Glas zaveznikov Leto II . St. 278 Imfoirm&ciijjskii d n e o n i k A. 1. S. Cena 4 lire 15. mm PRIHODNII SESTA1KI TRST, četrtek 16. maja 1946 UREDNIŠTVO S Vi* S. PelUco 12 Telefon št 93354 In 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski U 27. mrtvaški L. 86 (osmrtnice L- MO), objave C. 20, finančni to pravni oglasi I* 45. V vssbinl lista (tekstni oglasi) L 43. Davek ni vštet Plačljivo v naprej. Oglase »prejema izključno: ».PX, Socleti per ls Pubbliclti in Italla, Trst ul. BUvlo PelUco it 4. tet 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. O bodočnosti Indije OSTRI BOJI V MANDŽURIJI Nanking, 16. maja Poročajo, da bijejo težke boje okrog Szepingkaija, jugozahodno od Čangouna, prestolnice Mandžurije, kjer so kitajske nacionalistične preskrbovalne proge v nevarnosti, kljub temu da imajo te čete trenotno ugodnejši položaj. Komunistične sile nameravajo prekiniti železniško progo v okolici Szepinkaija. Ta proga predstavlja življenjsko važno zvezo za čete osrednje vlade. Sporočili so, da so mobilizirali tisoče mladeničev v okolici ftantunga za ojačenje komunističnih sil v Mandžuriji. SOCIALIST G8EPPI MILANSKI ŽUPAN Milan, 16. maja Novi občinski svet se je prvič sestal v dvorani gradu Storža. Za Zupana eo spet izvolili socialista GrePPija, po poklicu odvetnika. DOBER USPEH SODELOVANJA V AVSTRIJI Dunaj, 16. maja Vrhovni poveljnik britanskih sil v Avstriji, general sir Richard Me Creery, ki bo sledil maršalu Mont-Someryju kot vrhovni poveljnik britanskih sil v Nemčiji, je izjavil kovinarjem, da je sodelovanje med štirimi velesilami v Avstriji, kjer 80 smotri, ki Jih Je treba doseči, mnogo jasnejši kot drugje, privedlo do zelo dobrega uspeha. McCreery Je nato pohvalil avstrijsko vlado, ki jih Je rešila. Smoter zaveznikov v Avstriji je popoln«, vzpostavitev in organizacija majhne neodvisne države. Koalicija treh demokratskih strank predstavlja edino pravilno in možno pot. Avstrije ne morejo prepustiti samovoljni politiki eno stranke. Brez sodelovanja vseh bi bilo le malo možnosti na obnovo. Tito o kmetih Ko je obiskal svojo rojstno vas Kumrovac, je maršal Tito spregovoril zbranim kmetom o Ogledih letošnjega pridelka in dodal: ^Prihodnje leto bo Se boljSe. kitali ste morda, da smo odo-brtli zakon o državnem odkupu Prcseikov pridelka, ker je naSa driava zelo Naklonjena proiz-vaialcem. Znižali bomo ce-industrijskih proizvo-(,° v razmerju s cenami poljedelskih pridelkov. Kmet je mnogo prispeval k obnovi držev-To je naravno, zakaj prav kmet je tisti, ki mora pomagati telko prizadetim predelom, v katerih grozi lakota. V Bosni, Hercegovini, Liki, Črni Gori in Dalmaciji je tako rekoč vse uničeno. Prebivalci so ostali brez strehe in kruha. Žive v jamah. Misliti moramo na te ljudi. Danes imamo ljudsko oblast, ki misli na vse enako. Nata oblast ne počiva na bajonetih. Mi imamo res. bajonete, toda ti niso naperjeni proti narodu, kot je bilo v stari Jugoslaviji, so le v obrambo naroda». «Po strahovitem uničenju, po vtem tem, kar je prenesel naS narod, je dinar danes ena izmed najtrdnejših valut Evrope. V kratkem bomo prejeli del natega zlata v tujini. Vsekakor pa zlato ni važno. Važno je vate delo. Uspeh tega dela je videti v proizvodnji tovarn, v katerih proizvajajo zadovoljujoče količine za potrebe naroday>. žkl dobi od maja do septembra znašati 4.220.000 ton ter je odločno branil dejstvo, da je Amerika doril.j vse storila pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Hoover računa, da bo najmanjša potreba po žitaricah *a dtžave ob obali Indijskega oceana v kritični dobi od maja do septembra znašala 2.868.000 ton. To številko navaja v poročilu, ki ga je izročil predsedniku Trumanu ob svoji vrnitvi ■ potovanja po državah,, kjer vlada pomanjkanje. Po Hooverjevem mnenju bi bilo potrebno uvoziti na Japonsko 870 tleoč ton — kar odgovarja dobavam Živil, ki so Jih dobavili Kitajski — toda to številko so določili prej po možnostih transportov, kot po potrebi države. Hooverjevo poročilo nakazuje najmanjše količine, ki ao potrebne za vsako pokrajino v Indiji ter naglasa, da tovori živil potrebujejo eden ali pa dva meseca, da prispejo na kraj, kamor so namenjeni in zato Je treba pri določitvi številk upoštevati to dejstvo, Hoover je odklonil potrditi trditev, da je treba odgovornost za primerne ukrepe za prihodnje tedne naprtiti izključno Združenim drža. vam. Izjavil je novinarjem: »Glavno vprašanje Je zbrati vse zalogs držav, ki Jih obliva Indijski ocean, ton in države na Pacifiku 1.910.000 ton. Količine, ki so verjetno na raz-. , polago, znašajo 4.220.000 ton iz 1,01013111 St0rt v8el Združenih držav in Kanade, 2 milijona 300.000 ton iz Avstralije, 992 mogoče.* Hoover ni mogel reči, Če bodo tovore žita v Združenih državah, ki so jih za t« mesec predvideli r.a 200,000 ton, zvišali. Poleg tega Je .dodal, da lndijfka vlada popolnoma soglaša s številkami o potrebi raznih indijskih pokrajin. Ko Je naštel količine, ki jih vsaka Indljsk* pokrajina potrebuje, je Hoover govoril o oetalih področjih Indijskega oceana. Otok Ceylon po-trebuje 300-000 ton, Mslajskl polotok s evojlmi ožinsktml otoki pa zahteva 230.000 ton.* Na področju Pacifika potrebujejo Filipini 60.000 ton, Kitajska 870 tisoč ton, Japonska ravno toliko, Koreja pa 110.000 ton. V dopolnilu pravi, da bi mogli dobiti 200.000 ton lz presežkov nekaterih proizvajalnih pokrajin v Indiji. Hoover je nadalje dejal, da bi mogel Siam Izvoziti 200.000 ton riža. Hoover Je mnenja, d« potrebuje Evropa za dobo krize 8.39Č.000 žitaric, latinska Amerika 1 milijon, južna Afrika 1" Novi Zeland 198.000 ton, Srednji Vzhod 100.000 ton dr. žave ob Indijskem oceanu, 2.886.000 tisoč ton iz Velike Britanije (200.000 ton so preskrbeli z ladjami) 2 milijona 375.000 ton lz Argentine, 100 tisoč iz Brozlla, 75.000 ton Iz Burme, 195.000 ton iz Siama in 300.000 ton iz Sovjetske zveze (Franclji). Hoover je prietavil, da bi mogli primanjksljaj znižati z nadaljnjimi možnimi dobavami iz raznih diiav, ter je dejal, da bo razpravljal v govoru v Chicagu o nadaljnjih ukrepih, ki jih Je treba izdati, da bodo zamašili preostalo vrzel. V svojem poročilu je naštel sledeče države, ki niso vezane na uvoz ni ki več proizvajajo kot porabijo. To države ao Svedaka, Danska, Madžarska, Romunije, Bolgarija, Egipt, Irak ln Siam. Dalje je dejal, da bi mogli dobiti 50.000 ton riža iz Indokine, 225.000 žita iz Iraka, 115.000 ton žita ln riža Je mogoče dobiti na posodo iz Egipta in 300.000 ton žita, bi bilo mogoče dobiti lz zalog Velike Britanije, 75.000 ton od Sovjetske zve. zc za Francijo in 100.000 ton datljev iz Iraka. Javnost ni posvetila dovolj pozornosti Bprncsovcmu predlogu o 25. letni pogodbi /tirih velesil, ki naj bi zajamčila, da bi Nemčijo popolnoma razorožili in da bi ta tudi takšna■ ostala. To je nepričakovan preobrat v zunanji politiki Združenih držav. Svetu je bilo že znano, da vlada Združenih držav namerava igrati svojo vlogo v skupnosti narodov, toda Bgrnetov predlog gre daleč preko tega. Predlog pomeni, če ga bodo sprejeli tudi ameriški državljani, da bodo Združene države pomagale vzdrževati red v Nemčiji p prihodnjih petindvajsetih letih. Treba se je samo spomniti, s kakšnim veseljem bi bili pozdravili takšen predlog po zaključku prve svetovne vojne, da se zavemo, kakšen razvoj je medtem dosegla ameriška zunanja politika. Doslej nismo mogli zabeležiti It nobenega uradnega odziva na ta predlog it krogov ostalih treh velesil. Francija, katere zunanja politika predstavlja usodno posledico njenega strahu pred obnovljeno Nemčijo, bo predlog brez dvoma pozdravila. Britanija je tulit vedno ugodno sprejela ameriDct opite pri vzdrževanju miru v Evropi. Ali bo Sovjetska zveza zavzela enako stališče, bomo šele videli, saj Sovjeti zelo pogostoma napačno tolmačijo namene svojih zahodnih zaveznikov. Vodilni časniki v Združenih državah so se ugodno izrazili o predlogu. Njihova stališča je najboljše podal naslednji stavek enega izmod njih: tTo pomeni zgodovinski mejnik na poti ameriškega sodelovanja pri ureditvi sveta*. Poudarjajo tudi, da takšen dogovor ne bi omajal ugleda ustanove Združenih narodov, ampak bi deloval v njenem okvirni. KULTURA RAZGLEDI« I. I ne pridobimo, pat pa zavajamo Pravkar je izlila tretja Številka ljudi v nerealno mišljenje; odda. tRazgledov*, edine slovenske revije liju jemo jih. od stvarnega življenja na Primorskem. in jim omogočamo, da zidajo gra- Joie Pahor je napisal razpravico ■ tCas in misel v Slovenskem Primorju*. Ce bi jo objavil v dnevnem političnem tisku, bi človek sel tiho mimo nje in Si mislil: «Naj bo, saj morebiti le služi vzpodbujanju na. rodne zavednosti in narodnemu ponosu SirSih plasti naroda, ki v dobi fašističnega suženjstva niso imele prilike, da bi se seznanile z zgodovino slovenskega naroda/*. Vsekakor pa ni v redu, da resna revija, kakršna bi morala biti sRaz-gledi*, tako površno in lahkotno ni uvodnem mestu objavi članek, v katerem je zaradi pristranskega sentimentalizma ■— in bojimo se — tudi zaradi nepoznavanja zgodovine slovenskega naroda, polno grobih zgodovinskih napak. Ce ne bi imeli Kosovega «Gradi-tna, Malove poljudno pisane tZgo-dovine*. Prijateljeve «Politične zgodovine*, Kidričeve sZgodovine slovenskega slovstva* in Se kopice drugega znanstvenega ter poljudnega gradiva, bi te napake lahko Se oprostili. Toda pisanje razprav t zgodovinskim temeljem brez točnega podajanja zgodovine (od netočnega podajanja do zavestnega falziflciranja je samo en korak) ne koristi namenom, ki jih pisec s Se tako velikim idealizmom hoče doseči. Taksno psevdozgodovinsko pisarjenje Je človeštvo doživljalo v vseh prelomnih dobah (spomnimo se le posiljevanja zgodovine, ki sta ga v drugi polovici prejšnjega stoletja zaradi Alzacije in Lorene delala Renan s francoske in Treit-schke z nemške strani), toda ko se duhovi umirijo, prid« resnica na dan. Vprašanje je samo Se eno: ali hočemo začeti z resnim in znanstvenim delom, ali pa bomo hodili 'po potih tistih, ki so hoteli za vsako ceno narediti iz znanosti, u-metnosti in Se tolikih drugih panog deklo propagande (ki je že sama po sebi oduren izrastek in degeneracija politike). Ni potrebno le posebej ugotavljati, da je prva pot boljla, vsa) za bodočnost. Po njej hodimo mi, drugo pa prepustimo tujim Šovinistom/ Samo nekaj primerov iz Pahorjevega članka: Pisec trdi, da se je slovenska narodna zavest skrepko razvila že ob koncu srednjega veka, ko je fevdalni sistem dozorel...* Objektivna znanost travi, da v tistih časih Se noben narod ni imel narodnostne zavesti. Niti francoski, angleški. Španski, italijanski in ncmSki ne. Narodnostno načelo — ki vsebuje tudi narodno zavest — se je v glavnem pojavilo Sele po francoski revoluciji. Pri nekaterih narodih v sredini . prejšnjega stoletja, pri zaostalih pa celo Sele sedaj. Slovenci smo se — razen redkih posameznikov — narodnostno prebudili Sele v drugi polovici is. stoletja. Napoleon ni nikoli ustvaril sKra-Ifevine Ilirije’ — kakor trdi Jože Pahor — temveč samo slllrske province*. sKraljevino Ilirijo* so poznali Avstrijci Sele po zopetni vključitvi slovenskih dežel in Trsta » cesarstvo, potem ko je propadel Napoleon. Pa Se tedaj je bil to le u-pravni pojem (gl. dr. Janko Polec sKraljestvo Ilirija*). Leta 1848 slovenski narod ni ta-ko senoduSno zahteval, da se vse slovenske dežele združijo v eno samo*. Takrat so res posamezniki o tem premišljevali, do enoduSnosti — na naSo veliko nesrečo — pa takrat Se ni prišlo. V času francoske okupacije se evera v Avstrijo* prav nič m «o-majala* med slovenskim narodom. Edino Valentin Vodnik, prvi slovenski novinar, je izprevidel, kakšne koristi bi lahko Slovenci imeli, če bi zmagalo narodnostno načelo, ki-so ga tedaj v telečnjakih nosili po Evropi francoski■ vojaki (seve. da ne iz ljubezni do drugih narodov, temveč kot politično geslo, s katerim so hoteli zakriti imperialistične namene). Vodnikova politika Je bil glas vpijočega v puščavi. Razen redkih osebnih prijateljev mu nihče ni hotel slediti. Ves slovenski narod (ki tedaj Se ni bil formiran; znanstveno govorimo v tistem času lahko samo Se o slovenski narodnostni grupaciji) je videl v Avstriji 'odresiteljico pred francosko vofaiko okupacijo, davki, mobilizacijami itd. t Slovenija* je bila leta 1848 politično izredno dalekoviden časnik, ki pa je imel — na žalost za nas Slovence — zelo malo odmeva. Ce je «Slovenija* objavila zelo napreden in dalekoviden dopis iz Gorice o zprvi stopnji k zedinjenju vseh Slovencev*, s teh Se ni rečeno, da je zSlovensko Primorje torej imelo svoj politični program*. Od tistega dopisa pa do političnega programa, ki ga priznava vsaj večina prebivalstva, je bila Se dolga pot. Na žalost je bilo tako — če bi bilo drugače, bi bil naS položaj danes verjetno precej drugačen — vendar tega dejstva ne smemo sramežljivo ali naivno zakrivati in govoriti o nekakini politični zrelosti n časih, ko je je bilo Se veliko manj kot danes. Taksno romantično pisanje je zelo nevarno. Je kakor skopolamin, W deluje razkrojevalno na človekovo voljo In pamet. Z njim ničesar dove v oblakih. Pcsledice taksnega delovania niso vidne takoj: ljudje se zmedo, kam so prišli, .ele tedai. ko je že prepozno. Zato tudi ni popularno svariti pred taksnim gledanjem; kajti ljudje rajSi sltSijo prijetne besede — čeprav neresnične — kakor pa trde, vendar resnične. S taksnimi mislimi smo čitali Pahorjev članek. Ne objavlja-no jih zaradi neke nenaklonjenosti (v danih primitivnih razmerah mora-mo to Se posebej poudariti, dasi ne bi smelo biti potrebnoj do zaslužs nega kulturnega delavca na Slovenskem Primorskem. Napisali smo jih zato, ker hočemo povedati, da so pri Slovencih že zdavnaj minili časi gnilega zslogaStva*, ko so zaradi navideznih enarodnih interesov* politični voditelji do nezavesti hvalili vsako mediokrlteto ter govorili in pisali v najbolj rožnatih barvah o vseh javnih vprašanjih; zaradi tega pa so narod pripeljali popolno močvirje. Tisti časi se ne bi smeli več vrniti, pač pa bi moralo biti geslo Javnih delavcev: «Resnica, vedno resnica in za vsako ceno resnica, čeprav ni vedno prijetna!*. (Nadaljevanje prihodnjič) TRŽAŠKA KRONIKA Odločbe kasacije Kasači jako sodišče je o pritožbah kolaboracionistov proti sodbam izrednega porotnega sodišča na včerajšnji aeji izdalo naslednje odločbe: Sodišče je zavrnilo priziv Mihaela Kocina, ki je bil z razsodbo z dne 18-2-1946 obeojen na 22 let in pol ječe. Priziv bivšega skvadrista in višjega častnika milice Antonia Vidusea Je sodišče označilo kot neupošteven, ker ni prišel k sodišča Vidussa Je sodilo izredno porotno sodišče prvič dne 10. septembra 1945; takrat ga je oprostilo iz razloga, da oi podan dejanski stan kaznivega dejanja. • Na priziv javnega tožilca je vrhovno sodišče to razsodbo razveljavilo in stvar vrnilo istemu porotnemu sodišču v ponovno razpravljanje. Dne 12. februarja 1946 so Vidussa sodili v odsotnosti. Spoznali so ga za krivega in ga obsodili na 4 leta, 3 mesecev In 10 dni ječe. Okrožni nkaz št. 20 Okrožni komisar tržaškega o-krožja podpolkovnik J. C. Smuts je z ukazom z dne 13. maja, ki je stcpil v veljavo dne 1. aprila 1946, odobril napredovanje Lampe Ane, Zolia Ernesta, Baužon Giuseppe in Peselj Ane, ki so ualužbeni pri tržaškem pristaniškem poveljstvu, z 10. stopnje (prvega arhivarja) v 9. stopnjo (glavnega arhivarja). Tiskovna konferenca polkovnika Bovvmana Obtožbe zaradi neizpolnjevanja zakona Delovanje Seprala, Izseljevanje In pokojnine TRST, 16. maja. — Polkovnik Alfred C. Bowman, višji častnik za civilne zadeve pri ZVU v Julijski krajini je danee izjavil, da mora ZVU vzeti na znanje s «primernim nezaupanjem* vesti o primerih neizpolnjevanja zakona, v katerih se osebe, ki so bile ranjene, niso hotele obrniti za pomoč na policijo. «To je posebno resnično — je poudaril polkovnik — v primerih obtožb, ki jih niso predložili oblastem, temveč so izšle v tisku ali po radiu v tem področju ali drugod». Polkovnik Bowman je podal to izjavo na tiskovni konferenci, na kateri so med drugimi predmeti razpravljali o nadzorstvu in delovanju Seprala, o položaju onih, ki se žele izseliti in o vprašanjih, ki zadevajo postopek čiščenja. Ob pričetku konference je pol- kovnik Bowman dejal, da je prejel mnogo pisem In pritožb o primerih nespoštovanje zakona, od katerih nobeno ne poroča, da so si osebe, ki so se pritoževale, da so bile ranjene, prizadevale dobiti pomoč policije. ♦Naiioi in sistemi za nudenje takojšnje pomoči policije v vsem področju — je dodal polkovnik — so na stopnji učinkovitosti, ki Je enaka oni v katerem koli glavnem mestu Evrope in drugod. Prepričani smo, da je policija v glavnem takoj odgovorila in bila učinkovita v vseh primerih, kjer niso izpolnjevali zakona. „Allied Readinq Roonn V nedeljo otvoritev kulturnega in studijskega kluba A.IS. Vsi tisti, ki so obiskali razstavo o Združenih državah ali obiskujejo center za obvestila na Borznem trgu, in anglo-ameriško čitalnico v ulici Borsa St, 2, bodo z velikim zanimanjem pozdravili vest, da bo AIS v nedeljo 18. maja odprl r.ov študijski ia kulturni klub, In sicer v lokalih svojega krožka v ulici Trento št. 2. Klub bodo Jme-novali ♦Allied Reading Room» (Zavezniška čitalnica). V novem klubu bodo Imeli obiskovalci knjižnico ameriških in angleških knjig, nadalje bodo lahko v prcatoclh čitali in pisali, na razpolago pa bo tudi čitalnica z najnovejšimi angleškimi in ameriškimi časopisi ter revijami, klubu bo poleg tega redno Izmenjavane serije foto-grafij. Končno bo imel klub lep bar, kjer bodo člani lahko dobili pijačo in nekaj okrepčila. Izdlhnll je na cesti V torek zjutraj je prišel iz Divače v mesto 66 letni Franc Mohorič. V, ulici Scoglietto ga j« nenadoma obšla slabost. Zgrudil s« Je na tla. V bolnici so zdravniki ugotovili, da je izdihnil zaradi srčne paralize. Gledališče Fenlce Varietejski program, v teku katerega nastopajo med drugim glasbena skupina petih Ernestos, ruska V | skupina Balandis, dva Dakotas, trio razstavna Salva tori, itd. Predstave ob obl- dvorano, kjer bodo razstavljene | čajnem času. Ustanovitev preiskovalne komisije Polkovnik Bowman je tudi objavil, da so ustanovili preiskovalno komisijo, kateri bo predsedoval zavezniški častnik in ki bo preiskala domnevne primere pretirane uporabe sile s strani policije Julijske krajine. Komisija je imela danes svoj prvi sestanek na magistratu v Trstu. Prošnje je treba predložiti zavezniškemu poveljniku oddelka za javno varnost v sodni palači. Pritožbe Je predložiti za vsak primer posebej ter oblasti ne žele sprejemati pritožb skupin oseb ali zastopnikov organizacij. Naloge seprala Vprašanje, kakšne naloge Ima Sepral, Je povzročilo daljše razpravljanje. Najprej je stotnik X. M. Calvanese, častnik prehranjevalnega oddelka ZVU, podal pojasnila o tem vprašanju. ♦Naloge Seprala Julijske krajine — Je izjavil stotnik Calvanese — so iste kot ostalih organizacij italijanskih pokrajin, ki nosijo isto ime. Torej ne samo razdeljevanje, temveč tudi redno poslovanje trgovine z živili z namenom zagotovitve največje razpoložljivosti živil v področju. ♦Sepral Julijske krajine Izvršuje Obsodba zaradi orožja Včeraj popoldne so se pred Zavezniškim vojaškim sodiščem za* govarjale štiri osebe, obtožene zaradi nedovoljene posesti orožja. Maslron Dullio, lastnik samokresa, je dejal svojo obrambo, da je prišel do posesti orožja iz bojazni, da ga ne bi aretirali; da bi se izognil temu, se je odločil, da bo samokres prodal. Ker ni vedel, kje bi našel kupca, se je obrnil na nekega znanca, in sicer Riecija Maria, ki mu Je dejal, da pozna nekega turškega mornarja, ki bi bil morda pripravljen kupiti orožje. Po tem razgovoru sta imela sestanek v hiši Riecija, kamor bi moral priti tudi Turk. Mornar je pristal na nakup samokres, toda dejal je, da mu trenotno primanjkuje denarja Je nato izročil orožje Ricciju. Predsednik je obsodil Masirona na dva meseca zapora, ter štiri mesece pogojno, Riecija na šest mesecev zapora pogojno, Maglia, tretja soudeležena oseba, pa je bil oproščen. Marši Mario iz Milj, obtožen nošenja samokresa, je bil oproščen, ker je v trenotku aretacije bil na poti na policijo, da bi prijavil orožje. Dobava plina v nevarnosti Krivda tistih, ki uporabljajo plin med nedovoljenimi urami Vodja odseka za industrijo in obrt pri Zavezniški vojaški upravi, podpolkovnik J. Foden, Je opozoril prebivalstvo, da bodo prekinili dobavo plina, če bodo uporabljali plin med nedovoljenimi urami. Foden jč govoril Občinski svet Včerajšnja seja občinskega sveta je bila kratka. Predloge dnevnega reda so večinoma odobrili. Nekatere pa kot n. pr. predlog, ki se tiče reorganizacije urada za javna dela in postavitev rednih upravnih organov za E. C. A., so odložili. Za člane oskrbništva mestne knjižnice so imenovali prof. Maria Fubinija, prof. Vittoria Furlanija, prof. Narcisa Sciolisa in dr. Stelia Criseja. Predsednik je Silvio Benco. Pri slučajnostih so prebrali nekatera pisma, ki so jih poslali v odgovor na zahteve občinskih svetnikov. O bahtevi, naj vzpostavijo električni avtobusni promet (fllovia) med šentviškim okrajem in središčem mesta, so dejali, da mislijo uvesti avtomobilski promet s kamioni, in sicer s trga Goldoni do šole De Amicis. Dr. Rinaldini je pripomnil, da bi bilo primerno, da podaljšajo to zvezo do trga Alberto, kar bi zelo koristilo raznim delavcem. Dr. Rinaldini Je nato pripomnil, da je prišlo povišanje pristojbin za vodo, elektriko in tramvaj za mestno prebivalstvo popolnoma nepričakovano in ne da bi prej o tem obvestili občino. V pogledu vzvratne moči cen je dr. Rinaldini izjavil, da Je ta stvar popolnoma nezakonita, ker v pogodbi med podjetjem in potrošnikom ni nobene določibe, ki bi predvidevala vzvratno povišanje cen. Sejo so zaključili ob 19 uri. Podpolkovnik na tiskovni konferenci polkovnika C. Bovvmana in dejal, da Je Zavezniška vojaška uprava v skladu z obljubo, da čimprej ko mogoče obnovi dobavo plina, začela dobavo dne 10. maja. Odgovornost za dobavo plina ao prevzeli v trenutku velikega pomanjkanja premoga, Od 10. maja je dnevno dobival poročila, iz katerih je razvidno, da znaten del prebivalstva uporablja plin med prepovedanimi urami-(Uporaba plina je dovoljena v Trstu »d 18.30 do 20. ure). Nadzorniki ACEGATa so zabeležili izvestno število naslovov, kjer so našli plinske pipe odprte med nedovoljenimi urami. ♦Mislim, je nadaljeval podpolkovnik Foden, da smo upravičeni dati prijazen toda zadnji opomin. Nastopiti bomo morali proti tistim, ki kršijo odredbe, ter prekiniti za nedoločen čas dobavo plina*. Podpolkovnik je nato nadaljeval, da plinarna ne more porabiti dnevno več kot 80 ton premoga, kar proizvaja le določeno količino Ce je poraba plina večja kot količina, ki jo proizvaja plinarna, tedaj mora plinarna uporabiti več premoga ter proizvajati več plina, ker ne morejo dopustiti, da pride zrak v napeljavo ker to ustvari eksplozivno zmes. Ker pa plinarna ne more predelati več kot 80 ton premoga dnevno, bo potrebno dobavo plina popolnoma ukiniti, če se prebivalstvo ne bo držalo ur, v katerih Je uporaba dovoljena. Zelja Zavezniške vojaške uprave Je ohraniti Javno službo v kar najboljšem stanju kljub vsem te. žavam. Podpolkovnik je pozval tisk, da mu pomaga pri obveščanju občinstva o resničnem položaju. Razne ' osebe so predložile ACEGATU, da bi dobavljali plin v jutranjih urah namesto popoldne, toda dokler ni jasno, da to spremembo želi znatno število oseb, Je podpolkovnik predložil; da pustijo ure dobave plina, kot so. tudi trgovske posle, kupuje, prevaža in zalaga živila za civilno prebivalstvo. Sepral financira tudi uvoz blaga, ki ga proizvajajo v drugih italijanskih pokrajinah. «Sepral kot organ ZVU — Je dodal stotnik — izvršuje posebne naloge, ki so mu jih poverili; sprejema plačila premij, določenih na uvoženo blago, ali vnovčuje uvoženo blago, ki ga dobi brezplačno, ko se vrednost ne da takoj določiti*. Ljudsko nadzorstvo zavoda Zastopnik tiska je izjavil, da Je podana nujna zahteva po ljudskem nadzorstvu Seprala In dodal, da so uradnikom večkrat podtikali nepoštenost. Polkovnik Bcrvvman je smehljajoč se odgovoril: ♦Postavljene so že bile zahteve o ljudskem nadzorstvu področja ♦A*. Kot zasedba področja ♦A*, tako tudi nadzorstvo Seprala najbrž ne more biti popolnoma ljudsko. To vsekakor ne pomeni, da ne bi bil Sepral dovolj pošten . ali učinkovit zavod. Stotnik Calvanese je vprašal, če so obtožbe proti posameznim osebam ali skupinam oseb Seprala predložili na točen in podroben način. V tem pogledu ni mogoče storiti ničesar, dokler ne bodo obtožb predložili na ta način. Potem ko je neki drugi predstavnik tiska svetoval ♦nadzorstvo* nad Sepralom s strani predstavnikov sindikalnih zvez in potrošnikov, je polkovnik Bowman izjavil, da upa, da bodo vsako obtožbo ali glas o nepoštenosti Seprala predložili ZVU, kot je to predlagal stotnik Calvanese, da bo tako moči ugotoviti stvarnost očitanih dejanj. ♦S tem nočemo reči — je dodal polkovnik — da ne mislimo storiti potrebnih ukrepov, v kolikor Je v naši moči, da obdižimo Sepral pošten in učinkovit. Na tem poprišču nosimo odgovornost ln Jo mislimo obdržati. Citaji Qlas zavetnikov" Predlog za posvetovanja z zainteresiranimi kategorijami Neki predstavnik tiska je o gor* njem vprašanju predlagal, naj bi določili izdatke. Sepral naj bi si skušal pomagati s posvetovalnim odborom trgovcev, potrošnikov ln predstavnikov sindikatov. lati pred. stavnik Je izjavil, da so kavo kupili v Švici in Marseillesu po 170 lir za kg. Po pravičnem zvišanju zaradi stroškov bi morala biti cena v Trstu lir 600 za kilogram, v resnici pa je 1800, 1500 in 1200 lir za kilogram. Polkovnik Bowman je vprašal, če na osnovi tega krajevni Sepral ne prosi za nasvet oseb, ki bi mu ga lahko v najboljšo korist vseh prizadetih dale; odgovor je bil v tem smislu. Ko je pripomnil, da bi brez dvoma določena mera nadzorstva s strani trgovcev, potrošnikov in sindikalnih zvez pri Sepralu lahko prispevala k učinkovitosti te organizacije, Je polkovnik povabil stotnika Calvanesa, naj pripravi splošno 'poročilo o Sepralu, da bi deloval v Trstu na način, kot deluje v Italiji. Izseljevanje iz Julijske krajine Polkovnik Bowman je nato govoril o dveh prošnjah v pogledu možnosti izselitve iz Julijske krajine za tiste, ki bivajo v področju ♦A*. Pojasnil je, da ZVU ni suverena ustanova kot sta Italija, Jugoslavija ali katera druga država. Vsaka oseba, ki živi na tem področju, je državljan neke države; osebe, ki se žele Izseliti, morajo predložiti prošnje po redni poti oblastnih organov svoje države. V tem področju ni konzulatov drugih držav. Prebivalec tega področja, ki je italijanski državljan in ki želi oditi čez morje, mora stopiti v stik z najbližjim konzulatom ali veleposlaništvom države, v katero se želi izseliti ter mora dobiti potni list od italijanskih oblasti, Kot je razvidno, je najbližji italijanski urad za potne liste policija v Vidmu. Začasno ZVU nima namena izdajat; dovoljenj konzulatom drugih držav, da bi se nasta. nili tu ali ustanovili svoje urade, ki bi razvijali delovanje v pogledu oseb, ki se žele izseliti. Plačevanje pokojnin V vprašanju, ki ga je predložil neki dnevnik pojasnjujejo, da meni Narodna družba za civilne vojne ponesrečence, da plačila pokojnin ponesrečencem ne morejo izvesti prej, preden ne bo rešeno vprašanje Julijske krajine. So osebe, ki nujno potrebujejo pomoč. Ali ne bi mogli doseči, da bi kaka druga ustanova, na primer Narodna družba vojnih invalidov prevzela skrb nad temi nesrečneži? V odgovor je podpolkovnik Ray-mond Kenny, načelnik oddelka za pomoč ZVU, dejal: «lzjava Narodne družbe civilnih vojnih ponesrečencev, da plačilo pokojnin ne more biti izvedeno, dokler ne bo vprašanje Julijske krajine dokončno rešeno, Je netočna, če pod »pokojninami razumemo predplačila civilistom Povišanje najemnin Polkovnik Bowman je dejal, da ZVU meni, da je najboljši način za rešitev tega vprašanja v tem, da 'astnikom dovolijo povišanje, da bi tako lahko krili svoje izdatke. Zdaj so izdali Eplošni ukaz, ki dovoljuje povišanje najemnin. Vprašanja čiščenja O čij^ehju so stavili tri vprašanja. Prvo pravi, da po preučitvi osebnih seznamov ln podatkov v primerih, v katerih komisija za čiščenje ni našla nikakega razloga za nadaljnje postopke, prizadetim ne pošljejo nikakega pismenega obvestila. Vprašanje nadalje pravi, da ne bo prišlo do nadaljnjih postopkov, razen če se ne pojavijo nove tožbe proti prizadetim osebam- Vprašanje dodaja, ali ZVU ne meni, da bi morali določiti rok in možnosti za predložitev nadaljnjih prijav? Polkovnik Bowman: «Odgovor je «ne». Možnost napačnega pričanja Drugo vprašanje je izneslo, da se je pri postopkih čiščenja videlo da so bile nekatere prijave podpisane s ponarejenim podpisom. Ali ne bi bilo primerno, da bi komlsiia za čiščenje upoštevala samo tiste prijave, o katerih pravilnosti podpisa so se predhodno prepričali. Polkovnik Bowman je dejal, da se Je zelo redko dogodilo, da so bili podpisi ponarejeni. Seveda pa bo komisija vesela, če bo zvedela, da ima kdo dokaze o napačne« pričanju. PREHRANA Konec razdeljevanja sladkoria. Sepral sporoča, da se bo razdelje-\anje sladkorja, ki se Je začelo 6. t. m., končalo Jutri, 17. maja. Predbeležba mleka za junij. Sepral opozarja vse potrošnike, da traja rok za predbeležbo mleka za mesec junij od 16. do 21. m&ja. C GORICA SOLKANSKI DOGODEK POLICIJA ARETIRALA SEDEM UGRABITELJEV Dne 19. marca zvečer je neka oborožena skupina vdrla v hišo št. 158 v Svetogorski ulici v Solkanu. Hoteli so Karla Menarda in njegovo ženo, ki sta se skrila v tej hiši. Zakonca Menard so neznanci odpeljali. Do danes še ni nobenih vesti o njuni usodi. Policiji je po dolgih preiskavah uspelo, da je dognala, kdo so bili napadalci. Sedem so jih aretirali, tri pa še ne. Med zaprtimi so: Edvard Mielniehcz. star 27 let, dom« iz področja ♦B»; Ivan Boltar, H let; Anton Lebar, 20 let; Danijel Basln, 25 let; Josip Jug, 24 let; A lojz Drašček, 31 let in Ignac Oblju-bek, vsi iz Solkana pri Gorici. Vsot sedem so odpeljali v goriške zapore,| kjer čakajo na razpravo pred za-; vezniškim sodiščem. I 0! N. Le na odrezke Mestno županstvo ponovno opozarja, da še vedno velja odredba, ki so jo pred časom izdale pristojne oblasti, da je prodaja kruha in obloženih kruhkov (sandvvichev) brez odrezkov krušne nakaznice prepovedana. Vozni red avtobusov od 1. maja dalje Proga št. 1: glavni kolodvor -kolodvor Sveta gora: avtobus vozi vsakih 30 minut, in sicer od 6.45 do 7.30 ure; od 9. do 12 ure; od 14 do 17 ure; od 18.30 do 20.30 ure; vsakih 15 minut: od 7.30 do 9 ure, od 12 do 14 ure ln od 17 do 18.30 ure. Avtobusna služba v zvezi z odhodi vlakov; odhodi z glavnega kolodvora: 5-40, 6, 20, 21 in 22.20; cdhodi s kolodvora Sveta gora: 5.50, 6.10, 20.30, 21.45 ln 22.40. Proga št. 2: Gorica - gt. Peter: ob delavnikih izpred kavarne Garibaldi: ob 8, 12.30 in 18 url; iz št. Petra: ob 8.10, 12.40 in 18.10 uri. Ot nedeljah in praznikih iz Gorice; 8.45, 14.30, 18.30; iz št. Petra: 8 50, 14.40, 18.40. Proga št. S: Gorica - Solkan: ob delavnikih a Travnika: 7.15, 8.45, 12.45, 14.30, 17.30 in 19; iz Solkana-7.40, 9, 13.40, 14.50, 17.45 in 10.20. Ob nedeljah in praznikih s Travnika; 9, 12.30, 14.30, 17.30, 19; iz Solkana: 9.15, 13.30, 14.45, 1745, 19.20. Proga št. 4: Gorica - Lovnik: ob delavnikih izpred kavarne Garibaldi: 7.15, 12.30, 19; iz Ločnika: 7.30, 13.45, 19.20. Ob nedeljah In praznikih iz Gorice: 9. 12.30, 17.30, 19; iz Ločnika: 9.15, 13.45, 17.45, 19.30. Proga št.5: Gorica - Ločnik: cb delavnikih s Travnika: ob 15 uri; pokopališča ob 16 uri. Ob nedeljah in praznikih s Travnika ob 10 ln 15 uri; s pokopališča ob 11 ln 16 url. Dve tatvini V torek ponoči so tatovi prišli na neko dvorišče v ulici San Mi-chele, kjer Je Marija Bralni sušila vojaške obleke In perilo, ki so ji ga izročili zavezniški vojaki, da ga opere. Tatovi so odnesli pet parov hlač, šest srajc, dve brisači ln osem parov nogavic. Neznani tatovi so včeraj ponoči vdrli v skladišče tvrdke Olivi v št. Petru pri Gorici in ukradli pisalni stroj, kolo, dva svedra za vrtanje železa in več drugega orodja, škoda znaša približno 100 tisoč lir. Iipuiteni Goriška policija je izpustila na svobodo tri osebe, katere je aretirala zaradi najdbe dveh brzostrelnih pištol na strehi hiše št. 9 v ulici Diaz. Orožje je bilo zelo zarjavelo ln v slabem stanju. Padec * okna Zaradi prevelike živahnosti se je včeraj popoldne ponesrečil 9 letni Graziano Gasparini iz Ločnika. Ker se je preveč nagnil skozi kuhinjsko okno, je izgubil ravnovesje in padel na dvorišče. Prepeljali so ga takoj v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili zlom desne reke. V soboto ln nedeljo popoldne bo v gledališču Verdi nastopil orkester Cetra pod vodstvom dir.genta Bar-zljze. Predstav'- bo priredil Special Service za civilno prebivalstvo in vojaštvo. PULJ URADNE URE ZA POTNA DOVOLJENJA Poveljstvo zavezniške policij« javlja, da je urad za potna dovoljenja v palači bivše kvesture, soba št. 12, vsah dan za javnost odprt od 9-12.30 ter od 14-17.30 ure, razen ob sobotah in nedeljah, ko so uradne ure od 9-12 ure. TEŽKA NESREČA ZAVEZNIŠKEGA KAMIONA ŠTIRJE MRTVI, VE C RANJENIH V torek zvečer ob 22.30 uri se j* v Tivoliju, v bližini radijske postaje, prevrnil britanski vojaški tovorni avtomobil, ki je peljal vojake 2. polka Monmoutshire iz kine v vojašnico v Monumenti, Vzrok nesreče še ni znan. Na avtomobilu je bilo 35 vojakov, od katerih so štirje mrtvi, 12 težko in 19 lažje ranje-j nih. I no Ma boj šile lezi vaj Via I>r« im: no prii jo, pre ju£ ter Ko hrt j«? ltol ®et rtei jin od Višje policijsko nadzorništvo prosi vsakogar, ki je bil priča nesreče, ali Je bil tisti čas na mestu, d« se nemudoma zglasi pri stotnike L. A. E. Eddingsu, višjem policijskem nadzorniku na policijski u-pravi. NOČNA SLUŽBA LEKARN Po prizadevanju Zavezniške vojaške uprave so ponovno uvedli nočno službo za lekarne, io sicer: po sledečem redu: od 8 do 21 ure bo vedno službovala le ena lekar-! na; od 21.-8. ure prihodnjega dneva bo imel stalno nočno službo dr-, Antonio Rodinis, Olivo Santo Ste-fano št. 4, telef. št. 216. Lekarne pa' bodo ponoči poslovale le v izrednih primerih ter po predložitvi zdravniškega spričevala. V primeru, da bi bil lekarnar dr. Bodinis izredno zadržan, bo imel« nočno službo lekarna De Carli v ulici Sergia. MESTA ZA KAMNOSEKE Namestitveni oddelek Delovnega urada obvešča, da Je na razpolago nekaj mest za kamnoseke. Brezposelni naj se predstavijo pri okencu v ulici Žaro 13 z izkaznico za brezposelne. RADIO Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20, 23.15 uri. Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23. url. Četrtek, 16. maja 17 prenos Iz Vidma; 18 ženska wa (ital.); 18.30 komorna glasba; 19 pevski koncert sopranistke Karla glehanove; 19.15 Jože Pahor: Slovenščina za Slovence; 19.30 vaški sekstet pod vodstvom Dušana Prevorška; 20.30 uganke po radiu; 20.50 predavanje (ital.); 21 igra (ital.); nato, vesela glasba; 23,25 nočno zabavišče. Petek, 17. maja 7 glasba za dobro Jutro; 7.50 pestra jutranja glasba; 11.30 prenos iz Vidma; 12 operna glasba; 1230 politični komentar (slov.); 13.15 reproducirana glasba; 13.30 orkester ♦Cetra*; 14.15 pregled vesti. I Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. Ml PLOŠČE - HARMONIKE Ul. Genova, 21 - Tel. 35-48 P. G. WODEHOUSE 28. M0V1MR PSMITH Toda takoj se Je dokazalo, da je bila svetloba — ki Je Billyjevim prijateljem dala možnost, da si dodobra ogledajo obrazne poteze zlikovca — zanje precej nevarna. Takoj, ko so se namreč predstavniki ravnateljstva 'Lagodnih tre-notkov1 ustavili v obroču luči, kjer Je sedel gospod Repetto, so slišali iz daljave nekoliko strelov iz samokresa, kar je povzročilo, da so vsi skupaj poskočili. Iz nasprotne strani so takoj odgovorili drugi streli. Tri krogle so švignile na cestnem tlaku prav pred Billyjem. Kid Je zastokal. Psmithov klobuk, kot da bi nenadoma zaživel, Je zletel v zrak ln Izginil v nočni temi. Jasno Je bilo, da so jim napadalci napravili spretno zasedo. Niso imeli časa, da bi razmišljali; zapustili so svetlobo svetilnika ln se skrili v temnem kotičku, kjer so čakali na nadaljnji potek dogodkov. Razumeli eo, da niso uspeli Izločiti drugih članov tolpe, ki so pred kratkim nenadoma izginili; medtem, ko so Billy, Fsmlth ln Kid zasliševali goepoda Repetta, so prišli njegovi prijatelji nazaj; njihova vrnitev »e je vršila v takšni tišini, da jih ni slišal nihče, razen Repetta samega. Toda, ker je bilo težko dobro meriti v temi, Je beličnlku uspelo, da Je priklical svoje nasprotnike proti svetlobi. Zavladalo je kratko premirje ln strelom je sledila popolna tišina. Prostor pod svetilnikom Je bil prazen: gospod Repetto je izginil. Slišali ao še en strel, k! ao ga slučajno sprožili in v bližini Fsmitha je zažvižgala krogla. Nato ao nenadoma čutili, da se Je ulični tlak začel tresti ln slišali ao nenavaden zamolkel zvok. Za Pamitha ni vse to pomenilo nič, toda sovražnik je dobro vedel, kaj to pomeni. Kakšen policist je iz daljave slišal strele In je klical druge policiste na pomoč, tako da je s svojo palico močno tolkel po uličnem tla- ku; v Londonu, namesto da bi tolkli, žvižgajo in tako kličejo policiste na pomoč v primeru ne. varnosti. Hrup se Je vedno bčlj bližal, postajal Je vsak trenotek močnejši in tudi zrak se Je tresel v vsej okolici; predstavniki ra v. nateljstva 'Lagodnih trenotkov’ so slišali topotartje, ki se je naglo bližalo. ♦Policija!* je kriknilo v temi. ♦Bežimo!*, Kriku so sledili odmevi bežečih korakov: tolpa se Je spustila v beg. Psmlth, ki je le&al na trebuhu, je vstal in se Je začel otresati prahu. Začel je razumeti strahote vojne. Bil je brez klobuka ln ni upal, da ga bo našel. Tudi za hlače se je bal, da ne bodo več, kot so bile nekdaj. Pridrveli so osvoboditelji. Morda newyorški policist nima mirne dostojanstvenosti, kot jo imajo njegovi londonski tovariši, toda gotovo je, da ne izgublja časa. ♦Kaj je?» je vprašal glas. ♦Kaj se dogaja?*. ♦Zdaj nič več*, je odgovoril v temi Billyjev glas. «Zbežali so*. Svetli prostor pod svetilnikom je .postal, kot da bi se zmenili, kraj splošnega sestanka. Trije gO-tM^* llctstl v sivih suknjah, močni, obriti, z živimi očmi in s čvrstimi bradami, so se pojavili a samokresi v eni roki in s palico v drugi. Ves v prahu ln brez klobuka jih j® Psmith takoj dohitel. Billy Wlnd-eor in Kid ata se jim pribl žala pozneje; Kidu je krvavelo 1®V0 uho, ker mu Je krogla iz samokresa odtrgala ušesno mečico. ♦Toda kaj je bilo, Prav M prav?* Je vprašal z nežnim zani-manjem eden izmed policistov. ♦Poznate nekega športnega ljubitelja, ki se i«n«nuJe Repetto?* Je vprašal Psmith. ♦Jack Repetto? Seveda!*. ♦Pripada tolpi, ki ae Imenuje Three Potnts*. Je dodal drugi Izmed razumnih uradnikov, kot da bi se pogovarjal v kakšnem modnem klubu. ♦Torej*, je nadaljeval Psmith ♦dolžan vam bom, Če ga boste prisilili — prihodnjič, ko ga boste videli — da ml kupi nov klobuk. Rabil bi tudi nove hlače, ker se bojim, da teh ne bom mogel več likati; toda nov klobuk ml je neobhodno pogreben. Merim šest in petdeset centimetrov*. ♦Streljali ao proti vam, sli ne?» je dejal eden izmed policistov, kot da bi hotel reči: 'Ubogi dečki, vedno. s« teko igrajo!*. ♦C« »o streljali?* je vzkliknil ponesrečeni Kid. ♦Kaj drugega mislite, da se je zgodilo? Ali morda, da ml je šel zrakoplov pod useaom in mi odtrgal košček uhlja? Ali pa, da . so povzročile hrup steklenice šampanjca? Ali pa, da so tisti, ki ao zbežali, bili tekači?*. ♦Prijatelj Brady», je dejal Psmith, ♦se Je dotaknil prave točke. Brady...». ♦Povejte, ali ste res Kid Brady, vt?» Je vprašal eden izmed policistov. Videti je bilo, kot da bl se končno vendar zanimal za to zadevo. ♦Mislim, da sem vas J* vl<" *’ je dodal drugi. ♦Kot sem slišal Kid, ste Cyclona pošteno premla-tili*. ♦Kdo pa bi mogel misliti drugače?* je vprašal tretji. ♦Kid lahko premlati cel tucat Cyclonov v enem samem večeru in z zaprtimi očmi*. ♦Prav gotovo ho prvak*, je priznal prvi. ♦Seveda, če bo premagal Jimmy-ja Gorvina*, Je dodal drugi. ♦Jimmy Garvin!* je vzkliknil tretji. ♦Kid lahko požre z enim sa-mla grižljajem dvajset takšnih, kot je Jimmy Garvin, pa četudi ima zvezane noge. Pravim vam...*- ♦Zoprno mi je», je dejal Psmith ♦prekiniti takšen genialen pogovor; toda, čeprav »e vam lahko zdi stvar prostaška, me posebno zanima zadeva o mojem klobuku. Vem, da boste mnenja, da smo preveč občutljivi, vsekakor se mi zdi, da imamo pravico protestirati, ker so nas imeli za cilj...*. »Torej, poglejmo, kaj se je zgodilo?» so vprašali predstavniki oblasti. Dolgočasno je bilo, da 30 se vedno morali bavltl s takšnimi neumnostmi, ko bi lahko razpravljali o prvenstvu v lahki teži; toda ker ni bilo mogoče odstraniti zadeve, je bilo boljše, da se j® čimprej Iznebijo. Zadevo je razložil Billy Wind-sor. ♦Tolpa, ki se Imenuje Thre« Points, nas je napadla*, je dejal' ♦Načeloval ji je Jack Repetto, toda ne vem, kdo so bili njego'?* pajdaši. Kidov ’upper-cut' Je podi-1 Repetta; prav ko smo £a spraš®" vali, so se njegovi prijatelji vrni ln začeli streljati v_ temi pr°b nam. Zatekli smo se pod zidov®-nato sta prišit vi in zločinci 3° zbežali* ] ZV« ZUi 15. nai pri Se- ir vi me po: av: šar l spl vst mo str. ml, « st>c sve da pri Zd Te sla ne ti me zec 1 La fer jet tei ra: on dr. *u ki ve ča- je vil ta- a na da ni za en dr te’ in kr ra pc va ta Vi nc pr v de s; 1>C so ra st 20 Ul vr m Pi te ni sr