Poštnina plačana v gotovini.
štev. 22,
Posamezna štev. Din 1,—*
Leto XIX,
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11.. telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina ta tozemstvo: Četrtletni) t Din, polletno IS Din, celoletno St BI«: it M> rerastvo razen »merlkei Četrtletno II Din, polletoo 24 Din, celoletno 48 DH; Amerika letno i dolar — Račun nohtne hranilnice. oadrtinler • LlnMIanl, št 10.Iti.
Preosnova Jugoslovenske
nacionalne stranke
V ljubljanski Kazini so se v nedeljo sesta-li zaupniki Jugoslovenske nacionalne stranke iz vseh srezov dravske banovine, da iz« vOlijo vodstvo banovinske organizacije za dravsko banovino in tako oživijo delo stranke. Izredno številni odziv je pokazal, da so v zmoti vsi, ki mislijo, da v Sloveniji ni več JNS in da morejo neovirano prehajati preko nje. En sam poziv je zadostoval, da se je stranka, ki jo je glasilo Jugoslovenske radikalne zajednice že tolikokrat razglasilo za mrtvo, stopila na plan. Iz vseh srezov drav* ske banovine so prišli odposlanci sreskih organizacij, da se v skupnem posvetu pripravijo za novo delo. Nedeljski zbor zaupnikov JNS je bil živo potrdilo nezlomljive vo* Ije naprednih nacionalnih ljudi v Sloveniji, da ne klonejo in da so slej ko prej čvrsto odločeni visoko držati zastavo jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva in izvojevati dokončno zmago jugoslovenske nacionalne misli.
Nedeljsko zborovanje je bilo tudi najčistejši izraz popolne vzajemnosti in resnične bratske sloge nacionalnih vrst. Res pa je, da se je v dobi hude preizkušnje, ki jo je pre* živela JN$ v teku zadnjega poldrugega leta. marsikaj razčistilo. Mnogo tistih, ki so bili poprej zgolj iz politične špekulacije v vrstah JNS in tam delali zdražbo, se je preselilo v drugi tabor.
Zastopani so bili vsi srezi naše banovine
Poleg odposlancev organizacij stranke z vseh srezov dravske banovine so bili na* vzočni tudi senatorji dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj in dr. Miroslav Pioj in narodni poslanci Ivan Prekoršek, Rajko Turk, Albin Koman. Milan Mravlje, Rudolf Pleskovič, Avgust Lukačič in Ivan Mohorič, nekateri so se opravičili. V imenu akcijskega odbora je prisostvoval zborovanju tudi bivši minister Svetislav Popovič.
Poročila o političnih razmerah
Zborovanje je otvoril in vodil predsednik ljubljanske sreske organizacije senator g. dr. Albert Kramer, ki je najprej pojasnil namen in sklepe vodstva stranke, ki streme po pire' osnovi in obnovi vseh strankinih organizacij.
Nato je senator g. Ivan Pucelj v daljšem govoru orisal razvoj notranjepolitičnih razmer od 6. januarja 1. 1929. do današnjih dni. Pri tem je naglasil, da so v diktatorskih vla» davinah po 6. januarju sodelovali ljudje, ki te vladavine danes najbolj napadajo. Predstavniki naprednih Slovencev so stopili v vlado še!e potem, ko je bila 2. septembra 1. 1931. že razglašena nova ustava in ko je šlo za odpravo diktature in postopno obnovo demokratičnega političnega življenja v državi. S tem smotrom in s tem namenom je bila osnovana JNS. Dokler je bila ta na vladi, je tudi z vsemi silami delala za obno*
vo rednega političnega življenja v državi. Vse je . bilo na najlepši poti, ko nas je zadela usodna marsejska nesreča. Znano je, ka--ko so se razmere razvijale in kako je prišlo do petomajskih volitev. Potem, ko je JNS odložila odgovornost za državne posle, je ostala ob strani. Politične razmere so se razvijale tako, da je smatrala ne samo za svojo rodoljubno dolžnost, da neposredno ne posega v politične odločitve, temveč se je tudi dopustilo, da se ob splošnem navalu novih rešiteljev našega državnega in nacionalnega vprašanja enkrat pokaže, ali je bilo njeno delo res tako slabo. Danes lahko ugo« tovimo, da je stranka svojo preizkušnjo odlično prestala. Bolj ko kedaj prej se jasno vidi, da je v Jugoslaviji nemogoče voditi stalno zdravo in trezno politiko brez sodelovanja in soodločanja jugoslovenskih nacionalnih ljudi.
Govornik se je nato obširno bavil s politiko in razmerami v JRZ in v tako zvani združeni opoziciji, ki se nikakor ne more medsebojno sporazumeti. Ob viharnem pritrjevanju zborovalcev je govornik naposled naglasil, da je nujno potrebno, da se strnejo vsj iskreni jugoslovenski nacionalisti v k>rep* ko vrsto in da z neomajno voljo izvoju ejo dokončno zmago jugoslovenske nacionalne misli.
Izvajanja ministra g. Ivana Puclja je nato v daljšem govoru izpopolnil minister g. dr. Albert Kramer. Naglasil je, da so nacionalni ljudje zlasti v Sloveniji doživeli že huda ra-.zočaranja. Toda to nikogar ne bo oviralo, da ne bi znova prijel za delo v zavesti, da pri tem r.e gre zgolj za sebično strankarsko delo, temveč še bolj za rodoljubno dolžnost. JNS je bila osnovana, da ponese misli in načela šestojanuairskega manifesta med narod in da da meso in kri programu jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva, za katerega se je zavzela zgodovinska veličina in osebnost blagoipokojnega kralja Uedinitelja, da tako izvede sodelovanje vsega naroda prj državnih poslih v smislu te velike misli. JiNS je bila pred vsem osno« vana kot nosilka demokracije našega narodnega in državnega življenja. Ako zdaj zlasti nam naprednim nacionalnim ljudem v Sloveniji očitajo in nas obtožujejo, da smo grobokopi svobode, da smo rušitelji nekih slovenskih pravic, da smo nosite,lij in bra-nitelii nekega fašističnega razpoloženja" in fašistične vladavine, potem lahko na te na-
pade mirno odgovorimo prav onim. ki nas zdaj napadajo, da so vse to že davno pred nami izvršili oni sami. Mi pa smo prišli zato, da v našem državnem in narodnem živ* ljenju uvedemo novega duha jugoslovenske demokracije, da nadomestimo to. kar so oni porušili, in izbol šamo to, kar je bilo pred 6. januarjem 1.' 1929.
JINS je prišla na krmilo v dobi, ko je bila naša država na usodnem preobratu, ko je bil konec gospodarskega blagostanja in ko so se pojavile vedno hujše .gospodarske in socialne stiske. V takih časih je bilo zelo težavno brez večjih pretresljajev odpraviti diktatorsko vladavino. Smešni so zato napadi, ki jih dan za dnem čitamo v »S'.oven« cu«, »Domoljubu« in podobnih glasilih, ki ne vedo ničesar novega povedati. S samimi obtožbami in očitki pa tudi ne bodo mogli več dplgo izhajati.
Bližali smo se rednim razmeram v naši državi in dobi, ko so se tudi najbolj zagrizeni naši nasprotniki začeli zavedati, da je jugosloveneska misel zadeva, ki je za večno zmagai'a in s katero je treba računati. To smo videli pri raznih volitvah, zlasti pa pri občinskih volitvah leta 1933. s katerimi je bila uvedena občinska samouprava v pra* vem smislu te besede.
Noben politični zakon, kj so jih toliko grajali. doslej še ni izpremenjen.
Senator dr. Kramer je nato obširno govoril o vseh vprašanjih naše nacionalne in državne politike in s primeri dokazal, kako vestno je pojmovala JNS svoje dolžnosti do naroda in države in kako zlomerni so vsi očitki na njen račun. j'NS stopa znova na plan in bo v na,■popolnejši slogi in vzajemnosti vseh ju* goslovenskih nacionalnih ljudi v državi nadaljevala borbo. Končal je svoja izvajanja s pozivom na novo delo za končno zmago jugoslovenskega nacionalnega programa.
Viharno pozdravljen je spregovoril nato bivši minister g. dr. Svetislav Popovič,kije v svoijem govoru prikazal jugoslovensko na* cionalno misel kot glavni steber Jugoslavije, in naglasil potrebo zcpetnega nastopa JNS z državnega in splošnega stališča.
Volitve
Pri volitvah predsedstva banovinske organizacije je bil za predsednika izvoljen bivši senator dir. Janko Rajar, za podpredsednika ■ministra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj in za poslevodečega podpredsednika podban v pokoju dr. Otmair Pirkmajer, za tajnika dr. .Marjan Zajec, za blagajnika pa narodni poslanec Albin Koman, a v izvršnem odboru so po trije odposlanci vsake sreske organi* zacije in od njih predlagani ugledni nacionalni delavci.
Vinogradniški posvet
K beograjskemu vinogradniškemu posvetu, o katerem sino že poročali, smo prejeli članek, ki vsebue nekatere podrobnosti:
Za dneva 11. in 12. t. m. je sklicalo kmetijsko ministrstvo posvetovanje vinogradnikov iz najmočnejših vinorodnih banovin, to je dravske, moravske, dunavske, savske in primorske. Poleg zastopnikov vinogradniških društev so poslale tudi banske uprave svoje
zastopnike. Povabljene so b;!le tudi organizacije veletrgoveev in gostilničarjev.
Povod za ta posvetovalni sestanek ie dal člen 32. finančnega zakona za leto 1935.-36. ki je zbudil veliko nejevolje med vsemi pniza-deitlimi in povzročil mnogo protestov od vseh strani. Na sestanku so obravnavali: ovire pri domači rabi vina, ovire pri izvozu vina in trošarine na vino.
Zastopniki banskih uprav (za dravsko banovino gg. inž. Gorjup, vinarski referent Ele-go in ravnateli Kletarskega društva v Ormožu g. Munda) so branili trošaiinski način, zahtevali nadzorstvo in branili upravičenost trošarine.
Zastopnik državne zveze gostilničarskih organizacij je izjavil, da se k posameznim predlogom ne more obvezno izjasniti, ker za to nima pooblast'la. poudarjal pa je nevzdržnost današnjega stanja, ko mora gostilničar poleg trošarine plačevati 52 raznih davkov in taks.
Zastopnik Vinarskega društva za dravsko banovino g. Lovro Petovar je podal v imenu društva izjavo, po katen so glavne ovire za promet z vinom:
1.	Poman kane zaslužka in radi tega vsakodnevno padanje kupne moči domačega rab-nika.
2.	Preobremenitev s trošarinami.
3.	Preobremenitev gostilničarjev z najrazličnejšimi daiatvami. katere se vse pri prodajni cen; vina morajo vkalkulirati.
4.	Nazirane. da je vino razkošie, in temu primerno obravnavane tega predmeta po državi. banovinah in občinah.
5.	Prodaja slabih in nezdravih v<n
6.	Širjenje vinogradov v plodne ravnine.
7.	Neumestna gonja proti uživaniu vina.
Na dva dni trajajočem posvetovanju se je
izoblikovalo soglasno mnene, da je obremenitev vina s trošarino nepravična in da bi bilo treba vsako trošarino ukiniti, zlasti ker ie v mnogih krajih države vino edini pridelek, od katerega s* preživlja dober milijon ljudi (Dalmacija, Haloze. Ljutomersko-ormoške gorice in mnogi drugi kraji Po vsej državi).
Iskala so se nadomestila za kritje iztfadka po ukinitvi trošarine in so se čulj razni predlogi.
Eden je bil pavšalni način, to ie dosedanji finančni uspeh bi se podelil po dosedanjem iznosu na vse maloprodajalce. Zastopniki trgo vine so se za ta način zelo zavzemali, od-klaniali pa so ga gostiln :čaT ji.
Drug predlog je bil da se podeli ves dosedanji iznos banovinskih in občinskih trošarin na vinorodno površino vse države ter se uvede nov davek — produkcijski davek, ki bi znaša' precejšen mnogokratnik današnje
ZPmfiarine
Odločno borbo proti tetnu načinu pobiranja | trošarine je vodil predsednik Vinarskega društva za dravsko banovino g. Lovro Perovar. ki ie utemeljeval svoj najodločuejši odpor s tem, da je povsem nemogoče že čisto izčr-panemu vinogradniku naložiti novo hipoteko in novo breme, ko že danes v premnogih primerih zemljarine ne more plačati in ga zanjo rubijo Včliki vinogradniki, kakršnih pa v Sloveniji skoro ne poznamo in ki imajo svoje obrate industrializirane, bi se tudi. kakor je izjavil g. Lederer, kj prideluje sani 20.000 hI vina s tem sprijaznili.
Temu odločnemu odporu sta se pridružila tudi g. Turkovič v imenu hrvatskih vino-
V	Delavski zbornici v Ljubljani se je na povabilo medstrokovnega akcijskega odbora v Ljubljani vršil posvetovalni sestanek v zadevi rudarske stiske in položaia rudarskega delavstva. Sestanku so prisostvov.ali poleg zastopnikov neposredno prizadetih slojev in kraiev tudi odposlanci Delavske zbornice in gospodarstva. Razen teh so se udeležili posveta tudi senator dr. Kra.mer in narodni poslanci Turk. Koman Mravlje. Pleskovič, d-šernrov in inž Zupančič
V	imenu medstrokovnega akcijskega odbora so govorili Arh. Pliberšek in Bučar, ki so podali pretresljivo sliko stanja v sovenskT rudniških okoliših. Opozarjali so na zle posledice rudarske stiske ne le za neposredno prizadeto rudarsko delavstvo, temveč za ves narod, a tudi za samo državo. Poročevalec Arh je s številkami pokazal, kako hudo so zapostavljeni slovenski premogovniki in mi« hovo delavstvo Očrtal je križevo pot nešt?-vilnih spomenic, in odposlanstev, ki so v zadnjih mesecih poskušale doseči, da se sta« nje vsaj še ne poslabša. Uspeha doslej ni bilo. Ugotovitev, da ie danes v človečkih rud" kih zaposbenih samo še 5.800 -uda.-iev. med tem ko iih je bilo pred 10 leti 12.500. ki so bili takrat polno zaposljeni. od današmih delavcev pa ima 90 odstotkov samo še delno zaooslitev nam nove dovoli Prorf to u<
I gradnikov in g. Ožanič v imenu dalmatinskih, tako da ni prišlo o gornjem predlogu do glasovanja, dasi je nekaj časa kazalo, da bi dobil ta predlog večino.
Dolga razprava se je vodila o racionalizaciji vinogradništva. To ie težavno vprašanje, ki se bo pa moralo čimprej rešiti.
Sestavljena je bila obširna resolucija, katero, ie izročilo posebno odposlanstvo 13. t m. ministrstvu za kmetijstvo.
Vlada bo pač spoznala nevzdržen položaj vinogradnikov in začela reševati vprašanje, tako hudo za milijon ljudi in za 15 milijard dinarjev, od teh Hudi investiranih v vinogradništvo.
je znašal zaslužek slovenskih rudarjev še 168 mili onov, pred petimi leti 138 miliionov, leta 1935. pa samo 65 milijonov dinarjev. Nova razpored,tev dobav premoga za državne železnice določa zopetno zmanšanie udeležbe slovenskih rudnkov na državnih dobavah.
Poročevalec Pliberšek je podal zadostno sliko življenskih razmer med slovenskimi rudarji. Položaj v naših rudniških okoliših e v zadnjih mesecih najobupnejši, kar smo jih sploh preživeli. Cisti zaslužek rudarjev I. kategorije je znašal mesečno 322, v II. ka« tegoriji 230. v 111 pa 118 dinarjev. Delavec v III. kategoriji ima torej na dan štiri dinar-ie zaslužka, ako ima družino z otroki.
Poročevalec Bučar je tem izvajanem do« dal sliko splošnega stanja med delavstvom v Sloveniji.
Pri razpravi se js; oglasil senator dr. Kra-mer in orisal položaj siovenske rudniške in« dustrije v našem celotnem državnem gospodarstvu. Kar se tiče državnih dobav, razu« niemo, da se ne more vrniti položaj pred 10 leti, ko je šel trboveljski premog v kurilnice v Nišu in Skoplju, ker premogovni« ki v ostalih delih države še niso bili sposobni, da izkopavajo potrebne količine. Treba je priznati načelo gospodarstvenih razlogov, ki velia seveda tudi 7.3 železnišk obrat To«
Slovenskim premogarjem
se mora pomagati
Ivan Slivnik:	1!
Viktor je stopil korak bliže, tako da ga jt obsijala sveča s polno lučjo. Ker je pa videl, da se ona z grozo odmiče pred njim, je obstal. Videla .ie, da je ves bled in mu trepečt sleherna mišica v obrazu.
»S čolnom sem se pripeljal, gospodična*, je rekel mirno, čeprav se je krčil sleherni živec v njegovem telesu.
Vzravnala se je visoko. »In česa hočete od mene?« je vprašala z ledeno hladnostjo.
»Govoriti hočem z vami.«
Globoko je zasopla; njene oči so zrle ponosno in zavračujoče. »A jaz nočem govoriti z vami; to sem vam povedala že davi«.
Niti to ga m spravilo iz ravnotežja. »Resnica je Zdi se mi celo. da ste ostali le zato sami tu zunaj, ker ste se me hoteli ogniti Upali ste. da medtem odpotujem in vas rešim nadaljnjega srečavanja z menoj«.
»Ako veste vse to. se vam čudim, kako ste mogli vendarle priti. Ta trud bi si bili lah ko prihranili. Ničesar se nimam pomeniti z vami.«
Niti črtica se ni iz©remenila v njegovem obrazu. »Lahko si misllite. gospodična, da nisem veslali do tod ln plezal v hišo kakor akrobat zato. da bi se zadovoljil z vaišo izjavo. da nočete govoriti z menoj. Prišel sem. ker brezpogojno hočem in moram govoriti z vami. In kadar kai zares hočem, me "e oolaš' nič na svetu. Vaien sem. da se zgodi v vsakem slučaju to. kar je moja volja.«
Naslonila se je na svojo pisalno mizo in s* oprla nanjo z rokami.
»Res se mi zdi, da se ne plašite ničesar«, je dejala, bleda kakor mrlič; le z velikim trudom se je še obvladovala.
Videl je, da trepeče od razburjenja, čeprav se premaguje. Njegove oči so se zasvetile topleje. »Od davi ravnate z menoj kakor z garjevim psom, gospodična. A zaradi tega se ne bom pnčkal z vami.«
»Vse. česar želim od vas, je to, da me rešite svoje navzočnosti«, ie izdavila Romana
Za hipec je stisnil ustnice. Nato je povzel z nujnim glasom: »Razen vas, Romana, ga ni na svetu človeka, ki bi smel brez kazni tako govoriti z menoj. Tudi vi ne poizkušajte v drugo. A povejte mi vendar, kaj je stopilo med naiiu? Čuvstva Romane Severjeve se gotovo ne izpreminjajo v enem dnevu. Zakaj mučite sebe in mene? Snoči sem se ločil od vas v blaženi zavesti, da me ljubite, kakor vas tiubim jaz. Upal sem. da vam bom smel danes zarana povedati, kaj st» mi in kaj želim, da bi mi postali. Ko pa sem vas davi spet zagledal, ste bili čisto izpremenjeni. Vi niste muhasta in brezsrčna ženska, ki vabi danes človeka k sebi in ga jutri zavrže. Zaman sem iskal ves dan prilike in možnosti, da bi govoril z vami. Ni se mi posrečilo. Zato pa sem si dal besedo, da nocojšnji večer ne sme miniti, ne da bi vas bil vprašal, ali mi vračate mojo ljubezen ali ne. In zdaj sto-ifim tu. Kaj mi odgovorite?«
Romana ie sfloma za orla svoje srce prose-čemu, vročemu zvoku njegovega glasu. Jezno ga je pogledala. »Ali se res upate govoriti meni o ljubezni, gospod kiženjer? Na
to imam le en ougovor: Sram vas bodi — m pustite me pn rum«.
»Zdrznil se je, kakor bi ga bil zadel udarec.
»Romana!«
»Prepovedujem vam.- da bi me klicali s tem imenom!«
»Oprostite«, je zvonko rekel Viktor, »da sem vas nazval z imenom, ki sta vam ga dali moja ljubezen in moje hrepenenje. Nočem se prepirati z vami, ker vidim, da tavate v zagonetni zmoti. A naj bo stvar kakršnakoli. vsekako » ie mogoče pojasniti. Zato vas nujno prosim, povejte mi, česa naj mo bo sram. Ali ie zločin, da vas ljubim in da sem vam to priznal?«
Krčevito je zvila roke. Viktor je stal pred njo s ponosno dvignjeno glavo in svobodnim čelom ter ji gleda! s svo:imi jasnimi, odkritimi očmi naravnost v obraz. Al si je bilo moči misliti, da bi bil ta človek slepar? AH mu je bilo treba res šele vreči obtožbo v obraz, da odneha?
Vztrepetala je in se še krepkeje oprla na pisalno mizo Misel, da ga mora ponižati, je bolela n.io samo najhuje.
»Imeni, ki ju sme izgovarjati vaša ljubezen in hrepeneme. se glasita drugače. Ti dve imeni sta Suzana in Mariia.« je rekla z dušečim se glasom.
Osunfo je vzdignil glavo. »Kaj hočete reči s tem?«
široko je uprla vanj oči. »Ali vam moram naravnost povedati. d'a je za oženiene?a moža in očeta sramota, če govori o ljubezni še komu drugemu kakor svoii žen1'?«
Viktor .je globoko oddahni Kakor hI trenil, ie bil ves pomirjen, vsa razburjenost je izginila z njegovih lic. Zgolj brezm-ejno so-

tem ni čuda, da ostane dolgo kakor novo in da je vedno lepo belo.
in za namakcfoje Ženska hvala
da konkurenca posameznih premogovnikov pri dobavah mora biti postavljena na osnovo enakih pogojev. V nekih premogovnikih so me^de izpod vsakega človeškega dosio« Janstva. Sooajne in zdravstvene ustanove in varnostne naprave ne ustrezajo najpreprostejšim zahtevam. In premogovniki, ki ne plačujejo niti svojih mezdnih obveznosti in še manj svoje socialne dajatve, bi morali biti izključeni od svojih državnih dobav. Država bi morala tudi gledati na to, da načelo minimalne mezde uveljavi praktično pri premogovnikih, ki njej dobavljajo premog. Zavrniti se mora o tudi izgovori na neke posebne državno=obrambrie koristi, saj bi ti potem moralj veljati na vzhodu države prav tako kakor na zapadu.
Govornik je opozoril na svojo interpelacijo v senatu novembra 1. 1935., na katero do danes še ni bilo odgovora, in je poročal o poteku razprave o premogovnem vprašanju v finančnem odboru senata. Kot mini« malno trenutno zahtevo smatra govornik, da se slovenskim premogovnikom izroči vsa: dobava onih 6000 ton mesečno, ki jih razpo-reditveni načrt dobav premoga za državne železnice določa kot povišane dosedanjega kontgenta.
senator dr. Kramer je naposled poudaril,-da mora biti vprašanje sloveskih rudarjev zadeva vzajemnega napora celotne naše javnosti in vseh ljudi, ki imajo kakršenkoli vpliv v našem javnem življenju. Ako se odločujoči činitelji zavedajo težavnega stanja našega rudarskega delavstva, potem bodo v poslednji uri še storili, kar je njihova dolžnost.
Poslanec inž. Zupančič je poročal o korakih, ki so jih storili slovenski poslanci v pri« log slovenskim rudarjem in je poudaril vzajemnost slovenskih narodnih zastopnikov v tej zadevi in njihovo odločnost, storiti, kar je v njihovih močeh.
Nato so govorili zastopniki prizadetih ob« čin. Zupan Malovrh iz Hrastnika je slikal obupn razmere svojega kraja in zahteval, d'a se prispevki, ki prihajajo v bednostni sklad od rudniških, podjetnikov in rudarjev, v celoti vrnejo v te kraje. Zastopnik župana iz Kočevja Vavpotič je poročal o razmerah v Kočevju. Tam .ie pred leti doseglo dnevno izkopavanje stotine vagonov premoga. Zdaj pa se je odposlalo v maju skupaj iz Kočevja
Seveda, če odpravi milo tako prizanesljivo in temeljito nesnago iz perila, po-
eutje z Romano mu je polnilo dušo. Te besede so mu mahoma razodele, zakaj je tako izpramenjena. In zdaj je tudi z gotovostjo vedel, da mu je zadala ta udarec Beatrika. Jasno in očitno ie videl vso stvar pred seboj. To mu je vrnilo pokoj. Videl je, kako težka je Romani zavest njegove domnevne propalosti.
»Za oženjenega moža? To je tisto, kar vas je ogorč lo zoper mene?« je rekel, gledaje jo z bleščečimi očmi.
Zastrmela je vanj, vsa poparjena, ker ni videla na njegovem obličju niti zadrege niti slabe vesti. »Da — ro je! Vzrok mojega ogorčenja je bognre dovolj težak, da me opravičuje«, je dejala z drhtečim glasom.
Viktor je stopil zdaj vendar bliže. »In to je verjela Romana Severjeva kar tako? Obsodila me je in zavrgla, ne da bi bila vprašala. ali je tudi res?« je vprašal očitajoče.
Romana se je preplašeno vzravnala in se sklonila naprej. Nemirno so zažarele njene oči v njegove.
»Kaj pomeni to? Mar hočete tajiti, da ste oženjeni in imate soprogo, ki ji je ime Suzana, in hčerko, ki ji je ime Marija?«
Smehljaj mu je preletel obraz. »Romana! Kam ste zablodili? Zdau razumem vse. Kaj ne, Beatrika vam je pripovedovala o pismih, ki jih je — recimo, našla... v moji pisalni mizi. Bila so pisma, ki jih je pisala žena svojemu možu in očetu svojega otroka. Morda se mož ne imenuje nikjer po imenu in je Beatrika sama verjela, kar vam je povedala. Saj ne vem, dokod je prišla v svojem prepovedanem poslu! Uboga Romana! Beaitrika vas je grdo speljala vedoma ali nevedoma. Kai ne. da ie prišla davi k vam in vam rc-
kia, ua vas varam in sleparim? S pretvezo, da vas hoče posvariti pred menoj, je potisnila strupeno želo v vaše ubogo srce in me va.rn je očrnila. Tako jasno vidim vse, kakor da sem bil zraven. Romana — da — zdaj vam rečem vendarle spet Romana! — tako grde stvari ste poslušali o meni, ne da bi bili vsaj mailoe dvomili o njih? A saj se ne morem hudovati na vas, da ste verjeli tistim besedlam, ki jih je iztuhtala zlobna podlost ali pa hudobna zmota. Romana, poglejte mi vendar v oči! Ali sem podoben brezčastne-mu lopovu in zavratnemu sleparju?«
Zrušila se je v naslanjač in se krčevito oklenila podiroenikov. Njene temne oči so se prestrašeno in proseče uprle vanj.
»Ali mar ni resnica? Ali si je mogla Beatrika izmisliti kar tako? Saj mi je vendair rekla, da je čitala pisma, v katerih vas žena prosi, da bi končno obvestili svoje sorodnike o tem, da ste se poročili. Videla je tudi sliko vaše žene in vašega otroka«, je izdavila tre-petaije.
Viktor se je čudno nasmehnil in zmajal z glavo. »To je oitala Beatrika? Nu, seveda, vse to se zdi tako. naravno, da ste morali verjeti. Toda motili ste se; hudo. hudo krivico ste mi storili. Nisem oženjem, nikakor ne. Svoboden človek stof pred vami. Nadejam se, da boste zdaj obžafovalli svoje okrutno ravnanje z menoj«.
Pritisnila si je rolke na srce. »Oh, Bože moj, kako rada — kako rada bi vas prosila Odpuščanja — samo če bi vas razumela, kako naj bo to vse mogoče? Zdaj, ko stojite pred menoj tako ponosni ;n minrli — zdaj res ne razumem več, kako sem mogla dvomiti o
vas. A kje bi si bila mislila, da Beatrika n« govori resn'ice?«
»Morda je sama verjela, da sem oženjen. Prosim vas, ponovite mi natanko in podrobno vse, kar vam je povedala. Potem vam pojasnim točko za točko«.
Žarek jasne in tople sreče je. pade! v stisko Romaninega srca. Z razburjenim, zastajajo-čim glasom je povedala vse, kar ji je bila ■rekla Beatrika. Viktor je slonel s prekrižani-mi rokami ob mizi sredi sobe in ves čas in odvrnil oči od njenega bledega obličja. In ko je končala, je stopili k nji ter jo prijel za mrzle roke.
»Romana, Beatrika ni iimela v rokah moje listnice, ampak listnico mrtvega človeka. Bila je last Herberta Franka, mladega Nemca in mojega prijatelja, ki je poginil v Indiji na tistem tigrovem lovu, ki bi bil stal brez moje pomoči tudi Kaluto življenje. Umiraje m,i je izročil to liiistnrico, v kateri so bila pisma njegove žene ter njena in otrokova slika. Prosil me je, naj ponesem, kadar se vrnem spet v Evropo, ta pisma in še nefcaij drugih spominkov njegovi ženi in naj se peliemr tudi k njegovim sorodnikom, katerim je bil zamolčal svojo ženitev. ker niso hoteli starši ničesar slišati o revni snahi. Obljubil! sem mu, da obvestim roditelje in jih preprosim, da najdeta mlada vdova in pokojnikov otrok pri njih ljubeče zavetje. Ko sem dospel v Evropo, sem najprej posafU njegove starše na Dunaju, ki so bili — kakor tudi mlada žena — seveda že obveščeni o njegovi smrti. Opravili sein svojo natego, in roditelja Herberta Franka sta se sama peljala h gospe Suzani Frankov! v DraŽdaine, da jo z detetom vred vzameta k sebi.
45 vagonov. Zastopnik občine Zagorje je sli« kal bedo tega kraja, ki je morda največja, a zraven grozi Zagorju še ustavitev celotnega rudniškega obrata.
Narodni poslanec Pleskovič je posebno opozarjal, da se danes nihče ne more izgovarjati na nepoznanje razmer. Vsi odločuj o" či činitelji imajo v rokah zanesljive podatke o naših premogovnikih in o naših rudarjih, da si lahko natančno predočijo sliko stanja, ki vlada v rudniških okolišiu.
Zastopnik akademske mladine je izjavil ■vzajemnost z zahtevami slovenskega rudarja. V nadaljni razpravi je bilo čuti mnogo
graje o načinu, kako se uporablja banovin-ski bednostni sklad. Prebivalstvo prizadetih krajev je za podpore, ki jih izkazuje banovina, iskreno hvaležno, ali glede obsega in načina bi bilo treba temeljitih popravkov.
Na kraju se ie razvil živahen razgovor o tem, ali na,j se pošlje še zadnje odposlanstvo v Beograd. Ker doslej taka odposlanstva niso bila deležna uspehov, je bilo sklenjeno, da se ne pošlje nobeno odposlanstvo več, pač pa samo še spomenica. Odobrena je bila tudi brzojavka predsedniku vlade dr. Sto-jadin-oviču, ki ga roti, naj vlada stori potrebno v smislu upravičenih zahtev celotne slovenske javnosti.
Gopcdinje proti
trošarini na živila
Namesto javnega zborovanja je Zveza gospodinj v Ljubljani sklicala sestanek na katerem so gospodinje poslušale poročila o da« našnjem gospodarskem položaju in složno obravnavale vprašanja, kako bi se dali premagovati povečani izdatki. Pre:emki, ki so bili že prej pičli, se zmerom bolj znižujejo, cene potrebščinam pa kljub nizkim cenam kmetijskih pridelkov rasejo. V zadnjem času so se podražili meso. cikorija, olje, riž, moka in sladkor, obljubljajo pa se še nadalinie podražitve. Se bolj varčevati, kakor to dela danes, naša gospodinja ne more več.
Ze pred nekaj leti so gospodinje protestirale proti previsokim cenam nujnih življenjskih potrebščin. Toda njihov glas se je iz« gubil v puščavi. Na svojo spomenico so dobile odgovor, da ni pravega razloga za njihove zahteve. Tako se je uresničilo, kar so napovedovale: uboštvo narašča, jetika raz« saja zaradi nezadostne prehrane, pridobitve prosvete iz prejšne dobe se izgublja,jo. Da« nes, ko gre za zdravje in obstanek naroda, dvigajo gospodinje spet svoj glas: Ne tiraj-mo stiske naprej, saj smo dosegli skrajnost!
Urejeno gospodinjstvo ni mogoče ob do« hodkih, ki jih imajo danes srednji in nižji sloji. Pravilo je pri urejenem gospodinjstvu, da nikdar ne smeš varčevati na račun hrane. Danes se gospodinja ne more držati tega
pravila. Ze davno so gospodinje zahtevale, da se znižata državna trošarina in dobiček proizvajalcev in da se z zakonom onemogoči navijanje cen pri živilih. Storilo pa se ni nič. Ce pride do kakih olajšav, so jih deležni sa« mo tisti, ki niso v gospodarski stiski. Zraven se širokim slojem prebivalstva nalagajo zmerom hujša bremena. Gospodinje so proti enostranski gospodarski politiki, ki zapostavlja koristi rabnikov. Treba je dvigniti kupno moč vseh slojev in onemogočiti korupcijo in koristolovstvo. To so osnove za izboljšanje, ne pa pritisk za varčevanje na široke sloje, ne znižanje njihovih življenskih potreb iti -uvajanje trošarin na potrebna živila. Celot« no gospodarstvo mora voditi načelo, da je njegov namen: zdravje, blagostanje in napredek vsega ljudstva brez izjeme. Ko bo. zmagalo to načelo, bo minila tudi stiska.
Na sestanku so gospodinje obravnavale tudi vprašanje stanarin. Ljubljana ima 12.000 najemnikov in 3.000 hišnih gospodarjev. Po« rooevalka je navedla vrsto primerov izkoriščanja. Gospodinje zahtevajo, naj se stanovanjsko vprašanje reši tako, da bo zno« sno.
Spomenica, ki so jo gospodinje poslale finančnemu ministru dr. Letici v Beoyad, vsebuje med drugim:
Gospodinjstva ječe pod težo davkov, tro» šarin in monopolskih taks na najvažnejše življenske potrebščine. Mesto, banovina , država uvajajo vedno nove trošarine, saj so trošarine na živila najlaže dosegljiv dohodek, zakaj brez hrane ne moremo živeti. Iz tega vzroka so trošarine na živila in življenjske potrebščine skrajno nesocialne in krivične. Zveza gospodinj je izračunala, da plačuje šest članska rodbina ob skromnem življenju 550 dinarjev mesečno na davkih in broša« rinah.
Zlasti je previsoka državna trošarina na sladkor, ki znaša 8.05 Din in 0.44 Din prometnega davka. Nujno je potrebno, da se ta trošarina zniža, za časa vhuhavanja sadja se pa mora dati gospodinjam na razpolago trošarine prost sladkor za vkuhavanje in kon« servrranje sadja. Raba sladkorja in sadja se bi na ta način dvignila v korist narodnemu zdravju, v korist celotnemu gospodarstvu. S povečano prodajo sadja bi se sama od sebe omejila žganjekuha. Raba sladkorja je tako silno nazadovala, da smo s 4.5 kg na osebo letno na enem izmed zadnjih mest med evropskimi državami glede rabe sladkorja, j Finančno ministrstvo naj prepove vsako otrošarinjenje sladkorja.
Zelo občutna je monopolska taksa na sol in na vžigalice. Vse to so reči, ki so najsiro-mašnejšim neobhodno potrebne. Soli se še mnogo več potrebuje v kmečkem gospodarstvu zlasti za živino, in ni prav, ako se go» vori o zdravljenju, kmetijskega gospodarstva, a se v isti sapi bremeni kmeta s hudo monopolsko davščino.
Zelo pogubna sta za ves narod prosta žga» njekuha in povsem prosta raba vina in žga« nja na kmetih. Ob zločinih in nesrečah, storjenih v pijančevanju, je pijančevanje celo olajševalna okolnost. Tihotapstvo žganja in vina cvete na škodo države, na škodo gostilničarjev, ki plačujejo davke in trošarine na vino in žganje.
Iz navedenih podatkov si dovoljuje odbor Zveze gospodinj predložiti finančnemu mini« stru naslednje zahteve: 1. Trošarina na slad kor naj se zniža, finančno ministrstvo naj ne dovoli nobene nove trošarine na sladkor. Za časa sadne letine se da gospodinjam iz državnih tvornic trošarine prost sladkor za vkuha* vanje sadja. 2. Zniža naj se državna monopolska taksa na sol in vžigalice. 3. Prosta
Medtem sem se tudi jaz obrnil ter pisali gospe Suzani Frankovi, da bi ji izročil moževe spominke; naj mi sporoči, kdaj in kje jih morem oddati v njene roke. Prosil sem jo, naj mi piše seinkag — v vašo hišo, Romana. Odgovor je priseli ko sem živel že nekaj časa pod vašo streho. Beatrika mi je prinesla tisto pismo. In zatrjujem vam, da me ni prav nič prestrašilo, kakor vam je rekla Beatrjka. Saj sem ga vendar pričakoval. Tega pisma gospe Suzane Frankove, — že iz Dunaja — ki je bilo res naslovljeno name, Beatrika pač ni več čitala, ker jo je prepodil moj sluga. Drugače bi bila morala vedeti, da ostala pisma niso bila namenjena meni. Hvala Bogu, da imam ta list s seboj. Lahko ga prečitate. Romana — treba je, da ga prečitate!«
To rekši je s toplim stiskom izpustil njene roke, izvlekel listnico in Ji ponudil pismo. Romana ga je vzela in čitala:
»Velespoštovani gospod Trtnik! Srčno se vam zahvalim za vaše ljubeznivo pisanje in vam naznanim, da so starši mojega moža ljubeče sprejeli mene in mojo deklico v svojo hišo. Jutri se popeljem za nekaj dni v Draž-dane, da razpustim gospodinjstvo, ker natju tast in tašča nočeta več pustiti od sebe. Pravita. da iti m a bo moja mala Marijica nadomeščala ljubljenega sina Ker je za vas gotovo dosti udobneje, da me poiščete tam, vas iskreno prosim ako me morete pose ti ti te dni. da m,i izročite spominke po ljubljenem možu, čigar izgube ne bom prebolela nikoli, nikoli! Najina sreča je bila morda prevelika, da bi bila mogla dolgo trajati. Ko pridete, vas tudi prosim, da mi poveste katj o poslednjih trenutkih mojega moža. Zdaj, mislim, prenesem tudi to,- In hvaležno vam hočem stisniti
roko za vse, kar ste storili dobrega njemu h> meni.
Vaša
Suzana Frankova.«
Romana le spustila pismo Iz rok. Ustnice so ji drhtele in njene lepe oči so se proseče ozrle vanj. In zdajci je trepetaje od razburjenja iztegnila roke proti njemu.
»Ali mi morete oprostiti?«
Prijel jo je za roke in jih jel poljubljati. »Vse vam odpustim, Romana — če mi obljubite, da postanete moja žena; če mi rečete, da me ljubite z vsem svojim velikim, pre-čudnim srcem.«
Njene oči so se vlažno zasvetile. »Hočem, Viktor, zakaj ljubim te. Od dne, ko sem te prvič zagledala, sem vedela, da boš ti moja usoda, v dobrem kakor v zlem. In grenka bol me je navdala, ko sem zapazila, da te mami Beatrika; vedela sem, da pri nji ne najdeš sreče, In blažena sem bila, ko sem videla, da se je začelo tvoje srce obračati k meni. Tem večja pa je bila moja nesreča zdaj, ko sem bila priimorana verjeti, da me varaš.«
Potegnil jo je kvišku k sebi. v svoje naročje. »A zdaij sva pregnala vse sence, srce moje drago; kaj ne, da zdaj spet veruješ vame?«
Pogledala ga je tako zgovorno, da ga je obšlo kakor sveta ganjenost. Krepko jio je ori-vil na svoje prsi ter jo poljubil vroče in iskreno, kakor še nikoli nobene. Oba sta pozabila da se nahaijata kakor na samotnem otoku sredi vodne puščave. V njunih srcih je sijaja svetla sreča, kakršna je le redko dodeljena
In ko sta se končno zavedela resničnosti, je rekel Viktor prešerno:
Na sredo morja sem prišel po svojo srečo. In zdaj sva tu sama — Le Kaluta stoji zunaj na častni straži.«
Pogledala ga je smehljaje ter se nasmehnila tako očarujoče, da se Viktor ni mogel premagati in ji je s poljubom utrgal z ustnic ta ljubki nasmeh.
»Kaluta je tukaj?« je vprašala Romana.
»Da; on ne bi pustil svojega gospodarja samega na snubitev. Ali se mu predstaviva kot srečna zaročenca?«
Preden je utegnila Romana odgovoriti, ie pozvonil telefon. S poredno zadrego se ie ozrla Romana na Viktorja.
»To je Janko! Ce bi on vedel, da si tu pri meni!«
Viktor se je zasmejal. »Saj ve — vsaj to, da sem bil namenjen k tebi. Gotovo že ves nestrpen čaka sporočila, da sem prispel v pristan svoje sreče. Govoril bom z njim, samo prepričaj se najprvo, da je res Janko.
Romana je vzela shršalo. »Kdo tam?«
»Jaz sem. Romana, Janko!«
Tedaj Ji je vzel Viktor govorilo iz roke »•Halo. Jamiko!«
»Halo, stric Viktor — oh, hvala Bogu. da slišim tvoj glas. Ali si srečno prišel k Romani ?«
»Da, Janko, prišel sem, s Kaluto vred. in tudi srečen se.m. Da mioreš videti semkaj, b.i zagledal blaženo dvojico, ki se je pravkar zaročila.«
»Urd! Ura!« je zavmsnil Janko v telefon.
»Tak tiho bodi, fant. Ali hočeš, da se zgrne vsa hiša ,na kup^od tvojega vpitja?«
^ ^Conec prihodnjič.
žganjekuha se ukine, tihotapci z žganjem se iiajstrože kaznujejo; prav tako se kaznuje vsako pijančevanje. 4. Uvedejo naj se davki in trošarine, ki bodo zadeli premožne stoje in tuja dobičkonosna podjetja (rudnik Bor in drugi). Ne smejo se uvajati da v,Ki in trošarine, ki bi zadele spet vse.
Politični pregled
Veliko pozornost posveča tuji tisk temu, da ie
obiskal poljski zunanji minister Josip Beck Beograd.
Z zunanjim ministrom Beckom se je pripeljala v Beograd tudi skupina najuglednejših zastopnikov poljskega tiska. Sprejem ministra bratske slovanske države na beograjski postaji je bil slavnosten in pr»v prisrčen. Kakor piše poljsko časopisje, prihaja Beck v Beograd zato, da izrazi jugoslovenskemu narodu čustva neomajnega prijateljstva poljskega na roda.
V Avstriji je v zadnjem času zelo napet položaj. odkar so
Schuschniggovi klerikalci izrinili iz vlade podkancelarja Starhemberga.
in postavili njegove heimwehrovce na* hladno. Zato zdaj heimwehrovci izzivajo nerede. Dvigajo se socialisti in prav tako narodni socialisti. Preteklo soboto se je neka skupina hotela polastiti orožja v Starnembcgovem gradu bliizu Linza. Tam je bilo namreč lieim-wehrovsko skladišče -orožja. Orožniki so na" padalce odpodili. Zatrjuje se, da so grad napadli heimwehrovci sami, .a v vladnih vrstah trdijo, da so se hoteli polastiti orožja narodni socialisti.
V nedeljo so bile
v Belgiji državnozborske volitve, pri katerih je vladna katoliška stranka zelo nazadovala.
a znaten uspeh je dosegla fašistično usmerjena katoliška skupina (rexisti). Socialistična stranka je zdaj kljub nazadovanju števila svojih mandatov najmočnejša. Izidi volitev so nastopni: socialist, 72 (prej 73 mandatov), katoliška stranka 66 (79). liberalci 21 (21), re-
xistS 25 (0), flamski nacionalisti 10 (8), komunisti 7 (3) in realisti 1 (10).
V Palestini, nad katero ima mandat Anglija, že nekaj časa vznemirja Angleže arabsko uporniško gibanje,
ki je. bilo najprej naperjeno samo proti Židom, zdaj pa je tudi proti Angležem. Položaj postaja čedalje bolj napet Arabski uporniki napadajo dobro oboroženi angleško vojaštvo in židovske naselbine ter uničujejo setve. Do najhujših spopadov je prišlo v okolici Oaze, kjer so Arabci porušili železniško progo in onemogočili promet z Egiptom, kar je za Angleže posebno občutno. V Gazi je prišlo do velikih pouličnih biitk in so Arabci streljali tudi s strojnimi puškami. Vrhovni angleški ko misar je bil prisiljen zahtevati vojaško pomoč.
Ob koncu maja bo francoski ministrski predsednik Sarraut Dodal ostavko
in bo novo vlado sestavil socialistični vodja Leon Blum.
ki mu je izid francoskih državnozborskih volitev dal to mesto v roke. Bodoča socialistična vlada ima v načrtu r»zne preosnove, zaradi česar ie razumljivo, da francoska javnost mnogo razpravlja o tem.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na ljubljanskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: voli L po * do 4.50, II. po 3.50 do 4, III. po 3 do 3.50, krave debele po 3 do 4, klobasarice po 2 do 3, teleta po 5 do 7 Din. Prasci za rejo so bili po 110 do 120 Din za rilec.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo);
1 nizozemski goldinar za 29.78 do 29.93 Din;
1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din;
1 angleški funt šterling za 218.98 do 221.04 dinarjev;
1 ameriški dolar za 43.74 do 44.11 Din;
100 francoskih frankov za 290.21 do 291.65 dinarjev;
100 češkoslovaških kron za 182.54 do 183.65 dinarjev.
ALBUS MILO
za umivanje
nadomešča drago toaletno milo.
Dobiva se povsod! Pazite ua ime ALBUS!
Vojna škoda se je trgovala po 25j do 260 dinarjev, investicijsko posojilo pa po 81 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 9.19 Din, a nemški klirinški čeki 13.37Din.
Sejmi
1.	junija: Mala gora;
2.	junija; Motnik, Sv. Lenart pod Turjakom, Murska Sobota (samo za živino), Ormož, Bušeča vas, Kamnik, Laško, Loče pri Poij-čanah, Marenberg, Metlika, Mozirje, Prelog, Pristava (Sv. Ema), Radohova vas. Topo-
lovec, Zagorje ob Savi; 4. junija: Slovenska Bistrica, Križe vej v Prekmurju, Ig, Mala Nedelja, Slivnica pri Celju (Sv. Urban), Škocijan pri Mokronogu;
6.	junija: Breg pri Ptuju,
7.	junija: Loški potok.
Drobne vesti
= Vinogradniki, škropite ob praveui času l
Opozarjajo se vinogradniki, da pravočasno poškropijo svoje vinograde zaradi obrambe proti peronospori na vinski trti, in sicer naj bodo brezpogojno poškropljeni vsi nasadj do konca maja, da se prepreči okuženje trsja po tem nevarnem škodljivcu.
= Kmetijske in najraznovrstnejše druge stroje, ki jih kmetje potrebujejo pri svojem delu na polju, na travniku in v gozdu, boste dobili v obilni izbiri na Ljubljanskem vele« sejmu, ki bo otvorjen 30. t. m. in bo trajal do 8. junija. Interesentom bodo razstavljala na željo pokazali nazorno, kako se ti stroji in orodje uporabljajo, da se z njimi izvrši čimveč dela v kar najkrajšem času in z najmanjšim trudom.
= Posvet o kmečkih dolgovih. Narodna banka je na lastno pobudo začela posvet, da ugotovi, koliko je zdaj zaščitenih kmečkih dolgov. Najprej hoče Narodna banka ugo* toviti obseg meničnih dolgov in' je izdala
DOMA
»Da.«
Perina je odrinila zapah, Teodorjeva mati pa je švignila v sobo. Potem je Perina prižgala -luč.
»Kar lazite nazaj«, ji je priliznjeno rekla zvita vdova. »Tako se bova najlažje pogovorili«.
Sedla je k znožju postelje, potem pa je takoj začela:
»Radia -bn se pomenila z vami zaradi svojega brata. Dala bi vam nekaj nasvetov, ki bodo vam in njemu v korist. Ker zdaj tako rekoč nadomestujete pri njem njegovega nekdanjega strežnika Viljema, kj je zmerom vpraševal mene za svet, vam moram pove* dati, kako morate skrbeti, da se zdravje ubogega slepca ne bo poslabšalo. Na svojem odgovornem mestu mu lahko izkažete neprecenljive usluge. Obljubljam vam, da tega mi ne bomo nikoli pozalbli.«
Ze po prvih besedah je Perina vedela, kam pes taco moli. Gospa Bretonneuxo<va jo je hotela pridobiti na svojo stran, da bi z njeno pomočjo poskušala izigravati tekmeca svojega sina. Vedela pa ni, kako naj bi se te neprijetne naloge otresCa, ne da bj se hkratu zaimerifla.
»Hvala vam, gospa«, se je hitro izgovorila. »Rada bom storila vse, kar bo potlrebno.«
Poudarila je zadnje besede, ki so se dale razumeti na dva načina.
»Saj sem vedela, da ste pametni«, ie dejala gospa Bretonneuxova, ki je mislila, da
jo misli Perina ubogati. »Takoj se mi je zdelo, da se bom lahko na vas zanesla«.
»Ukazujte, gospa!«
»Prav, povedala vam bom, kaj je najpotrebnejše. Skrbeti morate, da se moj brat ne bo kdaj preveč razburil. Zato ne sme zvedeti nobene vesti, ki bi nanj preveč učinkovala. Če bo prišla kakšna taka vest, je vsekako potrebno, da jo poveste najprej moje* mu sinu. Ta vam bo potem rekel, ali smete mojemu bratu novico odkriti. Saj veste, da iiima gospod Vulfran trajno vnetje pljučnih vršičkov. Ce ga bo ta bolezen pustila, se bo dafa tudi njegova Slepota operirati. Lahko si mislite, kako bi bili mi vsi tega veseli.«
To pot je odgovorilla Perina res iz srca:
»Tudi jaz bi bila tega iz dna srca vesela«.
»Te besede potnjujejo, da ste -res dobrega srce,« jo je hitro pohvalila gospa Bretonneu-xova.
Perina se je priklonila in ni rekla niti be« sede«. Gospa pa je nadaljevala:
»Torej se lahko zanesem na vas?«
Perina se je nekaj časa pomlišljala, potem pa je dejala:
»Vse bom storila za gospoda Vulfrana, kar bo v mojih močeh«.
»In kar boste storili zanj, boste storili za nas. Tudi vam ne bo v škpdo. Takoj vam bom dokazalla, da ne boste imeli opravka z nehvaležnico. Kai bi rekli, če bi dobili kakšno novo obleko?«
Perina ni yedela, kaj naj reče in je samo zategnila obraz v brezizrazen nasmešek.
»Lepo beilo svileno obleko, — ali ne bi bilo to lepo?«
»Zdaj še žalujem za materjo,« se je ognila Perfina pravemu odgovoru.
»Pa boste morali vendar dobiti kaj novega. V taki obleki po gradu ne smete hoditi, da se vam ljudje ne bodo smejali.«
Perina je sicer vedela, da njena obleka rti kaj posebnega, vendar pa je bila užaljena. Zato je rekla:
»To imam pač, kar sem dobila v trgovini pri gospej Lachalseovi«.
»Gospa Lachaiseova bi lahko skrbela za' vašo obleko talko dolgo, dokler ste morali delati v tovarni, kjer vas ni nihče videl, ne pa zdaj, ko vam je moj brat izročil zelo odgovorno mesto. Saj mora biti vam samim nerodno, če pride kakšen .boCdši človek v grad, pa vas vidi.«
Te besede so Perino zbodle. Zastokala je.
»Kaj ne. da iimam prav«, je hitro dejala gospa Bretonneuxova. ki je bila prepričana, da bo Perina pograbila za vabo. »Vidite, in to si da prav hitro popraviti. Bodite veseli, da sem prišla jaz v Maraucourt! Potegnila se bom za vas.«
Perina je že hotela reči, naj se nikari ne trudi za njo, toda v poslednjem trenutku se je ugriznila v ustnice jn molčala.
Gospa Bretonneuxova je vstala in rekla za slovo:
»Povedala bom svojemu bratu, česa potrebujete. Svetovala mu bom, naj pokliče ši-Vilijo iz Amiensa, da vam bo napravila nekaj spodobnih oblek. Le nič se ne zahvaljujte, toda videli boste, kako se bo to vse lepo uredilo. Dobili boste takšne reči. da se me boste morali zmerom s potnima ti. Zdaj pa zaspi te in ne pozabite tega, kar sem vam svetovala!«	,	• '
In potom jte šla.
Domače novosti
vprašalne pole. Denarni zavodi morajo na ta ■vprašanja odgovorifti do konca maia. Namen tega' posveta je, da se ugotovi sedanje stanje, zakaj od prvega takega posveta, ki ga je napraviio ministrstvo za trgovino in industrijo, je že poteklb več let. Ud tedaj so se razmere žer precej spremenile, zato je treba podatke popraviti, pa tudi izpopolniti. Z novim posvetom Narodne banke bo ena izmed najvažnejših skupin kmečkih dolgov -natančno preučena.
^ ORMOŽ. Predzadnjo nedeljo je bil v Škor-čičevi dvorani redni občni zbor pododbora Zveze kmečkih fantov in deklet za ptujski okraj. Bil je polnoštevidno obiskan. Iz poročila funkcionarjev posnemamo, da je bilo organizacijsko delo pododbora zelo živahno. Izmed večjih skupin prireditev omenjamo dve zborovanji, kmečki praznik v Ptuju, tri izlete, p ros ve tno-or ganlza torični tečaj za fante in prosvetno-gospodinjski in orgamiza-totrični tečaj za dekleta. Pri volitvah je bil z majhnimi izpremembami soglasno izvoljen stari odbor: predsednik Jožko Tomažič, prvi pod,predsednik Franc Holc. drugi poclpred* sednik Jožko Zelenik, tajnik Mirko Plepe-tec. njegov namestnik Jurij Cestnik, blagajnik Ivo Šavora, namestnik Alojz Fkart, na-čelnica ženskega odseka Lojzika Stamoarie-va, namestnica Marta Plenelčeva, nadzornika Janže Toplak in Ivo Škoranec; odbor« niki ožjega odbora: Franc Puklavec, Anton Otorepec, Aloiz Neubauer, Anton Simonič, Martin^ Ogrizek, Rudolf Sekelšek in Jože Klep. Širši odbor sestavljajo poleg imenovanih še načelnice društvenih ženskih odsekov in predsedniki in tajniki društev. Ze imena izvoljenih, ki jih poznamo kot vnete in marljive društvene delavce, nam jamči'0. da je vodstvo pododbora v pravih rokah. Običajni vsakoletni kmečki praznik priredi pododbor v začetku' avgusta v okolici Ormoža.
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Vsi od
blizu in daleč v nedeljo 7. junija v Lačo vas, kjer priredi naše Društvo kmečkih fantov in deklet veliko tekmo koscev, srečolov in drug obilen spored. Zbirališče koscev, grabljic. iahačev. dirkačev in vozov pri žu-
panu Tomažiču na Vitanu, odkoder bo ob pol 15. sprevod z godbo na pihala na vese-lični prostor. Vabljeni!
Opozorita naročnikom
Današnji in prejšnji številki smo priložili položnice. Vsi, ki jih dobe, so naprošeni, da poravnajo malenkostno naročnino še pred nastopom poletja, ker ima uprava z listom velike stroške, ki jih mora tudi pravočasno poravnati.
Pripomnimo, da stanejo položnice denar, zato bomo prisiljeni onim naročnikom, ki tu* di na te položnice ne bodo v najkrajšem času poslali naročnine, pri naslednjih položnicah zaračunati stroške za položnico in op o* min. Zato plačajte naročnino brez odlašanja!
Uprava »Domovine«
iMrošTOo ®>mmikm
Knjaževac. Siovenskim fantom in dekle« tom želijo vesele binkoštne praznike slovenski fante, službujoči pri 14. pehotnem polku kralja Petra II. v Kijjaževcu: kapi ar Plavčak Jernej (Rogatec), Hervol. Jože (Sromlje pri Brežicah). Žagar Ludvik in Arnger Jože (Ar-tiče), Godler Rudolf (Pišece), Marotti Rudolf (Maribor), Toman Leopold (Konjice), Filipčič Franc (Pišece), Piiberšek Henrik (Frani), Godier Franc (Pišece). Kukec Jože (Drtišče), Kozel Ignac (Sv. Barbara .v Halozah), Fomše Milan (Ponikva), Kostevc Ivan (Šmarje pri Jelšah), Kuntarič Franc (Cerklje), Jemec Bernard (Moravče), Levak Franc (Ar tiče). Boranič Franc (Mihalovci), Rožac Anton (Ar* tiče), Kostanjšek Anton (Sv. Peter pod Sv. gorami) in Peenik Jože (Sromlje).
Niš. Vesele binkošti želijo slovenski vojaki pri moravskj bolničarski četi: kaplar Zak-šek Franc (Blanca pri Rajhenburgu), redo-vi: Franc Hrovat (Žgor. Grušovlje pri Sv. Petru v Savinjski dolini). Igrišnik Franc (Sv. Magdalena pri Sv. Pavlu pri Preboldu). Kveder Žarko (Žalec), Jančič Martin in Bo-horč Albert (Sv. Jurij ob južni železnic;). Pilih Franc (Leveč pri Celju). Petej Rudolf. Kos Ivan (Podsreda). Gams Pavel (Slovenj-gradec).
*	80letnica uglednega moža. Te dni je
praznoval g. Anton Zorko. posestnik na Vranskem, svojo osemdesetletnico. G. Zor--ko, ki je oče pisarniškega ravnatelja celjskega okrožnega sodišča g. Antona Zorka, je de* ■loval dolga leta v Vranskem okraju kot sodni cenilec in je po vsej Savinjski dolini, zla* sti seveda v Vranskem okraju, znan in splošno priljubljen. Značajnemu narodnemu možu in-iskrenemu somišljeniku prisrčno čestitamo in mu želimo, da bi ga spremljala zdravje in zadovoljstvo tja do skrajnih mej človeškega življenja!
*	Zamenjava starih bankovcev po 10(10 in 10 Din. Ponovno opozarjamo, da zamenjujejo glavna državna blagajna v Beogradu in vse davčne uprave bankovce Narodne banke kra-levine SHS po 1000 Din s sliko sv. Jurija (izdaje 30. novembra 1. 1920.) in po 10 Din (rdeče barve izdaje 26. ma.'a 1. 1926 in 1. de* cembra 1. 1929).
*	Sedaj bo po sedmnih letih stiske nastopilo sedem let blagostanja. Te dni se je vršila letna skupščina beograiske borze. Po zaključku skupščine se je v smislu borznih pravil s-> stavil novi upravni odbor. Za predsednika upravnega odbora je bil soglasno izvoljen predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, za podpredsednika pa Miha lo Djurič. Predsednik vlade dr. Milan Sto-jadinovič se je zahvalil za zaupane, ki mu je bilo izraženo s to izvolitvijo, zaradi svojega položaja v državni upravi pa je prosil, da bi ga pri izpolnjevanju n egovih dolžnosti zastopal podpredsednik Djurič. Govoreč o gospodarskih razmerah v državi je pred* sednik vlade in zunanji minister dr. Stojadi-novič izrazil nado, da bo letos, ko se povsod obeta obilna žetev, v narodnem gospodarstvu po sedmih letih gospodarske stiske na* stopila doba sedmih dobrih in rodovitnih let. Govoreč o delu vlade je ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič deial, da e vlada po sili okoliščin morala svoje prvo leto posvetiti po večini delu. ki se je nanašalo-na politčno -vprašanje, drugo leto pa bo prsve« tila gospodarskemu dvigu našega naroda in vseh panog njegovega gospodarskega udv s.tvovan;a C'ani uprav so 7 zadovo^stvom
ki jo je vzel, ni bila tako Vaba. N^smomo, še zelo jo hvali!«
»Če bi bila tako dobra, kakor piše ta pater,« je hladno odvrni! tovarna1, »ne bi bila nikoli privolila v to poroko. Saj je mor a.'a vedeti, da je ne bom nikoli priznal za svojo hčer. Ta poroka je bila kršitev očetovskih pravic. Mož mojega ugleda si česa takega ne sme dovoliti. Zato nisem smel popustiti in uvel avil sem svojo voljo.«
Tt besede je rekel hladno, skoraj trdo. Potem pa je nadaljeval:
»To se je zgodilo tr^d tr'«aisti-mi leti, toda med tem so se razmere že zelo, zelo iz-premenile. Prepričan sem, da se je moj sin med tem že naveličal ženske, ki jo je bi' vzel takrat v mladeniški ljubezni, saj je po« stal že zrel mož, ki zna tudi hladno in trezno misliti. Tudi pri meni je vse drugače, kakor je bilo. Moje zdravje se je poslabšalo in izgubil sem vid. Res mi vid lahko vrne o, toda najprej moram ozdraveli in to ne b> mogoče, dokler m^ bo grizla bolest zaradi izgubljenega sina. Če bo moj sin zvedel, kako je z menoj, se ne bo pomišljal. Vrnil se bo v Maraucourt, v očetov objem.«
»In mislite, da bo zapustil ženo in hčer?«
»Saj nima ne žene ne hčere.«
»Oče Fildes piše, da se je vaš sin cerkve« no poročil... «
»Ta zakon je v Franciji neveljaven, ker ni b:I sklenjen in potrjen pred državnim ob-lastvom.«
»Toda v Indiji je vela ven.«
»Prosil bom papeža, naj ga loči. Čeprav bi me stalo ne vem koliko.«
»Toda njegova hči?«
»Vse bom storila za gospoda Vulfrana, kar bo v mojih močeh,« si je rekla Perina. Ra* ztimela je te besede nekoliko drugače, kakor je mislila gospa Bretonneuxova. Skrbno se je ogibala vsakemu stiku s tovarnarjevi-ma nečakoma in zlasti ni marala ničesar posedati o dopisovanju z redovnikom iz Da-ke v Indiji.
Poročila, ki so prihajala od ondod so b;» la zelo nejasna, časih pa so si celo nasprotovala. O zadnjih treh letih sploh nihče ni vedel nič zanesljivega. Vse to pa ni vzelo gospodu Vulfrajiu poguma.
»Najtežje je že za nami,« je rad rekel, kadar je kdo podvomil .v uspeh njegovega poizvedovanja. »Če smo zvedeli to, kar se je že davno zgodilo, bomo zvedeli tudi to. kar je bilo šele nedavno. Samo še zvezno nit moramo poiskati. Nekega dne bomo vse na* tanko vedeli.«
Boli kakor na drugo pa je gledala Pe* rina na zdravje svojega gospodarja. Prej si ne bi bila upala razpeti na njegovem vozu strehe, zdaj pa .ie to storila vselej, kadar vreme ni bilo najlepše. Če je bilo oblačno ali vetrovno, ga je vselei spomnila, nai si vzame površnik ali pa si ovije volneno ovratni* co. Kadar je bilo hladno, je vselej zaprla okno v njegovi spalnici.
Tako se je začelo pri tovarnarju počasi kazati, da se mu zdravie bal,;ša.
Nekoč ji je gospod Vulfran sam rekel:
»Ti si zame res nrava zvezda vodnica.«
Potem .ii je položil roko na glavo in ji dejal:
»Tudi takrat, ko se bo moi sin vrnil, boš lahko ostala tu. Znal te bo ceniti kakor te cenim jaz.«
Perina je samo rahlo vzdrlitela.
»Tako malo vam morem biti,« je tiho rekla, »in vendar bi vam bila rada dosti več.«
»Povedal mu bom, kaj si mi bila. Sicer pa bo to takoi sam spoznal. Razumen fant je moj sin .'.. «
Potem se je zatopil v svoje misli...
Pogosto sta se pogovatia!a o Edvardu Danes pa, ko je govoril z n o tako iz srca, ta* ko odkrito, se »e odločila, da se ne bo več obotavljala in da bo še nekaj rekla.
Srce ji ie divie razbijalo, ko je deiala:
»Gospod Vulfran. ali vas smem nekaj vpra šati? Zvedela bi rada nekaj, česar ne morem prav razumeti.«
»Le govori!« jo je izpodbudil slepi tovarnar.
»Nikakor ne morem razumeti tega, kako ste se mogli spreti s svo;im sinom in ga za* vreči, ko ga tako ljubite.«
»Vem, da ne moreš tega razumeti. Saj si še v letih, ko človek ne more razumeti, da mora biti zavest dolžnosti prav tako močna kakor zavest ljubezni. Ko je moj sin zagrešil dejanje, ki ga kot oče nisem smel odobravati, sem mu moral dokazati, da sem močnejši od njega in da ie moja volja trdnejša od njegove. Zato sem ga poslal v Indijo, kjer naj bi bil ostal nekai časa in kjer sem mu dal mesto, ki je zahtevalo vsega človeka in oblo moči. Sai je bi tam zastopnik svojega doma. Mesto je bilo odgovorno in na njem bi bil naibrž spozna! svoje napake in se poboljšal, če ga ne bi bila zmotila tista nesramna ženska in ga zapeljala do nepre* miš lene ženitve.«
»Toda oče Fildes pravi vendar, da ženska,

sprejeli njegov govor in mu priredili navdušene počastitve.
*	Novi motorni vlaki. Komisija prometnega ministrstva je pregledala progi Beograd-Sa« ratitvo in Sarajevo-DubrovniK, kjer bodo uvedeni motorni vlaki s hitrostjo 60 km na uro.
*	Važno za obiskovalce ljubljanskega ve-
lesejma. Ako se pr.i postajni blagajni nabavite za 2 Din rumeno železniško izkaznico in celo vozno karto daste na velesejmu potrditi, se s to karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi: za potovanje v Ljubljano od 25. t. m. do 8.' junija, za povratek pa od 30. t. m. do vštevši 16. junija. Po Ljubljani se boste lahko vozili s tramvaiem. na katerem boste na podlagi ve-lesejmske legitimacije imeli znižano vozni-no.
*	Poletje bo baje letos vroče. Učeni ptič-jeslovci prerokujejo za letošnje leto vroče poletje. Svojo napoved opirajo na dejstvo, da so škorci, ki gradijo svoja gnezda zelo viso« ko, tokrat gradili precej nizko. To naj bi bilo po mnenju izvedencev nedvomno znamenje vročega poletja.
*	Velik naval na ljubljansko bolnišnico. V ljubljansko splošno bolnišnico je bilo letos sprejetih doslej nad 11.000 bolnikov, precej več kakor lani v istem času. Bolnišnica je prenapolnjena zlasti zaradi tega, ker prihajajo bolniki odpovsod, celo iz Prekmurja. Večkrat se je že opozarjalo, naj se bolniki poslužujejo tudi bližnih bolnišnic v raznih krajih izven Ljubljane. Taka opozorila pa ostanejo navadno brezuspešna.
*	Zatiranje gozdnih škodljivcev z letali. V
gozdovih pri Dobovi so se pojavili gozdni škodljivci, ki groze uničiti vse drevje. Zaradi tega so napravili te dni po nalogu mini« strstva za gozdove in rudnike zanimive poizkuse, kako bi s pomočjo letal zatrli škod« Ijivce. V navzočnosti posebne komisije se je dvignilo več letal v zrak, ki so med poletom nad gozdovi posestnika Macelskega si« pa,la na gozdove strupen prah. Nad gozdom je nastala cela megla, ki je počasi zajela ves gozd. Poznejši ogled komisije je pokazal, da je ta način zatiranja gozdnih škodliivcev zelo uspešen. Zato bodo prihodnie dni izvršili to delo nad vsemi prizadetimi gozdovi v vsej okolici. Pred štirimi leti v Bosni izvršeni po« izkusi so rodili zelo dobre usnehe
*	Pavelič se prijavi francoskemu sodišču.
Havas poroča iz Pariza, da je Paveličev bra« niteij odvetnik lJesbons, ki je bil spet sprejet v odvetniško zbornico, izpovedal tole o bodočih namenih dir. Pavelič a: »Dr Pavelič, ki je bil približni pred šestimi tedni izpuščen iz.turinskih zaporov, protestira proti obsodbi francoske porote, ki ga je obsodila na smrt v odsotnosti. Takoj, ko mi je bila vrnjena moja odvetniška čast, sem odpotoval v Tu« rin. kjer sem imel priložnost razgovarjati se z dr. Pavelioem, preden je bil izpuščen na svobodo. On mi je potrdil svoj namen, da se bo javil poroti v Aix en Provenceu, kjer se bo branil in samega sebe opravičil. Naprosil je mene (Dasbonsa), da ga pred poroto branim.«
*	Mnogo novega imajo pokazati na Ljubljanskem velese.Rtu od 30. maja do 8. junija. Strojna in kovinska industrija, fina mehanika, radijska in električna tehnika, industrija av« tomobilov in biciklov in tekstilna, živilska in kemična, papirna in steklarska industrija in obrt vam bodo predočili napredek našega de la in tvorno silo našega duha. Industrija, obrt, trgovina bodo tekmovali, da vaše potrebe in želje kar najboVe za do vol je.
*	V Mariboru je še za milijon starih tisočakov. Ker je še veliko l.udi, ki so pozabili zamenjati stare tisočake pri Narodni banki, iih je začela sprejemati davkarija kot 'tlačilo za zaostale davke. Uspeh je bil presenetljiv. Prvi dan so prinesli ljudje 55 tisočakov, drugi dan pa že 114. Tudi nekateri trgovci opozar« jajo v izložbah, da sprejemajo pri nakupu stare tisočake. Računajo, da je v Mar,bora še za kak milijon dinarjev takih tisočakov.
*	Smrtna nesreča spoštovanega moža. Pred dnevi se je pri sekanju drevja v gozdu pod Potošiko planino ponesrečil 741etni upokojeni železničar Matevž Praprotnik, po domač? Cimpek s Koroške Bele. Njegov sodelavec je pohitel v dolino po pokojnikove svojce, da so prenesli truplo v niegovo rostno hišo na Potokih. Pokojni je bil med občani splošno priljubljen. Zapustil je žalujočo vdovo več odraslih sinov in hčera, ki se pridno udejstvuiejo prj Sokolu in pri drugih nacional« nih društvih. Bodi mu ohranien lep spomin, hudo prizadetim svojcem pa naše iskreno so« žal je!
*	Smrtna nesreča pri sekanju Smreke. Te
dn: se je pripetila v Cirkovcili pri Velen n
huda nesreča. Posestnik Anton Štraus je v svojem gozdu podiral smreko. Z vso močjo je obdeloval deblo s cepinom. Naenkrat pa mu ije. cepin spodrsnil ob smreki in se je zapiral nesrečniku naravnost v trup. Ker je bil pri delu sam, ni nihče opazil nesreče. Šciie zvečer, ko ga ni bilo domov, so ga začeli domači iskati. Našli so ga na kraju nesreče v nezavesti. Takoj so ga prepeljali v slovenje« graško bolnico, kjer pa je kmalu radi izkrva-vitve in zaistruplienja umrl. Nesrečni posestnik je štel komaj 30 let. Zapušča ženo in malega otroka.
*	Strela je ubila kobilo. Zadnje dni je bilo okrog Ktinta hudo neurje. Pri Izlakah je potok poplavil precej obširno zemljišče in raz« trgal cesto. Nadalje so nevihte divjale okrog Čateža in Zaplaza. Sredi najhu.šega neurja se je posestnik France Borštnar peljal iz Ga-brovke v Čatež. Med silnim treskanjem se je v diru pripeljal do Lisjakove gostilne. Ko« bilo in voz je spravil pod šupo, sam pa je planil ves premočen v gostilno. Komaj je prestopil prag, se je močno zabliskalo in tik za njim je treščila strela. Razklala je del šu-pe in ub la. kobilo. Borštnarju se ni zgodilo nič. Strela tudi; šupe ni zažgala.
*	Smrt zaradi zastrupljenja. 45letni kočar Ignac Petek v Domovi Si je pred dnevi z nohti napravil majhno rano nad desnim oče« som. Ranica pa je postala zanj usodna. Na« stopilo je zatrupljenje krvi in moral je v bolnišnico, kjer mu niso mogli več pomagati. Zapušča ženo in osem otrok.
*	Požar v Rakitni. Nedavno začela v Novakih goreti hiša posestnika Zota Jožefa, po domače Martinčeta. Ogenj je prešel tudi na hišo soseda Ulaga Jan-za. Kako je ogenj nastal, ne ve nihče. Zgoreli sta obe hiši. Izpod streh niso ničesar rešili. Gasiloi iz Ra» kitne so bili hitro na kraju požara. Njim in požrtvovalnim ljudem se je zahvaliti, da ni ogenj uničil še sosednih poslopij, ki so vsa s siamo krita. Imenovana posestnika sta bila zavarovana za manjša zneska in sta potrebna pomoči.
*	Strašno neurje v Medmurju. Predzadnji to
reik popoldne je imelo Medrmtirje strašno nevihto s strelo in točo. Toča je zbila sadovnjake in njive. Posebno hudo so prizadete občine Sv. Martin na Muri, Podturen, Sv. Jurij na Bregu in Mursko Središče. Veter e porušil mnogo str:h ;n izruval številna dre-
■ »Postava ne določa, da bi bili otroci iz neveljavnih zakonov zakonski.« .
»Ali je mar postava vse?« se je začudila Perina.
»Kaj hočeš s tem reči?«
»Kaj hočem reči? To, da mrtva črka postave ni vse. Poglejte mene! Očeta nisem ljubila zato. ker mi to postava ukazuje, am« pak zaradi tega, ker je moj oče, ker je bil zmerom dober z menoj in ker sem bila vesela, če mi je rekel dobro besedo. Zmerom se mi ie zdelo, da ne bi bila mogla biti nikjer srečnejša kakor pri njem. In on, on me je ljubil, ker me je vzgojil, ker je skrbel zame. kaknr le more do^r o"e skrHot; 7-n <-i-r)_ jega otroka. keT ie vedel, da ga ljuVm z ~ sroa. In kako smešna je postava v primeri z (resničnim življenjem. Nikoli nisem mislila, ali ie postal moj oče po postavi ali ne.«
»Kam meriš s temi besedami?« je dejal tovarnar.
»Kam merim? Oprostite mi, če vam pripovedujem reči. ki se vam zde morda nespametne. Povedala sem vam samo to, kar čutim, kar mislim.«
»Zato te tudi poslušam. Čeprav se mi zde tvoje besede nekoliko nespametne, ti jih vendar ne zameTim. ker pričajo, da si dobra hči.«
»Naj pa povem, če me boste prav razume« li. Na vašega sina merim. Kakor želite vi. dn b se vrnil k vam. Kakor ga ljubite vi in kakor želite, da bi se vrnil k vam, prav tako žel morda imeti on svojo hčer pri sebi in jo ljubi.
»Izbera med očetom in hčerjo mu menda
ne bo preveč težavna. Takoj ko bo poroka proglašena za neveljavno, otrok prav a prav ne bo več njegov. Indska dekleta ze'o naglo rasejo. Tako se bo ta njegova hči naj-
brž prav kmalu ontožila in potem ne bo več ovira za zbližanje med očetom in sinom. Jaz
sam ji bom dal lepo doto, da si laže dobi'a moža, ki ji bo všeč. Sicer se pa naše življen e ne suče samo okoli ljubezni, ker je še dosti reči, ki so> tehtnejše od nje. In še nekaj drugega je. Ko je moj sin Edmund odpotoval
v Indijo, moje podjetje še ni bi'o to, ''ar je danes. Ce bo videl moje tovarne in se zavedel, da bo eden najbogatejših ljudi v Franc'ji, ne bo več pomišljial. Pustil bo svojo grdo mulatko in prišel k meni.«
»Morda pa ta mulatka ni tako grda, kakor si vj mislite?«
»Indka!«.
»V knjigah, ki sem vam jih brala, piše, da so Indke navadno lepše kakor Evropke.«
»Samo pretiravanje.«
»Ali pa ne! Razen tega piše tam, da so zelo razumne in delavne...
»Kakor vidim, imaš zelo dober spomin.«
»Zapomnila sem si pač to, kar sem brala,« je mirno odgovorila Perina. »Vsekako pišejo knjige o Indkah docela drugače kakor mi-•slite vi.«
»Kaj nai me to -zanima, če ne bom nikoli nobene videl, najmanj pa te svoje namišljene vnukinje ... «
»Ce bi jo videli, morda ne bi tako govorili o njej... «
»Nikoli! Saj me kar jeza pograbi, če pomislim na njo in na njeno mater...«
»Pa b se vendar morda ta eza poiegla, če bi jo spoznali... «
Tedaj je slepi tovarnar stisnil pesti, da se je Perina kar prestrašila. Vendar pa se je hitro pomiril in rekel:
»Oče Fildes je dobrodušen človek, ki gleda na svet drugače kakor navadni ljudje. Zato vidi v tej ženski samo človeško bitie, ki ga je usoda navezala na mojega sina. Toda, kaj govorim ... Saj je ni niti videl na lastne oči. Samo to mi sporoča, kar so mu drugi povedali.«
»Da. To. kar vam ie sporočil, je zvedel od budi, ki so poznali vašega sina in njegovo ženo. Ali mislite, da so se mogli vsi ti Ijudie motiti? Ce bi bil kaj dvomil v njihovo sodbo, bi bil to nedvomno omenil. In če bi prišlo to dekla — hč; vašega sina — k va.m.. ali ne bi znalo morda še bolj skrbeti za vas kakor jaz?«
»Ne govori sama proti sebi!«
»Sai ne govorim. Samo to sem rekla, kar je zelo verist.no. In kar bi bilo morda tudi bolj pravično.«
»Pravično?«
»Da. Tako se mi vsaj zdi. Prav zaradi tega. ker bi se moralo to dekle tako boriti za svoje priznanje, bi bilo iz vsega srca hvaležno. če bi dobilo naklonjeno srce.«
Sklenila ie roke in ga pogledala, kakor bi bila preorčana. da vidi on izraz nienega obraza. In potem se ii ie utrgalo iz srca:
»O. gospod, flli ne bi marali, da bi vas vaša vnukinja liubila?«	(Dalie)
pesa. Strela je treščila v hišo Ivana Goloba tv Senekovcu in ubila Metno hči Rozalijo in precej poškodovala gospodinj Heleno. Naravnost čudno je, da v hiši ni nastal požar. Nevihta je trajala dobri .dve uri m zdaj nudi medmursko polje žalostno sliko.
*	Vsaka gospodinja poseduje malo premo« ienje! Izračunajte enkrat, koliko Vas je stalo vse perilo, rjuhe, prti, srajce, blazine, zavese in tako dalje. Videli boste, da se bo nabrala precejšnja vsotica denarja. Zaradi tega mora biti gospodinja prav previdna pri pra« nju perila. Ne deska za mencanje in ščetka, milo naj pere! Dobro milo — Schichtovo ter-pentinovo milo — najprej odmoči nesnago in jo potem temeljito in prizanesljivo odpravi iz perila. Perilo, prano s Schichfcovim ter-pentinovim milom, ostane dolgo kakor novo in bo vedno bleščeče belo.
*	Toča v celjski kotlini. Nedavno je prihru« mela nad celjsko kotlino huda nevihta. Ko je naliv malo ponehal, se je vsula kakor lešnik debela toča in pobelila vso zemljo. Toča je napravila veliko škodo na polju, vrtovih, sadnem drevju in vinogradih v Celju in so« sednih občinah.
*	Naplavljeno žensko truplo. Te dni je naplavila Drava pod Koroško cesto v Mariboru žensko truplo, ki je že dalje časa ležalo v vodi. Utopljenka je bila skoraj gola. Trup« la se je držalo le nekaj raztrganih cunj; na sebi je imela tudi rjave nogavice in rjave šolne. Sodijo, da je stara okrog 30 let in da je iz boljše hiše. Utopljenka je imela na glavi večjo rano. Ne ve se, ali gre za samomor ali zločin.
*	Objeta sta šla v smrt. Nedavno sta skočila v Dravo 281etni posestnikov sin Fran Ki« kel iz Ribnice na Pohorju in pri njegovih star« šjih uslužbena 191etna služkinja Neža Kostev-škova. Oba sta objeta skočila v vodo in ta« koj izginila v narasli Dravi. Na obrežju so našli pismo, v katerem pravita, da gresta v smrt zaradi nesrečne ljubezni, ker so jima starši branili, da bi se poročila.
*	Pod vlakom. Do hude nesreče je prišlo na postaji na Lescah. Te dni je tam po prihodu vlaka pomagal skladati ipošto postajni de« lavec Franc Musar, pristojen v Radovljico. Ko je vlak že vozil s postaje je nesreča hotela, da je Musarja zgrabila ena izmed va-gonskih stopnic in ga podrla na tla. Sreča v nesreči je bila, da je Musar ohranil popolno prisotnost duha in se bliskovito potegnil na« zaj izpod vlaka. Na ta način je povzročil, da so mu kolesa zmečkala le prste na obeh nogah. Odpel alj so ga v bolnišnico v Ljubljani.
*	strašna toča nad Metliko. Predzadnjo nedeljo je prihrumela nad Metliko nevihta, usu" la se je toča, vendar med dežjem. Zato ni napravila posebne škode. Toda strašna je bi« la dva dni pozneje. V trenutku je bilo kar za nekaj prstov na debelo vse pokrito z ledom. Padala je toča. debelejša od lešnikov, in vmes kosi, večji od oreha. Deset minut je ropotala, kakor bi bilo raglialo na tisoče strojnic. Oblak je preletel mesto in se pomaknil proti vzhodu k Trem faram. Se več minut se je čuilo oddaljeno hrumenje«, ko je nad mestom ž" -' alo solnce. škoda je ogromna.
' učeta štirih otrok je povozilo. Nedavno zvečer se je pred postajo Stično pripetila strašna nesreča. V tistem času se je peljal s kolesom 301etni trgovski zastopnik tvrdke Oset v Ljubljani Alfred Macele proti Stični. Z njim je bil tudi neki gostilničar s Krike. Zatopljena v pogovor sta šele v zadnjem trenutku slišala prihajajoči vlak. Gostilničar je hitro skočil s kolesa in tudi Macele je stopil z nje« ga. a bil .ie že preblizu vlaka. Zagrabilo ga je stopnišče enega izmed vagonov in ga potegnilo za seboj. Macele je padel pod vlak in *o šli trije vagoni čezenj. Bil je takoj mrtev. Pokojni Macele. katerega truplo so prepeljali v mrtvašnico v Stični, je štel šele 30 let; bili je oženjen in oče štirih nepreskrbljenih otrok. Bi' je po rodu iz Čermošniie, stanoval je pa v Ljubljani. Pokojnik se de marliiivo udejstvo« vail v raznih društvih, zlasti v Novem mestu, kjer je živel dalje časa. Bil je član novomeškega Sokola. Blag mu spomin!
*	Pri strašnem neurju v Medmurju je strela ubila več žrtev. Govorijo, da je bilo ubitih kar osem oseb. Posebno hudo je v zadnjih dneh neurje opustošilo tudi takovski srez, kjer je toča uničila rast okrog Beršičev, Lje« vaja, Vrnčanov in Ljutovnice.
v Domačija je zgorela. Pred dnevi je nastal ogenj pri. posestnici vdovi Šerbelovi Luciji na Bregu nad Poljčanami. Vzrok ognja je bil lesen dimnik, ki se je vžgal in zanetil slamnato streho. Gasilci so bili takoj na mestu in so požrtvovalno rešili, kar se je rešiti dalo. Obenem s hišo sta zgoreli tudi šupa in klet.
- Huda nesreča pri gradnji gorenjske ce« ste. Pri gradnji nove ceste čez medenski klanec se je pripetila te dni velika nesreča. To cesto gradi tvrdka Dedek, ki je zgradila v bližini Medna lesen most nad cesto, po katerem teče tir za vagončke, da morejo delavci laže dovažati gradivo na niže leže« čo oesto. Ta leseni most pa je bil omenjenega dne preobremenen. Na njem je bilo kar šest vagončkov, naloženih s težkim kamenjem Ko je hotel delavec. Janez Špenko prevrniti zadnji vagonček na cesto, se je naenkrat porušil most. Vsa težka vsebina je zasula pod seboj tri delavce. Drugi delavci, ki so to videli, so naglo začeli odkopavati zasute tovariše. Iz Ljubljane so tdefonično pozvali reševalni avto, ki je nato odkopane delavce odpeljal v ljubljansko bolnišnico. NaJhuje je poškodovan 251etni delavec Lovrenc Sleme iz Dvorja pri Cerkljah. Hudo ponesrečen je je tudi 34!etni delavec špenko Ja» nezJNekoliiko laže je bil ranjen. 321etni samsk; delavec Jernej Škerl iz Kleč.
*	Razdejanje strele. Huda nevihta je bila nedavno nad Kamnico in Rošpohom. Med njo je udarila strela v hišo posestnice Ivane Kraljeve v Rošpohu in povzročila pravo razdejanje. Ko se je zabliskalo, je bila Kra« Ijeva s sinom Antonom v sobi. Strela je udarila v streho in vrgla skoro vso opeko na tla. Skozi streho je šinila v strop in izvrtala v njem ogromno luknjo. Posestnico in njenega sina pa je onezavestila. Ljudje so natglo prihiteli na pomoč v stirahu, ker so mislili, da hiša že gori. Vendar strela ni ničesar vžgala. Oba nezaveščenca so z umetnim dihanjem spravili spet k življenju. Posledice so bile pri materi in sinu zeilo Občutne. Mati je na levi strani čisto ohromela.
*	Poskus samomora v jetniški celici. 501et-ni železničar Ivan Galjot, ki je bil aretiran v zvezi s tatvinami v mariborskih železniških delavnicah, si je v jetniški celici prereza! žile s črepin o razbite steklenice. V zadnjem trenutku so mu rešili življenje.
*	Samomor Slovenca v Zagrebu. V poslop" ju glavne carinarnice v Zagrebu se je zastrupil 191etni Jakob Gustl. Popil je večjo kc/ičino sode. V obup ga je pognala beda.
*	Lažni detektiv. Pred praznikom se je v Novem mestu pojavil mlad moški, ki se je z veliko spretnostjo sukal med ženskami na živilskem trgu. Tujec je kmalu obstal pri Zupančičevi Ceciliji iz Vel. Brusnic, pri ka« teri je izsledil tihotapsko blago saharin. Stopili je k ženi in jo tiho vprašal, ali ima na prodaj saharin. Ko je pritrdila, se je izdal za kupca, ki potrebuje večjo količino tega blaga. Ženica, ki je sleparju verjela, mu je izročila 20 škatlic saharina, katere je neznanec spravil v žepe. Prodajalka, ki je bila v prvem trenotku vesela, da je tako hitro pro« dala tihotapsko blago, se je pa kmalu začela tresti, zakaj tujec se .ie ženi zdajci predstavil za tajnega policijskega agenta. Oči prestrašene prodajalke so gledale samo do« zdevni policijski znak. Naposled je tujec dejal, da je blago zapleneno. V tem pogledu je ženi napravil daljšo pridigo., naposled pa ji je stavil kar ponudbo: »Plačajte mi, če hočete. 100 Din in o zadevi bom molčal. V. nasprotnem primeru pa vas čaka zelo huda kazen«. Zavedajoč se svoje krivde .ie ženica prosila «dete'ktiva», naj ji ta greli zaen* krat odpusti. Ponudila mu je tudi ves svoj denar, kar ga je imela pri sebi, to je okrog 30 Din, kar je tujec lepo spravil in odšel. Policija, ki je bila na dozdevnega detektiva opozorjena, je tega tudi kmailu izsledila v
osebi 30-letnega tesarja Sladiča Franca iz Hrasta, občina Vinica in ga izročila sodišču.
*	Siromaku je zastrupil kravo. Marca nekoč je nastal ogenj v viničarto Kurnika Fri« derika v Zičah pn Sv. Ani. Zgorelo je vse poslopje s hlevom, v katerem sta bili krava in svinja. To je bilo edino imetje viničark Petra Goloba, ki je v viničariji stanoval. Po« znejši dogodki so pokazali, da se je nad siromakom maščeval neznan požigalec. Aprila je dal lastnik viničarijo nanovo pozidati, vi-ničar Golob pa si je z zadnjimi dinarji kupil kravo. Vendar zločinski požigalec ubogemu vimičarju ni dal miru. V aprilu je Golob prejel dve grozilni pismi od požigalca viničari-je, v katerem mu obljublja še hujše maščevanje vse dotlej, dokler ga U> mogel doseči. Te dni je Golob s svojo ženo šel na delo. Dopoldne pa se je k hišici splazil požigalec, stopi v hlev in natresel v korito med krmo za kravo strupa. Krava je s krmo vred pojedla strup. Takoj je začela bljuvati. Ko se je viničarka vrn'la domov, je šla v hlev krmit kravo. Vsa prestrašena je opazila, da leži krava že napol mrtva na tleh. Poklicala je ži-viinozdravnika, ki je pa mogel ugotoviti la zastrupljenje, zaradi katerega je krava tudi poginila.
*	Trije posestniki žrtve požigalca. Nedavno zjutraj je nastal nevaren požar v Bruhanji vasi, Občina Dobrepolje. Goreti je začaia ka-šča posestnika Alojzija Babiča. Nato je ogenj preskočil na poslopje Franci Klinca, ki mu je zgorelo vse razen koz.iica. Zraven pa ja postal žrtev plamenov še hlev Antona Drob-niča. Vsa škoda je pnb! žno na polovico poravnana z zavarovalnino. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen. Požar bi bi! lahko postal usoden za vso vas, če ne bi bili tako hitro nastopili gasilci iz Zagorice, Dobrepolja, Zdenske vas; in Kompolja.
*	Drzen vlom sredi Kranja. V nedavni noči so neznanci ©plenili Černeličevo trgovino sredi Kranja. Odnesli so okoli 20 bal tkanin« skega blaga v vrednosti okrog 25.000 Din. Poleg tega so pa pobrali iz blagajne še 1500 dinarjev v gotovini. Vlom je odkril stražnik Mihelčič, ki je opazil enega izmed vlomil« cev, ko se je hotel s plenom odpeljati na ko« lesu. Stražnik ga je pozval, naj počaka, a ker se vlomilec ni odzval, ie streljal za njim. Vlo« mileč se pa za to ni zmenil, temveč je pustil kolo in šest bal blaga na licu mesta ter po« begnii. Trgovcu so vrnili najdenih šest bal, a manjka jih še vedno 12. En zavitek so na« šli tudi na poti proti pokopališču, iz česar, sklepajo, da so jo vlomilci ubrali v tej smerL O vlomu so bili obveščeni domači orožniki, ki so šli takoj na delo. Sled za zločinci je držala na Dolenjsko, kjer so orožniki že enega osumljenca aretirali.
*	Tatinska družba. Za te dni je bila pred malim kazenskim senatom v Mariboru razpisana razprava proti 12čianski tatinski družbi, ki je leta 1934. strahovala okolico Petajncev in Tišine. Tolpa je kradla vse, kar ji je prišlo pod roke. Po obtožnici je oškodo« vala okoli 50 posestnikov. K razpravi so prišli le štirje obtoženci. Bili so sami mladi fantje, ki so bili obsojeni na zapor od treh do šestih mesecev.
*	Krvav zločin v Šiški. Nedaleč od Kmeto« ve gostilne v Šiški se je v nedeljo odigral razburljiv dogodek. 351etni delavec Josip Za-vršnik iz Škofje Loke je popoldne popival z delavcem Poldetom Zbonom iz Bače pri Gorici. Preobilna pijača- je obema udarila v
. glavi in v pijanosti sta se začela prepirati, naposled pa je Zbon Završnika krepko brc« nill. Završnika je pograbila jeza, potegnil je nož in z njim nekajkrat zamahnil proti tovarišu, ki se je takoj zgrudil. Hudo ranienega Poldeta Zbona so prepeljali v bolnišnico.
*	Prodana ciganska nevesta. K sodišču v Cakovcu je prišel cigan Martin Bogdan in povedal, da je pred letom oženil svojega 18-letnega sina Josipa s 171etno cigansko kra« sotico Ružo iz neke vasi blizu PTeloga. Nedavno pa je mlada snaha izginila. Oče in sin sta jo zaman iskala. Pretekli petek .ie stari cigan Martin Bogdan izvedel, da je lepa snaha nekje v bližini Zlatarja. Snaho je ukradel
«l„	»DOMOVINA«
njen oče in jo drugič prodal za tisoč dinar« jev. Cigan Martin Bogdan hoče nazaj svoj denar, k tir je ciganko že on kupil lani za tisočak. Sinu Josipu pa ni do denarja, marveč hoče nazaj svojo iepo čnnooko ženko.
*	Ukradeni sta bili dve kobili nekemu posestniku in mlinarju v občini Dobrunjah. Kobili sta srednje velikosti in dobro rejeni. Irrta je temno-rdeče, druga pa svetlo-rdeče barve. Prva ima belo liso ua čelu in belo zadnjo le« .vo peto. Druga ima na križu tri centimetrske svetlejše in črno obrobljene- kroge in na zadnjem levem stegnu od udarca povzročeno, neporaslo brazgotino. Domneva se, da so kobili ukradli cigani. Kdor o opisanih dveh konjih kaj ve, naj obvesti za dobro na* grad o občino v Dobrunjah.
*	Požig. V Orehovici je pred dnevi nastal ogenj pri dveh gospodarjih, sosedih. Goreti je začelo pozno ponoči pri posestnici Mazn-kovi Mariji in posestniku Srebrnjaku Antonu. Obema sta zgoreli gospodarski poslopji. Na foraj nesreče so prihiteli gasilci iz Orehovjce, BVusnic in Vrhpolja, ki so po velikem naporu ogenj omejili in tako preprečili, da se ni raz-žiril na ostala poslopja. Kakor se je dalo ugo* toviti, je ogenj povzročila zlobna roka.
*	Za ukradeno kolo leto dni robije. Mali kazenski senat v Mariboru je obsodil 36!etnega Vincenca Horvata iz Fokovcev na leto dni robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, ker je ukradel posestniku Pavlu Krčmarju v Fokovcih kolo.
*	Velik vlom. Nedavno noč so neznanci vlomili v trgovino Viktorja Planinšca v Št. Ilju pod Turjakom in odnesli tkaninskega in drugega blaga v skupni vrednosti za 14.000 dinarjev.
4 Za morilci Martina Borovnika ni sledu.
Kakor smo že javili, je roparska tolpa 16. t. m. napadla v Kutini pri Zagrebu skupino lovcev v lovski koči državnega gozdarja Pe-trasa. Pri tej priliki so roparji ustrelili zagrebškega trgovca Martina Borovnika, ki izvira iz ugledne rodbine Borovnikov v Borovljah na Koroškem. Borovniki so bili vedno narodno zavedni. Martin je bil, kakor vsi njegovi bratje, tudi koroški dobrovoljec. Pri tem roparskem napadu, ki ga je napravilo pet neznanih oseb, je bil hudo ranjen tudi go-dair Anton Petras. Zagrebška policija je are* tirala več oseb, vendar pa jim ne more ničesar dokazati. Med petnajstimi aretiranci ni niti enega, ki bi priznal soudeležbo pri orne* njenem napadu. Hrvatsko društvo za gofltev lova in ribolova v Zagrebu je te dni sporočilo policiiji, da daje 5000 Din na razpolago onemu, ki odkrije morilca pokojnega Marti* na Borovnika.
*	Leto dni za nevarne poškodbe. V Stanovskem so se fantje lani na Štefanovo zbra* li pri nekem posestniku, da se pozabavajo. Proti večeru pa je med njimi nastalo prerekanje in se izpremenilo v pretep. Ob tej priliki je dobil posestniški sin Slavko Drobne s stolom tako hud udarec po glavi, da mu je počila lobanja. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. Pred malim senatom v Mariboru je bil obsojen 23* letni posestnikov sin Ivan Simončič iz Ki-carja. ker je prizadejal Drobnetu nevarne poškodbe, na leto dni zapora in na trajno izgu* bo častnih državljanskih pravic.
*	Pijani tatovi sami padli orožnikom v roke. V noči na nedeljo so ustavili orožniki na cesti med Št. Il;em in Mariborom trojico pijanih moških, ki so vozili na vozu sod vina. Vsi trije so bilj povaljani od blata, ker so v pijanosti neprestano padali do tleh. Orožniki so se pijancev usmilili fn jih zaprli v zapor na svoii postaji. Naslednjega dne so jih zašli* šali, pri tem pa se ie izkazalo, da so dobili v roke čisto po naključju tri nevarne ptiče, ki so vlomili pri posestnici Jožefi Senčarjevi v Jelenčah n-i št. Ilju in ii odpeljali sod s 150 litri vina. Če ne bi bili tako pijani, bi bili naj-brže spravili svoj plen na varno.
*	Tatvina denarja. V petek ponoči so obiskali neznanci stanovanje posestnika Fuchsa v Kicarju in ukradli iz spalnice 3.100 Din go* tovine. Orožniki so aretirali neko osumljeno Osebo.
ii. 22. —
*	Zastavljalnico so hoteli oropati. Te dna
je prišel na mariborsko policijo mizarski po* močnik Josip Neubauer in pripovedoval, da ga nagovarja izpuščeni kaznjenec Rudolf Jordan, naj bi mu pomagal pri roparskem na* padu, katerega je zasnoval na mariborsko zastavljalnico. Poleg njega je nagovarjal še krošnarija Bogoviča in nekega Polajžarja. Neubauer je opisal tudi ves načrt, kakor mu ga Je Jordan pripovedoval. Policija je Jorda* na prijela.
*	Vlomi v cerkve. Nedavno noč je bilo vlomljeno v župno cerkev v šmartnem pod Šmarno goro. Vlomilec je vzel iz tabeirna-klja monštranco z Najsvetejšim in razmetal hostije po oltarju in po tleh. Pred nekaj dnevi pa je sličetn zlikovec vlomil v cerkev v Kosezah. Odprl je pušico in pobral iz nje ves denar. Po naših cerkvah še zmerom premalo pazijo na take nepovabljene goste.
*	Žrtev obmejnega tihotapstva. Kakor smo že poročali je nedavno zjutraj italijanska stra* ža tik naše meje streljala za dvema tihotapcema. Andrejačev Tone z Gornjega Jezera je bil zadet v glavo in takoj mrtev. Njegov tovariš, 191et.ni posestnikov sin France Pe* rušek iz Podcerkve, pa je dobil strel v trebuh in je te dni umiri v ljubljanski bolnišnici za hudo poškodbo.
*	Duhovnik toži svojega nadškofa. Dolgo* letni načelnik ministrstva pravde in znani nacionalni delavec duhovnik dr. Avguštin Ci-čič, ki živi stalno v Beogradu, je vložil tožbo proti sarajevskemu nadškofu dr. Šariču. V tožbi se navaja, da je nidškof dr. Šarič pred meseci poslal v Rim neko poročilo v latinščini, v katerem je obrekoval dr. čičiča zaradi njegovega nacionalnega delovanja. To je prvi primer, da neki duhovnik toži svoje* ga nadškofa zaradi obrekovanja. Take reči se navadno zmerom obravnavajo pred cerkvenimi oblastvi.
*	Ne Rauscheva, temveč Roži^eva. Nedav* no so na studenškem pokopališču pri Mariboru prekopali neki grob in našli gnojne vile, ki so kazale na nenaravno smrt pokopa* r.ega. Sprva se je reklo, da je bil to grob Marije Rauscheve, kar pa ni res. Zadevo je zdaj pojasnil studenški občinski urad z nasled* njo službeno objavo: Na studenškem pokopališču je bil prekopan zaradi grobarjeve po* mote grob Terezije Rožičeve, rojene 1. 1845., žene dninarja, umrle 4. avgusta 1. 1914. Ro-žičeva je pred smrtjo stanovala v Studen* cih. Pomota pri prekopu groba je nastala zato, ker so se označbe grobov zaradi 22-letnega razdobja izgubile. "Da se ne bi po nepotrebnem osumljali svojci umrle Marije Rauscheve, katere grob je ostal doslej nedotaknjen, popravljamo prvotne navedbe.
*	Obsodba podivjanega ubijalca. Pred ma* lim senatom v Celju je bil obsojen na štiri leta robije 221etni že- kaznovani delavec Edvard Grmovšek iz Globokega pri Brežicah, ker je do smrti zaklal pred Šelerjevim vino-tooom v Piršenbregu Mihaela Petančiča. Gr* movšek je ogrožal tudi druge, malo preti je med potjo do vinotoča poškodoval Antona Sušina, ki je bil tedaj hlapec v Dedji vasi. Sirovi ubijalec mora plačati tudi 405 Din pogrebnine Jožefj Petančičevi, vdovi po pokojnem, ki ji je zapustil tri otročiče. Dalje mora plačati Sušinu 100 Din za bolečine. Petan* čičeva je bila z ostalimi zahtevki zavrnjena na pot civilne pravde.
*	Zverinski sin. Pri okrajnem sodišču v Ptuju se je vršila nedavno razprava, ki je imela hude posledice. Andrej Drevenšek, 68 let star preužitkar pri Sv. Lovrencu na Drav skem polju, je tožil svojega sina Jožefa, ker mu ta ne izplačuje preužitka. Pravdo ;e sin izgubil in je bil obsojen razen preužitka. ki mu ga mora dajati, še na sodne stroške. To je pa Jožefa Drevenška tako razjezilo, da je planil na očeta in ga podrl na tla, hodil po njem in mu przadejal hude poškodbe, noseb* no na glavi. Zlomil mu je tudi desnico. Reševalci so morali očeta spraviti v ptujsko bolnišnico. Proti zverinskemu sinu. ki je pozabil četrto božjo zapoved, je uvedeno kazensko postopanje.
*	Vlomilec v j'ezuitskem samostanu. Enega zadnjih večerov so imefii v jeznitiskem samo-
: Stran 9	■
stanu v Levstikovi ulici v Mariboru razburljiv dogodek. Ko je bilo že vse pri počitku, je nekdo skozi okno skočil v kapelo. Pri tem pa je povzročil ropot, ki je preoudil v samo* stanu lijudi. Prišli so gledat in so vjomilca pregnali. Ker skozi okno ni mogel pobegniti je ušel po stopnicah v gornje nadstropje in se slednjič zatekel na podstrešje. Poklicani stražniki so kmalu imeli vlomilca uklenjene-ga. Je to 24letni ključavničar Avgust Šturm, ki je prišel v Maribor iz Pole.
*	V jezi ga je zaklal. Na praznik zvečer se je vračal posestnikov sin Matija Godvajn iz Dobravcev pri Ormožu, kjer je bil na nekem shodu, s kolesom domov v Mihovce pri Veliki Nedelji. Na ozki brvi preko Lešnice je na* leteli na zakonca Ivana in Terezijo Kržičeva in na 241etnega cestarjevega sina Antona Gomboca i z Dolnjih Savcev. Na ozki brvi ie bilo premalo prostora in tako se je zgodilo, da je Godvan padel z brvi v jarek. Ves divji se je pobral in planil z odprtim nožem proti Gombocu in ga sunil v prsi. Prereza! mu je pljuča in ranil srce, da je Gomiboc čez nekaj minut umrl. Ubijalca so orožniki aretirali.
*	Župnik in trgovec tožita 110 kmetov. V Krapini je te dni vrvelo na sodišču. Župnik Franjo Benko in trgovec Štefan Došen iz Ra. doboja sta tožila 110 kmetov zaradi obrekovanja. Kmetje so namreč bili poslali škofij* skemu ordinariatu v Zagrebu pismo, v kate* rem protestirajo, da bi župnik prodal trgovcu Došenu del župnijskega zemljišča. Pa so se v pismu nekoliko zaleteli in grdo žalili župnika in trgovca.
*	Hranilno knjižico je popravil. Mali ka» zeniski senat v Mariboru je Obsodil 411etne-ga posestnika Antona Filipiča iz Logarovcev na en mesec in 20 dni strogega zapora pogojno za dobo dveh let, ker je ponaredil hranilno knjižico Mestne hranilnice v Ljutomeru.
*	Fantovski pretep. Mali senat v Mariboru je obravnaval fantovski pretep, ki se je zgodil 26. decembra 1. 1934. v Stopnem pri Ma* kolah. Obtoženih je bilo osem fantov, ki so popivali v neki viničariji. Leopold Cajnko je ob tej priliki dobil z nožem precejšnje poškodbe. K' razpravi niso prišli vsi obtoženi in je bil obsojen le glavni krivec Cajnkove poškodbe 291etni delavec Simon Mesarič na leto dni robije. Proti ostalim obtožencem bo razprava pozneje.
*	S kladivom ga je ubil. Pred leti je kupil v Češnjicah Škrjančevo domačijo 401etni Dra" gan Franc, oče treh otrok. Pri prodaji svojega posestva si je izgovoril Škrjanc dosmrtni kot in užitek. Isto je poskrbel tudi za svojo ?81etn<> hčer Marijo in sicer od njenega 50, leta dalje. Novi lastnik pri sklepanju pogod* be nj mislil, da mu bo čez nekaj let težavno držati ta dogovor. Hude gospodarske raz mere so Draganu onemogočile, da bi dajal Škrjancu užitek po pogodbi. Spričo tega so bili v Draganovi hiši prepiri na dnevnem redu. Da bi prišel do celotnega užitka je Škr» janc mladega gospodarja tožil zaradi preslabe oskrbe. Ljudre, ki so poznali značaj gospodarja Dragana, so že. v naprej prerokovali slab izid teh prepirov, zakaj Dragan .e zelo nagle jeze. Nekoč, ko je kupil par štat* livih konj, je obema predrl z nožem oči. Ze samo to gnusno dejane, je Dragana spravilo pri ljudeh na, slab glas. V eni pretekli noči pa Se je Dragan spravil na starega Škrjanc a in mu s kladivom razbil glavo in mu zdrobil koš.. Po groznem dejaniu je ubijalec zanesel truplo v studenec in ga postavil v vodo na glavo. ZJočin pa je bil odkrit. Sledila je aretacija Dragana in še nekega Vegovega prijatelja, ki ie osumljen, da v ■—-nI nositi škrjančevo trtrolo v studenci
OBE BOLJŠI POLOVICi
A: »Ti, ali veš, da jaz prav za prav vsem
nič?«
B: »Ne vem. kako to misliš.« A: »Poslušaj. Pred dvajsetimi leti m* umrla moja prva boliša polovica. Pred dv°-ma letoma mi je umrla druga boliša polovica-Ker sta umrli obe moji polovici, ni torej ostalo od mene nič.«
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Zdrobovi štruMji. Ume si vlečeno testo. Mea tem ko testo počiva, pa pripravi na-uev (nadev: dva decilitra zdroba zmešan v štirih decih kisle smetane ;in postav] na stran, dia se zdrob namoči; v skleda mcijj sedem dok sirovega masla, štiri rumenjake in malo soli, nato primešaj namočeni zdrob in sneg štirih beljakov; vse sikupac na.aLko zmešaj). Vležano testo tanko razvleci, pomaži z nadevotii, zvi'j in položi na čist, s sirovim maslom pomazan prtič. Vse štiri konce skupaj zveži, vtakni kuhalnico skozenj in štrukelj obesi na kuhalnici v sla« krop tako, da je ves v'kropu. Ko vre pol ure, je štrukelj kuhan. Dvigni ga na desko, razve-ži, zreži, naloži na desko, potresi z drobti-nami in zabein s sirovim maslom. Zraven daš suhe kuhane če spine.
Jabolčna torta. Umesj v testo četrt kile omake, 12 in pol dek sirovega masla, 12 in pol deke sladkorja v prahu, pol zaivitka pecilnega praška in eno jatce. Umešeno testo razvaljaj v velikosti posode za torto (maio testa pusti za rob in za potresenje po vrhu). Testo položi v pomazano posodo. Iz koščka testa napravi dolg in tanek svalk in ga položi ob rob posode, da zadrži jabolčni sok, da ne izteče ven. Zdaj nadevaj jabolka. Jabolka olupi, zribaj in zmešaij s sladkorjem. Po jaibollkah potresi pest rozin, pest zmletih orehov ali mandeljnov in malo cimeta. Po vrhu pa zdrobi ostalo testo. Torto peci približno tri četrtine ure, da se lepo rumeno zapeče. Hladno zreži in daj na mizo.
Dušeni goveji zrezki. Tri četrt kile govejega mesa (iz križa) dobro potolči, obreži ves loj in zreži na zrezke, osoli in na vroči masti hitro opeci. Ko je meso po obeh plateh opečeno, prilij toliko juhe, da je skoro vse meso pokrito z joiho. Dodaj še žličico gorčice in malo popra ter duši do mehkega. Med tein pa razbelj žlico sirovega masla, posuj na maslo žlico moke, in ko je moka zammenela, zalij to prežganje s sokom mesa, dodaj eno drobno sesekljano čebulo, narezane kuhane zelenjave (peteršilj, korenček in zeleno), pest dušenih jurčkov, sok ene limone, malo sardelnega masLa in tri žlice rdečega vina. Ko je vse Skupaj dobro povre-lo zloži zrezke .v skledo in oblitj s sokom. Daš z valjanci ali krušnimi cmoki na m;zo.
Praktični nasveti
Ce si hočeš lase črno pobarvati, si lahko barvo sama pripraviš in sicer: 10 dek zunanjih orehovih lupin, ko so orehi še zelen, drobno zreži in zmešaj s šestimi grami gam-na in 25 grami vode. Ta zmes naj stoji dva dni, a jo med tem večkrat premešaj. Na;o precedi skozi krpo, dodaj šest dek aikohola, dobro zmešaj in jo previdno s pomočjo krtu-čice, gobice ali krpe razmaži po laseh. Oble-' ci pa rokavice, sicer boš imela tudi roke črne. Pazi pa. da si kože na glavi ne porna-žeš, da ne bo tudi črna.
Ce imaš suho kožo na glavi, tedaj sj jo na-drgni z mandeljnovim oljem. Če imaš pa veliko prhljaja, si nadgrni kožo s kako tinkturo za lase. ki jo dobiš v drogeriji ali lekarni.
Volnene obleke, jopice in drugo, kadar jih pereš, dodaj zadnji vodi, v kateri izpiraš, malo kisa, da poživiš barvo.
Najbogatejši narod na
svetu so Indijanci
PREKMURSKI GLASNIF
Nov gasilski dom v Gornji Lendavi. Gor-
nelendavska gasilska četa si je zgradila lep dom, ki je v ponos delavni četi. Dne 7. junija bo dom blagoslovlejn. Ob 8. zjutraj bo zbiranje čet. ob sv. maša, po maši gasilne va> je in po vajah odmor do 14. ure. Potem bodo večernice in ob 15. uri blagoslovitev. Po blagoslovitvi bo prosta zabava pri g. Marš-ku	_
NAŠI NA TUJEM : rancosko pismo
Auiiun ie Fiche, maja
Prou .\.'izo s,no pri tukajšnjem rudniku dooro zaslužili. Prav do leta 19o0. smo delavci po vsej Franciji imeli res dobre čase. Posebno tu v Audun le Ticheu srno se raui pobahali. če smo govorili z rojaki iz sosednih rudn.kov. Kdor je bil dober delavec in ,;e pozabil na uro gledati, tako da Je delal po 12 ur namesto osem, je služil še posebno lepe denarje. Danes pa se nič ne hvalimo z zaslužkom. Kadar je dan plačila, stisne vsak delavec tisto tanko kuverto in gre domov vesel, da je sploh kaj v njej.
Včas:h smo ;o zavili v gostilno in smo pogosto prišli šele drugega dne domov. Zdaj je vse to minilo. Vsakdo gre od plačila hitro domov, pa je še v strahu, da ne bodo začeli lonci stavkati.
Tukaj nas je zaposljenih okrog 35 Slovencev, po večini družinskih očetov. Prištevajo nas med dobre delavce. Pravijo, da smo Slovenci dobri delavci. To Francozi priznavajo, a nas obenem obžalujejo, da se ga radi preveč nasrkamo.
Tudi društev imamo pri nas kar več, čeprav nas ni tako veliko število tu. Nedavno smo v nekem listu brali, kako Slovenci tu da'eč zaostajamo za drugimi narodi, ker nimamo niti enega časopisa, ki bi se tiskal v Franciji. Imamo pa še eno skrb: Kako bo z našim naraščajem. Ali bo jugoslovenski ali francoski? Če bo šlo tako naprej in če ne bomo dobili več slovenskih učiteljev, kakor jih imamo sedal, potem bo naša mladina znala bolje francoski kakor materni jezik MoTda bo kdo rekel, da lahko oče in mati učiti svoje otroke. To pa je v tujini premalo, česar pač ni treba posebej poudaniati. V tem pogledu tudi zaostajamo drugimi tu naseljenimi delavci. Poglejmo Poljake, Italijane in druge! Vsi imajo svoje učitelje. Seveda nima vsaka majhna naselbina svojega učitelja, temveč imajo tako ureieno. da učite! stalno potuje no naselbinah. Zato prosimo. da nam Jugoslavija pošlje naše učitelje. Vesele binkošti vsem rojakom, zlasti rudarjem doma in na tuiem!
Iz Meerbecka (Nemčija) nam pišejo: Dne 22. maja je praznoval 601 e t ni t; o upokojeni rudar g Zakošek Martin, po rodu iz Stare vasi na Bizeljskeim. V Nemčiji biva že 29 let. Kljub šestim križem je g. Zakošek še prav krepak. Zvestemu bralcu »Domovin;« želimo še dolgo vrsto zdravih let!
BANKA BABOCB
11, Rue Auber, Pariš (9°) odpreml} denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu Vrši trse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiil. Franciji. Holandiji in Luksemburgu »prejemalo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64. Bruxel-les; Francija: št 1117-04. Pariš; Holandija. štev 1458-66. Ned Dienst; Luksemburg: št 5967 Lu-jcembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačn-naše čekovne nakaznice.
Postani in ostani čian Vodnikove družbe!
Ni lahko verjeti, da so ameriški Indijanci najbogatejši narod na svetu. Njih skupno premoženje je precenjeno na 20 milijard dolarjev, tako da pride na vsakega Indijanca v Ameriki povprečno 60.000 dolarjev. Vendar pa niso vsi Indijanci tako srečni. V velikih ameriških mestih jih živi na tisoče, ki se morajo trdo boriti za življenje. Kako pa so se dokopali Indijanci do tako ogromnega premoženja? Približno pred 80 leti so bili Indijanci, ki jih je bilo še zelo malo, čisto potisnjeni v ozadje. Odvzete so jim blie vse pravice in so kot pregnanci živeli v zapuščenih pokrajinah siromašno živ-ljenje. Američani so bili prepričani, da bo na ta način Izumrl indijanski rod. Ko pa so začeli Indijanci v svojih novih pokrajinah v Oiklahami, Novi Mehiki in v Južni Dakoti, kamor so bili pregnani, obdelovati zemljo, so- pri kopanju naleteli na izdatne petrolej-ske vrelce. Njih gmotni položaj se je kmalu izpremenil.
Obilne petrolejske vrelce so osvojili Američani, vendar pa so Indijanci pri kopanju vrelcev in pri obdelavi sirovega petroleja dobro zaslužili. Številni Indijanci pa so postali tudi delničarji petrolejskih družb in zelo obogateli. S svojim bogastvom pa Indijanci po zakonu niso smeli svobodno razpolagati. Ko so Indijanci pridobivali počasi na veljavi in moči, so se začeli boriti proti varuštvu. Zahtevali so odpravo varuštva m enake pravice, ki jih imajo belokožci. Njih gibanje je začelo dobivati ostrejše oblike. Leta 1929. se je zglasilo močno odposlanstvo rdečega naroda pri ameriškem predsedniku, ki ga je sicer ljubeznivo sprejel, ni pa ugodil njegovim zahtevam.
Leto dni pozneje pa se je vršil v Donoru shod. na katerem se je zbral skoro ves indijanski narod z vsemi svojimi izobraženci. S shoda so bile poslane ameriški vladi odločne zahteve po enakopravnosti, pravicah in svobodi indijanskega naroda. Vodil pa je shod odvetnik dr. Harold Daviš Emerson. potomec indijanskega duhovnika.
F.merson ima za ženo najbogatejšo in najlepšo indijansko princeso Noemi. V teku zadnjih let je indijansko gibanje zavzelo že tako velik" obseg, da bo morala z njim računati ameriška vlada.
X Oton Habsburški se baje ženi v Rimu,
V zadnjem času se spet širijo govorice o ženitvenih načrtih Otona Habsburškega. Rimski poročevaiec »Matina« opozarja v tej zve» zi na to, da so v Rimu mnogo razpravljali o tem, da je bila hčerka italijanskega kralja princesa Marija Savojska v avstrijskem poslaništvu. To dejstvo spravljajo v zvezo z morebitnimi poročnimi načrti med Otonom Habsburškim in princeso Marijo.
X Prisilno delo v Bolgariji. V svrho orni-lijenja brezposelnosti jn zmanjšanja izdatkov za vzdrževanje cest, železniških prog in dui-gih s ličnih javnih naprav je vlada sklenia osnovati po zgledu Nemčije prisilne delavske bataljone. Ze prihodnje dnj bo vpoklicala okrog 20.000 brezposelnih, ki bodo nato razdeljeni na razne krajine. Popravljali bodo ceste, mostove, železniške proge, izsuševali močvirja in opravljali slična dela. Zato bodo prejemali vojaško hrano, obleko in m a len« kostno odškodnino v denarju. Obvenzo delo v teh bataljonih bo trajalo leto dni, po potrebi pa se bo lahko podaljšalo na dve leti.
X Pšenica, ki se je rja ne prime. V Kanadi se je znanstvenikom po dolgoietnih poizkusih baje posrečilo vzgojiti vrsto pšenice, ki se je ne prime rja. Ker povzroča ta žitna bolezen v Kanadi vsako leto ogromno škodo, bo nova pšenica velikega pomena. Zaenkrat nameravajo z novo pšenico posejati 4000 hektarov zemlje in upajo, da bodo prihodnje k:o lahko že vse farmarje preskrbeli s potrebnim semenom.
X Potopljeni zakladi Luzitanije. »Luzitani« ja« je bila med vojno največja ladja angleške pairoplovne družbe »Cunard-Line.« Ko se jc 1. maja leta 1915. odpelala iz New Yo>rka. je nosila s seboj veliko bogastvo. Kakor s;> ugotovili, .ie imela na krovu za en milijon
funtov šterlingov dragocenosti. Kakor pa so trdili Nemci, je vozila ladja tudi strelivo in orožje za zaveznike. Zato so jo nemški pod« ir.orski čolni na njeni poti zalezovali. Dne 7. maja 1. 1915. jo je izsledil nemški podmorski čoln in jo napadel. Ladja se je potopila na južni obali Irske in je znjo vred utomlo 1134 ljudi, po večini potnikov. Zdaj s potop« Ijeno lad o vred počivajo na morskem dnu tudi veliki zakladi, katere je vozila s seboj. Večkrat so že poskušali dvigniti te zaklade, todu doslej se jim to ni posrelo. Potniki so imeli s seboj mnogo zlatnine in draguljev, katere so dali shraniti v parnikovo zakladnico. Na tej ladji je bila tudi pošiljatev demantov. ki so bili cenjeni na četrt milijona funtov. Ze lansko jesen so začeli dvigati te zaklade, toda nastop;vši viharji so delo preprečili. Pač pa so tedaj vsai natančno ugotovili, kje leži potOpVena ladja. Znameniti angleški potao" ljalec Jim Jarrat. ki ie preiskoval potooljenc ladjo, je mogel ugotoviti, da je na ladji res polno dragocenosti. Ko se je ta potapljalec potopil in pri še' srečno do potopljene -ladie jo .ie lahko prHskal. Preden pa je mogel začeti dvigat' zaklade. w prihnimel' vibn-ii v so onemogočili delo. Zdai AngVži vnov;č ori-pravliaio eks-oed-ic';o, k^ nai na.de potonlienr zaklade in jih dvigne. Dvigalna ladia »Ofr« k; ie ž*> lani «ode'ovala nri r°*evan.iu noton* Ijenih zakladov, se ie vnovič odrravila na pot. Precei verjetno ie. da se bo zdaj posrečilo. dvigniti potoojieno ladio in rešiti zaklade. Nastali-1 na hn nravno vn.rn?qnv>. č/fsm"" ho rfSe^m
X Dež je odkril resnico. Kakor znano, je v Ameriki med zločinci razširjena navada, da ropajo ljudi, za katere potem žalitev ujo od njihovih svojcev vel,ko odkupnino. Svujc žrtve pa znajo tako spretno skrivati, da sivo-ro nikuar ne morejo dognati, kje je bila žrtev skrita, četud. se človek, ko je bil rešen njihove ječe, še tako trudi, da bi dognal, kje so ga imeli. Vendar pa se včasih zgodi, da se razbojnikom zadeva ponesreči. Neznani raz* bojnik] so nekega dne odvedli iz njegove pa lače ameriškega mili.onarja, ki je prebival v Oklahomi. Zavezali so mu oči in ga ves dan vozili v avtomobilu. Proti večeru se je avtomobil ustavil pred samotno hišo. v katero so razbojniki spravili ujetega milijonarja in ga tam imeli zaprtega toliko časa, dokler ga mi« lijonarjevi svojci niso za drag denar odkupili. Ko so razbojniki imeli denar v svojih ro= kah, so svojega jetnika spet naložili v avto, mu zavezali oči in ga ves dan vozili. Naposled so ga izpustili nekje blizu domačega mu kraja. Policija je takoj zaslišala osvobojen«.' ga mjli onarja. ki je moral natančno pripovedovati, kod so ga vozili in kje so ga imeli zaprtega Milijonar oa je mogel povedati policiji le tole: Samo približno morem presoditi, kako daleč so me vozili od mesta Oklaho= me. Hiša. v kateri so me imeli zaprteKa. je najbrže v ravnini To sklepam iz tega, ke noči niso bile bstveno hladnejše od dnevov.« Poleg tega ie milijonar policiji povedal, da je vsak dan ob določenem času letelo nad hišo letalo. Najbolj važna izpoved pa ie bila ta-da se je v tistem usodnem času milijona' mogel spominjati, da ;e~"v tistem kram močno lilo. Na podlagi teh podatkov ie šla policija na delo Pregledala ie vremenska noročila m iz vremenskih ooročil posameznih nok-ajir je ugotovila, k ie ie ob tistem času deževalo Na podlag, tega n bilo več težavno na ti ti sto samotno hišo in zločince nrieti. Tako if dež spravi) resnico na beli dan.
X Smrti ga ie reši). Te dni so izpustili \ Ameriki iz ieče 44tetn°ir:i Vemca Herberir MiiHerja. ameriškega državlan- e nre« sed.el več mesecev v cehci n - ' obsojenih v kaznilnici v JacVsonu. P1 ra ie b-la soglasno obsodila n*1 smrt.	> umo-
ril svojo prijateljico 221etno Evelino B*rack sovo. Samo MHller ie imH kl:uč od n-en g-s stanovania in za usodno noč ni mnr1 dokazati ali'bi:a. Proti n:emu ie pričalo tudi to da je imel bančno kniižico. ki mu jo je bila Be-racksova izročila en dan nr°d svoio žalostno smrtjo. Aretirali so ga na nostaii, čeprav ie trdil, da Še niti ne ve za smrt svoje prija«
teljice. Obsojen je bil na smrt, čeprav je dosledno trdil, da je nedolžen. Guverner drža« ve Mississippija je odklonil prošnjo za pomilostitev, toda Muller.iov zagovornik Wal< dham kljub temu ni obupal. Miiller bi moral biti usmrčen že 2. marca. Njegov zagovornik je pa zvedel, da se je neki delavec za« govoril, da ve nekaj o umoru, lzposloval e odgoditev usmrtitve za štiri tedne, ta čas je pa poiskal delavca Jacka Banda, ki je priznal. da ie umoril Beracksovo, da so ga pa pregnali, preden jo je mogel oropati, io jt pomagalo Mullerju iz celice smrti in guver ner Moberly mu je prišel sam čestitat, da je tako srečno ušel električnemu stolu.
X Z lepim ravnanjem spravljajo kaznjence na pravo pot. Ameriška uprava že od neko a skrbi za to da bi se s kaznjenci kolikor mogoče lepo ravnajo. Z lepim postopanjem hoče o v mračnih dušah izgubljencev buditi iskre dobrega in jih počasi privajati nazaj med poštene in koristne ude človeške družbe. V veliki kaznilnici Sing-Singu imajo kaznjenci na razpolago udobne prostore za nogomet in druge igre. Vsak teden lahko gleda.,o razne poučne in vzgo.;« ne flme v lastnem kinu in pogosto jim vpri- , zanajo tudi gledališke predstave. Seveda j ima ta način ravnanja s kazn enci tudi mnogo resnh nasprotnikov, ki dokazujejo da preblago postopame na zločince kvarno vpliva, ker rim zlasti v sedanjih hud.h časih ob'ta v kaznilnici boljše razmere, kakor «ih imajo mnogi pošteni državlian v prostosti. Navzlic temu pa skušajo <?adn a leta tak kazenski način uvesti tudi na An glečkem in že leto^n e ooletip bodo za kaznjence v Wakef'e'du us'anovili mpdern< letov šče. kjftr iih hod" zanos'i1; D,ri razni' pol sk:h de':h Na?rfi za to k?-/n!'n:«i<n naselbino so bili z p zdavnaj odoHr»n5 P':" za orav so k^zn:"rire nor'""'lh'''1, n-> tijah ž? orp'fnvi !•♦*> in s<r*PT	r*n s>
ti zeodai z utrn odha>3'': n*» o^kazann -.t. ooli" 'n «e zv»čer vračali nazai v kaznilni co Ta d0'ovn' n^črt Wos toliko iznre men;!i Hndo Vazmenci rx><;'ei stanov3.': v nosp^n'h barakah od ^n-del^a na v«»> do sobotnega v1*?^ in d« n° bodo tskn strogo zastražen V-^Vor dislei. Skuma stanovanj KvV> svetli in z-^čna a nlv4ova-li in večerjah hodo v siki'on;h otv^nTab Seveda ne b^idn teh o'a:?av	na
spilošno vej zločine' marveč za zdai zlasti mladostniki in manjši grešniki.
Za smeh in kratek čas
DEŽELA BREZ MINISTERSKIH STOLČKOV
A: »Na Japonskem sploh ne poznajo borbe za ministrske stolčke.«
B: »Kako to?«
A: »Ker sede Japonci na tleh.* STALNA SLUŽBA
Mož: »Zajec je res dobro pripravljen. Kdo ga je pa pripravil?«
Zena: »Predzadna kuharica ga je osnažila, zadnja vložila, nova pa spekla«.
DEDIŠČINO !E DOBIL
A: »Kako se je končala tvoja pravda za dediščino?«
B: »Zelo preprosto. Polovico moje dediščine je dobil nasprotnik, drugo polovico moj odvetnik, ostalo pa iaz . . .«
PRI STARINARJU
Nek' prijateli knjig pride k starinarni, da bi kupil neko redko staro knjigo.
»Zelo draga je!« se prestraši.
»Res. toda to je edini izvod «
»Kaj pa. če bi ;o dali ponatisniti.«
»Ponatisnit'? No. potem bi pa težavno našel kupca zanjo.«
OTROŠKA.
Mati: »Za bož'e ime, kaj si si pa napravil
na roki?«
Sinko: »Udaril sem se s kladivom, mamica«
Mati: »Tako? Pa se nisi nič iokal?«
Sinko: »Oh n». rnH'1 sem. da te ni doma.«
SRFCO IMA
Ona- »Ali imate srečo v igri?«
On- »^korn zmerom dobim!«
r->na- v ljubezni9«
On »Tud: tam' imam srečo; zmerom dobim košaro!«
PPFP SODNIKI
Sodnik- »Obtoženi ste da ste ukradli zla^ to uro.«
Tat: »Ni res Prvič 'e nisem ukradel, drugič pa ura n- bila zlata.«
RADODARNOST
Veronika: »Ali je tvoj mož tudi tako radodaren kakor moj?«
Bernardka: »Se bolj Le pomisli, kupi mi vse. kar more dobiti na kredo.«
-Stran 12
»DOMOVINA« št. 22.
popu&ta ga H!
V/t
**atanettijAe MAeftprvdujaCnaft
T 1 ¥ A R OBLEKE
RADIO LJUBLJANA
od 31. nia.ia do 7. junija.
Nedeija, 31. maja. 3.00: Dobre vetje biti, to nas veseli tp.osceL — 8.45: Napo ven časa. poročila, ooi.ava sporeda. — 9.00: verski govor (Vai.cn.ian ucukI. — 9.15: Prenos cerkvene glavo« iz rrančišhamske cerkve. — 10.15: Luio. »Le roj d'*s«, uvertna (plošče;. - IO.jO: Prenos otvoritve esperan.sKe-ga kongresa. — 11.15: Prenos promenadn:« ga koncerta godbe »Sloge«. — 12.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 12.15 Nadaljevanje prenosa koncerta »S.oge«. — 13: Kar imamo, vam uamo vpiosce po željah).
—	17.00: Ugled gozdarske razstave na ve-lese.;mu (inž. Cvetko liožio). — i7.20: Koncert radijskega orkestra. — 18.30: Otroci, poslušajte!: Striček Matiček govori in poje.
—	19.00: Napo ve d časa, vremenska napoved, poročila, ob.ava sporeua, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: V'ioga mladine v razvoju ju« goslovenske misij (lodor Borovnjak iz Beograda). — 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Cirila, in Metoda. - 20.30: Etbin Kristan: Kdo je blazen — komedija v en i m dejanju. — 21.15: Prenos lahke gia.sbe z ve-lesejma. — 22.00: Napoved časa, vremena, poročila, objava sporeda. — 22.30: III. večer za naše izseljence (sodelovali bodo radijski orkester, Akademski pevski kvintet in Krneč ki trio).
Ponedeljek, 1. junija: 9.00: Šopek pozabljenih slovenskih melodij (harmonika šoki; Ciril Rakuša). — 9.45: Verski govori (dr. Ciril Potočnik). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.00: V kraljestvu lutk (plošče). — 11.30: Mladinska ura: Požganč kov oča kramljajo. — 12.00: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. — 12.15Gpereni spevi in fantazije (pela bo Zvonim i ra Zupevčeva, a spremljal jo bo radijski orkester). — 17.00: Pesmice in plesi (igral bo Cimmermanov trio). — 17.45: Gustav Strniša bo čital binkoštne pesmi in črtice. — 18.15: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). — 19.00: Napoved časa. poročila, objava sporeda. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Večer cerkvene glasbe (prenos iz Zagreba). —'21.00: Venčki na-, rodnih pesmi s pevskimi vložki (igral bo radijski orkester, peli pa Štefka Korenčanova, Mišičeva, Svetozar Banovec in Roman Pe-
trovčič). — 22.00: Napoved časa, vremena, poročila, objava sporeda. — 22.15: Prenos lahke glasbe z velesejma. ^ Torek, 2. junija: 12.00: Odmevi iz solne ne Španije (plošče). — 12.15: Vremenska napoved, poročiia. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Operetna glasba (radijski orkester). — 14.00: Vremen« sko poročilo, borzni tečaji. — 19.00 Napoved časa, vremena, poročila, objava sporeda, vestila. — 19.30: Nacionalna ura. - 19.50: Nessager: Dva galeba (na ploščah). — 20.10: Vzgo ni pomen celega človeka (dr. Stanko Gogala) — 20.30: Koncert pevskega zbora »Grafike«. — 22.00: Napoved časa, vremena, poiočila, objava sporeda. — 22.15: Pesmi za ples (pel bo kvartet Mičky-jazz).
Sreda, 3. junija: 12.00: Prenos lahke glasbe z veleseima. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, obja« va sporeda, obvestila. — 13.15: Pestra vrsta priljubljenih plošč. — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 19.00: Napoved časa vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos opere iz opernega gledališča v Ljubljani (v I. odmoru glasbeno predavanje Matije Brav-ničarja. v II. odmoru napoved časa", vremen« ska napoved, poročila, objava sporeda).
Četrtek, 4. junija: 12.00: Narodne pesmi iz raznih dežel (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. — 1315: Vesel spored (radijski orkester). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 19.00: Napoved časa. vremena, poročila, obiava sporeda, ob« vestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50-Domače popevke v instrumentalni obliki (plošče). — 20.30: Klavirski koncert profesorja Ivana Noča. — 21.15: Ruske opere (radijski orkester). — 22.00: Napoved časa, vremenska- napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Plesna glasba (radijski jazzf pevske vložke bo pel Drago Žagar).
Petek, 5. junija: 11.00: Šolska ura: Nastop narodne šole iz Zaloga pri Komendi (vodila bo Milena. Vrčonova). 12.00: Razne pevske jazz-skupine (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. 13.15: Zvoki iz naših krajev (plošče ). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, ob«
Za vsakogar' Qd 30-mata da 6- iitn potovanje i lwi)l anc
na Hi. nama mm v i i t <«i e m
Polovična vozninana na železnici, purni-kih, avionlh. Železniška Izkaznica se dobi
na odhoduih postajah po 2-— Din. Kazsta^a industrije >n ot rti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). ,,Sodobna gos 'odinja", modna revija. Pohištvo. Avtomobili. Ma e živali. Razstavni prostor tavzem 40.000 m1.
vestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Scliu-mann : Otroški prizori (klavir, plošče). 20.30= Istrski večer (sodelovali bodo pevski zb<m »Tabora«, istrska narodna godba in radijski orkester). 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 6. junija: 12.00: Plošča za ploščo. 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa , objava sporeda, obvestila. 13.15: Plošča za ploščo. 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00 Za delepust (koncert radijskega orkestra). 18.40: Pogovor s poslušalci. 19.00: Napoved časa, vre« menska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Plesna glasba na ploščah. 20.10: Zunanji politični pregled (dir. Alojzij Kuhar) 20.30: Idrijski večer. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Koncert radijskega orkestra.
Kupuj domače blago!
VODNE TURBINE
■po izredno nizkih cenah nudi Tehnična pisarna, Ljubljana, Pražakova ulica 8. Zahtevajte brezplačne ponudbe.
MALI OGLASI
PRITLIČNA HIŠA
z vrtom ob banovinski cesti v Ljutomeru je naprodaj. Natančnejše pri ljutomerski mestni občini.
DEVET HA OBSEGAJOČE POSESTVO
(vinograd, sadovnjak, njive in gozd) s pritlično hišo in stiskalnico je naprodaj. Natančnejše pri ljutomerski mestni občini.
OBLEKE ZA BIRMANCE,
lepe in pocenj v največji izberi dobite pri A. Preskeriu, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
KDOR POŠLJE 10 DIN V ZNAMKAH
dobi poštnine prosto lepo »Patent« toaletno ogledalo s stojalom, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. Stucin, tovarna ogledal, Maribor.
ALI STE ŽE PREIZKUSILI
cvirnato blago, meter po 5 Din, karvirano cvirnato blago, zelo trpežno za domače oblekel meter po 6 Din, in vse drugo, kar potrebujete dobite najugodneje v Senčarjevih trgovinah v Mali Nedelji, v Ljutomeru in Štrigovi.
JABLUS - JABOLČNIK
Tvarina, iz katere naredite izvrsten jabol-čnik ali hruškovec, ne da bi rabili naravno piiačo, po navodilu g. dr. J. Vošnjaka. S poštnino stane 40 I 32, 100 1 64 in 150 1 89.50 dinarjev. Glavno zastopstvo Franc Renier, Podčetrtek.
VRTNARSTVO
išče pridnega in urnega fanta za vrtnarska dela. Prednost, ki so že Služili pri vrtnarju. Ponudbe na oglasni oddelek »'Domovine« pod »Dober fant.«
NOVOST » Samo Oin 49-SO
3L.62.diHj AuHeJ uu
pravi Ivlciir *troj Dobri KvaliieU lep k r o m I r a n okru* 3 puffioo« giuaucij«
Oin 49-aO
it.	im« •
MreUjenuni lat«i«t In itcTilfnleo.
(Rad um) Oin 59 59
Zahtevajte ceuik ki ga ram oodljt ta--uoj in i>n*tnin« aro« to
LJUBI JANA 5
Lastna protjko-iirana tovarna ur v Švici