igrišče poraženi, proti Ži-tari vasi so na domačem igrišču doživeli celo najvišji poraz v tej sezoni (1:4). Zaradi tega se je vodstvo kratko malo odločilo da zopet zamenja trenerja. Janeta (ekipi bo na voljo še kot igralec) bo nasledil Walter Kräusler, ki je mnoga leta igral v Šmihelu, tudi pri SAK in v Pliberku Sele - Negativna serija Selanov v letošnjem vigrednem delu prvenstva je ena najslabših vseh članskih ekip, ki tekmujejo v koroškem nogometnem prvenstvu. Na štirih tekmah so doživeli prav toliko porazov ter niti gola niso zadeli (zadnji prvenstveni gol je zadel Stojanovič 1. novembra 1996 na tekmi proti Grebinju) - razlika golov: 0:12 (!). Sedaj preti Selanom celo izpad iz 1. razreda. Nenazadnje zaradi tega je sedež trenerja Stojanoviča že na zelo šibkih nogah. Rikarja vas - Tudi Rikarjanom vigredi še ni uspela točka. Višek slabih nastopov je bil na tekmi proti Galiciji, ko so podlegli kar s 5:1. V ekipi je vsekakor premalo resnosti. Prihodnji krog: Podliaa vzhod: Klopinj - Bilčovs (v nedeljo ob 17. uri) - Proti zadnjemu na lestvici je upoštevanja vredna le zmaga, meni trener Bilčovščanov Strugger. 1. razred D: Šmihel - Železna Kapla (v nedeljo ob 15.30) - Je tekma, katere se še posebej veseli Kapelčan Benno Germadnik^ ki je bil jeseni še trener in igralec Šmihelčanov. Obljubil je, da bo dal več ko 100 odstokov, tako da bo ostal Šmihel tudi peto tekmo zaporedoma brez točke. Trener Šmihelčanov Kräusler pa upa na učinek novega trenerja. Sele - Frantschach - Izredno pomembna tekma za Selane, kajti v primeru poraza bi postal njih položaj v boju proti izpadu že skorajda neiz-gleden. 2. razred: Reichenfels - Globasnica (v nedeljo ob 16. uri) - Globašani želijo ostati neporaženi. Galicija - Žvabek - V ekipi Žva-beka so predvidene spremembe. Rikarja vas - Preitenegg - Igralci Bikarje vasi so obljubili prvo zmago v vigrednem delu prvenstva. PODLIGA VZHOD 1. Šentandraž 19 13 5 1 34:13 44 2. Vetrinj 19 12 5 2 42:12 41 3. Liebenfels 18 9 3 6 26:20 30 4. ASK 19 8 4 7 38:29 28 5. Welzenegg 19 8 4 7 22:21 28 6. Mostič 19 7 6 6 32:32 27 7. Metlova 19 8 2 9 17:25 26 8. DSG Borovlje 18 6 6 6 22:23 24 9. Podkrnos 18 7 1 10 17:26 22 10. Bilčovs 18 5 6 7 27:31 21 11. Pokrče 18 6 2 10 18:23 20 12. ATUS Borovlje 19 4 6 9 22:28 18 13. Blatograd 18 4 5 9 14:25 17 14. Klopinj 19 4 3 12 16:39 15 ■ Prihodnji krog (26.Z27. 4. 97): Mostič - Velrinj. Šent-andraž - Blatograd, Podkrnos - ATUS Borovlje, Liebenfels - Welzenegg, ASK - Metlova, DSG Borovlje - Pokrče, Klopinj - Bilčovs; 1. 1. Šentpavel RAZRED D 18 11 4 3 32:15 37 2. Železna Kapla 19 10 4 5 44:20 34 3. Ruda 18 9 7 2 27:13 34 4. Frantschach 19 8 7 4 26:12 31 5. Grebinj 19 7 5 7 27:24 26 6. Žitara vas 18 7 4 7 24:22 25 7. Šmihel 19 7 4 8 29:31 25 8. Labot 19 7 3 9 33:31 24 9. Maria Rojach 18 6 4 8 29:39 22 10. Eitweg 18 5 6 7 22:32 21 11. Vovbre 18 6 3 9 18:37 21 12. St. Stefan 18 5 5 8 22:25 20 13. Šentlenart 18 5 5 8 22:29 20 14. Sele 19 4 3 12 18:43 15 ■ Prihodnji krog (26.Z27. 4. 97): Ruda - Maria Rojach, Sele - Frantschach, Grebinj - Eitweg, St. Stefan/L. - Šentlenart, Žitara vas - Labot, Šmihel -Železna Kapla, Šenrpavel - Vovbre; 2. RAZRED F 1. Globasnica 18 17 1 0 75:13 52 2. Reichenfels 18 13 1 4 42:21 40 3. Žvabek 18 12 1 5 37:23 37 4. Galicija 18 10 3 5 38:28 33 5. Sinča vas 18 8 3 7 34:25 27 6. Šentpeter 17 7 4 6 32:34 25 7. Važenberk 17 6 4 7 20:27 22 8. Dobrla vas 18 6 4 8 14:24 22 9. Tinje 17 5 4 8 16:35 19 10. Rikarja vas 18 4 6 8 23:31 18 11. Preitenegg 17 5 1 11 8:24 16 12. Djekše 17 4 3 10 19:31 15 13. Mauterndorf 18 2 5 11 21:44 11 14. Grabštanj 17 2 4 11 24:43 10 ■ Prihodnji krog (26/27. 4. 97): Galicija - Žvabek, Šent-peter - Mauterndorf, Važenberk - Djekše, Reichenfels -Globasnica, Rikarja vas - Preitenegg, Sinča vas - Tinje, Grabštanj - Dobrla vas; 5 § I oo „Zagrizen" dvoboj med Pasterkom (Globasnica/levo) in Žvabeča-nom Berchtoldom. Derbi se je konča! z zmago Giobašanov (3:1). „Settimana Bergamasca“ Na zaključni etapi kolesarske dirke „Settimana Bergamasca“ se je Peter Wrolich ponovno uvrstil med deset najboljših. Tokrat je kot deveti prispel v cilj. Tudi nasplošno so bili njegovi nastopi na vseh osmih etapah več aii manj uspešni, kajti uveljavil se je v zelo močnem krogu tekmovalcev. Sodelovalo je namreč kar 11 profesionalnih ekip. SAK Naraščaj J CENTER Pl IRFRK Remi v vrhunski tekmi V tekmi dveh najboljših podjunskih ekip U 16 ni bilo zmagovalca. SAK je točko zagotovil Alfons Krajger. SAK U 16 I - Velikovec 11:1 (Allons Krajger); WAC U 14II - SAK 10:9 (Šuler 3, Verdel 2, Babič 2. Brezovnik 2); SAK U 12 I - Pliberk 6:0 (Paril 2. Aleksič 2. Olip, Riedl); Galicija U 10 -SAKU 1011:4 (Simon Grilc 2. Prutej). ■ Prihodnji krog - petek, 25. 4.: SAK U 10 -Železna Kapla (16); sobota, 26.4.: SAK U 14 -Grebinj (16), Ruda U 16 - SAK (17); sreda, 30. 4.: Metlova U 12 - SAK (17); četrtek, 1.5.: SAK U 16 - Vovbre (11), Velikovec U 14-SAK (17). CENTER CFI OVFC Tretja zmaga za U 12 V tem prvenstvu so fantje trenerja Roberta Germa naprej brez poraza. V minulem krogu so visoko „nabili“ Welzenegg. SAKU 16 M- KAČ 0:4, Žrelec U 14 1-SAK II 9:0; Welzenegg U 12 - SAK 1:7 (Waldhauser 3, Napetschnig 3, Trifunovič): Vetrinj U 10 -SAK I11:0. ■ Prihodnji krog - petek, 25.4.: Vetrinj U 10 - SAK (17). sobota, 26. 4.: SAK U 14 - Podkrnos (16), nedelja, 27. 4.: ASV U 16 - SAK (10), SAK U 12 - Donau (15), sreda, 30. 4.: Smarjeta U 14 - SAK (18.30). CENTFR ŠFNTPPRIMDŽ Zopet visoka zmaga V podjunski skupini so le še Globasnica, SAK/Šentprimož in SAK/Pliberk brez poraza. SAKU 10III - Šmihel 4:1 (P. Starmuž 3, Klösch). ■ Prihodnji krog - petek, 25. 4.: Metlova -SAK (17). 15 Sport Enotnost v ekipi in že SAK zopet zmaguje Proti Pöllauu bosta manjkala kapetan Lojze Sadjak in libero Simon Sadjak. 29-letni Marjan Sadjak (slika) - 12. junija bo dopolnil 30 let -bo v nedeljo proti Pöllauu zopet kapetan članske ekipe, kajti L. Sadjak je bi! operiran na slepiču in bo zaradi tega manjkal ekipi vsaj prihodnji dve tekmi. St. Florian - Pliberk ali tekma zadnjega upanja Selektor Pušnik in vratar Pre-schern sta minuli teden razčistila medsebojne težave ter si segla v roko. S tem sta storila pomemben korak k boljšemu vzdušju v ekipi, ki se je nato, na sobotni tekmi proti Rohrbachu, izrazilo v najboljšem nastopu v vigrednem delu prvenstva. Ekipa v Rohrbachu ni osvojila le prve prvenstvene zmage pod selektorjem Pušnikom, ampak je prepričala z zelo zbrano in sproščeno igro. Podobno se želijo igralci predstaviti tudi v nedeljo na tekmi proti Pöllauu. Žal bosta tokrat manjkala dva ključna igralca - libero Simon Sadjak (4. rumeni karton) in kapetan Lojze Sadjak, ki je bil v Ponedeljek operiran na slepiču. Lojze mora počivati najmanj 14 dni in bo zaradi tega manjkal verjetno tudi na tekmi proti Pliberku (4. maja). Kakor na tekmi proti Austrii, ko Lojze zaradi 4. rumenega kartona ni smel igrati, ga bo tudi tokrat kot kapetan nadomestil Marjan Sadjak. Marjan v vlogi kapetana vidi veliko odgovornost, Prav zaradi tega jo želi vzorno izvrševati. Njegova želja za tekmo Proti Pöllauu? „Lepo bi bilo, če nam bi enkrat tudi na domačem igrišču uspela podobna tekma kakor na primer v Rohrbachu ali v Welsu. Potem bo zmaga gotovo naša,“ pravi Marjan Sadjak. F. S. SAK - Pöllau v nedeljo ob 17. uri ŠAH_______________________ Uspešni „drugi“ ekipi Ekipi SŠK „Obir“ II in SŠZ II sta konec tedna uspešno zaključili prvenstvo 1996/97 v 4. razredu B oz. C. Kapelčani so slavili zmago s 5:0 proti Grabštanju II, močno pomlajena ekipa SŠZ pa je iztržila neodločen rezultat 2;5:2,5 proti prvi ekipi iz Frau-ensteina. Moštvu SŠK „Obir“ II je z visoko zmago uspelo bistveno popraviti pozicijo sredi lestvice, SŠZ II pa je prvenstvo zaključilo bolj na koncu lestvice. Za prvi ekipi SŠZ in SŠK „Obir“ pa gre konec tedna za po-vzdig v podligo oz. za obstanek v 1. razredu vzhod. Obe ekipi imata dobre možnosti za uresničitev njunih ciljev. SŠZ potrebuje za povzdig v podligo samo tesno zmago proti ekipi prijateljev šaha iz Beljaka, Kapelča-nom pa zadostoje celo remi. Le v primeru zmage lahko Pliberk še upa na obstoj v regionalni ligi. To vedo tudi igralci, ki bodo, kakor na tekmi proti WAC, zopet dali vse. Trener Polanz: „Proti WAC nam sreča zopet ni bila naklonjena, upam da je bomo deležni vsaj tokrat." Trenerju zopet na voljo bo Ple-schgatternig, manjkal pa bo Slamanig (4. rumeni karton). Po vsej verjetnosti bo prvič od začetka igral Piuk, ki je po pre- NOGOMET V SLOVENIJI Maribor ujel Primorje V 27. krogu so Mariborčani ujeli Primorje. Le slabša razlika zadetkov Mariborčanov še preprečuje menjavo na vrhu lestvice. Ker tudi Goričani pridno točkujejo, se v zadnji tretjini prvenstva obeta zelo napet troboj za krono državnega prvaka. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 1. Primorje 27 15 6 6 51:18 51 2. Maribor 27 15 6 6 50:25 51 3. HIT Gorica 27 13 8 6 43:29 47 4. Publikum 27 10 8 9 44:44 38 5. Rudar 27 9 9 9 34:37 36 6. Mura 27 9 9 9 29:34 36 7. SCT Olimpija 27 9 8 10 37:35 35 8. Korotan 27 9 6 12 22:30 33 9. Beltinci 27 7 5 15 27:53 26 10. Koper 27 4 5 18 18:50 17 ■ Rezultati 27. kroga: Olimpija - Koper 2:0, Publikum - Korotan 2:1, Mura - Primorje 2:1, Gorica -Beltinci 4:2, Maribor - Rudar 2:0: ■ Prihodnji krog: Koper - SCT Olimpija, Korotan -Publikum Celje, Primorje - Mura, Beltinci - HIT Gorica, Rudar - Maribor Branik. stani poškodbi že kratko igral proti WAC. Največje upanje pa vlagajo Pliber-čani na hitrega napadalca R. Je odlično Miklauua, ki je razpoložen-bil na zadnjih /?. Miklau. tekmah odlično razpoložen. St. Florian - Pliberk v soboto ob 17. uri NOGOMET-SAK II_________________ Odlični tokrat branilci Odličen je bi tokrat nastop SAK II, ki je nadvse zasluženo premagal Austrio II s 3:1. Trener Kreutz: „Vsi igralci so zelo zadovoljivo izpolnjevali naloge ter upoštevali navodila. Posebej odlični so bili tokrat branilci Si-enčnik, Hajnžič in Blajs.“ Prihodnja tekma: Austria II - SAK II (1. maja, ob 16. uri, na celovškem stadionu) SAK II - Austria 3:1 (1:0) SAK II: Brezovnik 4, S. Sienčnik 5, Hajnžič 5, M. Blajs 5, Marko Nachbar 4, Mesner 4, I. Woschitz 4, R. Oraže 4, Možina 4 (75. S. Wie-ser 0), Kesselbacher 4 (80. Mandl 0), Mirko Nachbar 4 (75. Razdevšek 0); Grabštanj: 50 gled.; sodnik: Mahac (zelo dober); strelci: Mirko Nachbar (35., 69.), avtogol (60.) 1. Pliberk II 2.razred A 20 13 3 4 62:35 42 2. Austria II 20 12 2 6 65:34 38 3. SAK II 20 10 5 5 53:41 35 4. Trg/Feldk. II 20 8 3 9 46:54 27 5. VSV II 20 3 710 31:50 16 6. WAC II 20 3 215 30:73 11 2 I en SAK To je bil zopet „pravi“ SAK Zadel je zmagoviti gol - Thomas Wuntschek. SAK - v vigrednem delu prvenstva - prvič v popolni postavi, je v Rohrbachu presenetil z zelo odlično igro. Od začetka je bil gospodar na igrišču in nasprotniku ni dopustil skorajda nobenih priložnosti. Sam pa je korajžno napadal ter si z lepimi potezami (z direktno igro) priigral mnogo priložnosti. V 20. minuti je Omerovič zadel prvi gol, katerega pa žal sodnik ni priznal. Tik pred polčasom pa se je SAK po odlični potezi le razveselil zadetka (Wuntschek). Po odmoru, ko so domačini že krčevito skušali izenačiti, pa so se SAK nudile še tri, skorajda stoodstotne, priložnosti, toda Škerjanec, Grujič in Nachbar so jih zapravili. Rohrbach/B. ■ SAK 0:1 (0:1) SAK: Preschern 5, S. Sadjak 5, A. Sadjak 6, Zanki 5, Wuntschek 5, Šmid 4 (83. Nachbar 0, 90. Kesselbacher 0), Škerjanec 4, M. Sadjak 4, Kriwitz 4, Omerovič 4 (75. Eberhard 0), Grujič 4; Rohrbach: 600 gled.: sodnik: Baier (dober): strelec: Wuntschek (40.); rdeči karton: Popelka (84.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. SVG PLIBERK WAC je bil srečnejši V 16. minuti je preobremenjeni sodnik Stark prisodil WAC 11 -metrovko, katero so izkoristili za vodstvo. Pri dveh podobnih prekrških v kazenskem prostoru gostov pa je ostala piščalka sodnika tiha. Vsekakor so se Pliberčani vzorno borili naprej, žal pa po napaki li-bera prejeli drugi zadetek (40.). Po odmoru so si domačini priigrala terensko premoč ter v 55. minuti znižali na 2:1 (Miklau). Nato pa sta prečka oz. nasprotni igralec Vallant, ki je rešil tik pred črto, preprečila izenačenje Pliberčanov, kar bi si nedvomno zaslužili. Pliberk - WAC 1:2 (0:2) PLIBERK: Matschek 4, Lutnik3, F. Wriessnig 4, Krewalder 4, D. Wriessnig 3, Škof 3, Möller 3, Slamanig 3 (80. Polanz 0), Lisic 2 (60. Piuk 3), Miklau 4; Pliberk: 500 gled.; sodnik: Stark (zelo slab); strelci: Miklau (55.) oz. Jesse (16./11-m.), Smrtnik (44.); rdeči karton: Baumgartner (68.) REGIONALNA LIGA 1. Wels 17 13 3 1 36:11 42 2. WAC 17 11 3 3 42:14 36 3. Leibnitz 17 9 5 3 23:16 32 4. VSV 17 9 3 5 22:19 30 5. Gratkorn 17 8 4 5 23:19 28 6. Austria 17 7 5 5 21:16 26 7. Voitsberg 17 7 4 6 25:16 25 8. SAK 17 7 3 7 17:21 24 9. Pöllau 17 4 6 7 22:27 18 10. St. Florian 17 4 5 8 10:21 17 11. Esternberg 17 4 310 18:28 15 12. Rohrbach/B. 17 3 5 9 16:28 14 13. Trg/Feldk. 17 2 510 10:29 11 14. Pliberk 17 2 411 15:35 10 ■ Rezultati 17. kroga: Wels - Trg/Feldk. 2:0 (1:0), Pliberk - WAC 1:2 (0:2), VSV - Voistberg 1:0 (l:0), Austria - Leibnitz 3:0 (2:0), Rohrbach/Berg - SAK 0:1 (0:1), Gratkorn - Estern-berg 4:0 (2:0), Pöllau - St, Florian 1:0 (0:0); ■ Prihodnji krog - petek: WAC - Gratkorn (19.30); sobota: Esternberg - Austria (16), Trg/Feldk. - VSV (17), St. Florian - Pliberk (17), Leibnitz - Wels (17), Voitsberg - Rohr-bach/Berg (17); nedelja: SAK - Pöllau (17) Prvi razred vabi Celovec. Starši in šolarji prvega razreda Mohorjeve ljudske šole vabijo na svoj tradicionalni vigredni šolski ples, kateremu so letos spet dali naslov 1, 2, 3, vse se veseli. Prireditev bo danes, v petek, 25. aprila v Mohorjevi šoli v Celovcu, 10. Oktober Str. 25. OSEBE & DOGODKI Odvetnik mag. Rudi Vouk je vstopil v odvetniško skupnost Grilc & Partner. Ob tej priložnosti je vabil Vouk na veliko slavje v odvetniške pisarne, kje mu nista čestitala le „partnerja“ dr. Matevž Grilc in dr. Roland Grilc, ampak tudi številni drugi kolegi, sodniki, gospodarstveniki, politiki, stranke... Glasbeno pa je slavje olepšal Oktet Suha. Novemu odvetniku mag. Rudi Vouku ob tej priložnosti prisrčno čestitamo! GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA Pa imamo svoj veleš-kandnal v športu! Zlati, nasmejani, navihani, vedno muhasti in seveda najnajnaj. . . Andreas, no, Andy Goldberger je mamiral. Grozno, strašno, grdo, gnusno, stran in proč z njim! Povišali so ga v nebesa, ko je tako daleč letel čez sneg, zdaj ga mečejo v pekel, ko je na sneg padel. Isti ljudje to počenjajo. Morda je pa le tudi že ta ali oni kdaj zaužil kako mamilo, ni treba, da je bil prav „sneg". „Njihovi hinavščini bo to že prisodila!“ je dejala moja ljuba prijateljica Jezičnikova Liza. O 11 mladinskih zborov v Ledincah Ledince. V nedeljo, 27. 4. 1997, se bodo v kulturnem domu v Ledincah srečali mladinski in otroški zbori iz vse južne Koroške. Na to tradicionalno prireditev vsako leto vabi Krščanska kulturna zveza skupno s posameznimi društvi. Koncert se bo pričel ob 14.30. □ Otroški dan letos v mestu Pliberk Pliberk V četrtek, 8. maja 1997, bo v Pliberku tradicionalni otroški dan, ki ga prireja Katoliška otroška mladina. Prireditev bo letos pod geslom „Dasiba, dobro jutro, guten Morgen - Afrika!“ □ S pesmijo v vigred Žvabek. V soboto, 26. aprila, ob 20.uri, KPD Drava spet vabi na tradicionalni vigredni koncert k Hafnerju v Gornjo vas. Tokrat nastopajo: Oktet Suha, MoPZ Trta Žitara vas, Vogrški puabi in Pevsko instrumentalna skupina. Počastitev trgovcev Koroška trgovinska zbornica vsako leto počasti zaslužne trgovce, ki so s svojim delovanjem bili v ugled zbornici in stanovskim kolegom. Med njimi so bili tudi (z leve) trgovec Jože Picej iz Št. Primoža (35 let trgovec), kom. svetnik Franz Rutar iz Dobrle vasi (50 let trgovec) in Walter Raku-schek (25 let trgovec) iz Sel. Počaščenim trgovcem sta čestitala predsednik zbornice Karl Kotier (drugi z leve) in tudi tajnik Slovenske gospodarske zveze Jože Picej (zadaj). foto: fera