PRIMORSKI DHEYNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 2. štev. 425 - Cena 4.- lire
TRST, sobota, 19. oktobra 1946
UREDNIŠTVO In UPRAVA. PIAZZA GOLDONI St. 1 - 1. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopis; se ne vranjo
V interesu miru in skupne blaginje je, da se vse iskreno demokratične sile tega ozemlja združijo v enotno fronto demokratične akcije za popolno suverenost tržaškega prebivalstva, umik vseh okupacijskih čet, zvezo Tržiča s Trstom, proti imperialističnemu vmešavanju.
ladja se potaplja
Opozarjali smo ie na manevre, k se jih, je z vso podjetnostjo klil tržaški C L, N, odkar mu je odločitev o tržaškem svobodnem ozemlju izpodnesla tla pod noga-*lj> ker mu je vzela vse Sovini-oližne, po fašizmu zaudarjajoče 'Vumente, na katere se je doslej 'Piral, s katerimi je doslej lovil 'd svoje limanice del tržaškega *-dljanskega prebivalstva.
Gospodje pri CLN čutijo, da se pikova ladja potaplja, da jim ksd množicami ne sledi nihče več neznatne manjšine, ki je s kitfu ali drugačimi interesi ^nijive vrste navezana nanje, *** bednih ostankov fašizma m ^lodkov neofašizma, ki se niče-ldr ne boje bolj kot odločne Ijud-*"S volje kot široke enotne de-jdkratične fronte. Gospodje pri Z** in. vsi, ki so z njimi pove-nl> pa naj bodo njih hlapci ali So*podarji, čutijo, da se njihovi 'tedanji pristaši odvračajo od da so mnogi zaslepljeni že k’’1'gledali, da so drugi na naj-,°fy»i poti k temu, da posebno Oni phajoči elementi, ki jih je do-B morda še fasciniral CLN-ov-**i bojni *lerik: eltalia, Italiah, *<no bolj spoznavajo realnost Malaja in
se čedalje bolj nagi-k mogočnemu bloku IJud-'***, ki se bori za svoje demokrat
%ig
svoboščine, za svojo pravico
j	-vui/ujuinu,	A«	cv o«
življenja in dela.
^®e to je jedro tržaške fašistič-reakcije spoznalo in tega se ker pomeni to zanj koneo itgove politične pozicije, ker po-e*i to konec privilegiranih poetskih položajev njegovih za-“°Pnikov.
Ne čudi nas, da so brodolomci v paniko in da poskušajo ^ ucaaifc že kar smešen način ^vrniti nesrečo. Tt poskusi teže ? davnem za dvojim: prvič ho-7° s preoblikovanjem obrablja-^ Šovinističnih gesel spet zbran ■ •[, razbito vojsko in drugič . e^ajo z demagoškimi manevri .fthogočiti združitev vseh res-*K> demokratičnih sil našega brnijo.
Preico svojega glasila so vrgli 1 Svet huronski krik o plebiscitu, j. katerem sicer vedo, da ga ne ki jim pa služi kot zadnji po-za ponovno zbiranje s Sovi-parolami zbobnane vof-£*• Ta manever je toliko prozo-da daje vsa «demokratična*, Wfydsko voljo* ozaljšanja krin-j te še večjega poudarka nje-^ lažnjivostt.
drugi strani skušajo ti ge-®r®li brez vojske z najbolj na-h^1*0 demagogijo preslepiti tržar 0 demokratično ljudstvo, s po-^banjem zgodbe o strašilu slo-T^skeka imperializma privabiti edino in za preroško ugotovit-da bo demokratično izvolje-^ tjudska skupščina priklicala ^slavijo, skriti svoj strah ed voljo ljudstva.
^zzumljivo je, da ima prvo be-Pri tem tVoce libera* z vse-; najbolj zakotnimi lističi iz li^18 <iru^ine- Vse te lepe demo-fraze pa ne morejo za-^ ‘ onemogle jeze, ki se skriva l,!	ne morejo skriti gnoja,
j?8 is tega gneva izliva.
^ je kriv obupnega gosposkega položaja naše pokrajine \£asti tržaškega mesta f UAIS. jč® je kriv bede, lakote in po-L®nikanjat V ATS. Kdo je kriv *Poselnostif UAIS.
metode so seveda zelo e-;Qvnie in kje onstran oceana Pr>v morda celo nasedli. Toda mo se: koliko izmed onih, ,s opajajo z duhovitostjo trža-fašističnega glasila, trpi njkanjat Koliko jih je med ’ ki jim je sploh mar, da so i r*l« tudi ljudje, ki nimajo de-žive v bedit Toda ne, go-
v/l*
S n
fr1’
jrn pm CLN vsakdanji kruh problem m nanj so se "žit šele, ko se jim potaplja bi Jed krčevito iščejo opore. 0 ljudstvo pa dobro ve, k	njegove	interese, kdo
za njegovo boljšo bodoč-^ izboljšanje socialnih pri-4a pravico do dela in zasluž-'Jii kolonizaciji, zasuinjeva-fc [l).n Okoriščanju, ki povzročali y.i!!Posclnost in bedo delovne-thl<istva.
jker je SIAU že vsega kriva, VtJ10’ da se ljudstvo od nje At.a da o nje) noče niče-luh *Kiati- Najboljši dokaz za > ^ °vito sklepanje je vseka-% *l*tvo, da prav v zadnjem Jo j *8tnio članistva SIAU ved-harašča, da se vedno več jK^atPn.A elementov odziva pozivu po enotni fronti bakreno demokratičnih sil. tl) /li dokaz je nedvomno tr-Q^tega lista, da skušajo Ijud-n®®’*isoct/e (o katerih v Tr-*0 08 več niti slišati noče) iti ^udske skupščine strmo-% Hvvernerja in izvesti na 'kg ^kljuHtev k Jugoslavifl.
0rtj — ati nas je kaj in l-ig t°vej moč, ki je za tak i n( Psckakor potrebna, ali pa 1»,, n.<<5 ir> torej o tem ni vred-t"cliatl besedt tVoce Hbe-jj Pač, kakor ji nanese, do resnice, temveč do
V )B'
Iq„. ^8« da tržaško ljudstvo
!ie»
bi
guvernerja, ki bi bil Oospodar njegove uso-n*u omejeval celo najo-M demokratične praiHce, hlfa Guverner v najhujšem o i^vv smislu besede. Tr-kihtr v° se proti temu bori naj bo guvernerjeva
^”Mna na nadzorovanje
• »»i .*emsa
PRIJATELJSKI OBISK
poljskih državnikov v Beogradu
Poljski predsednik Bjerut: Samo medsebojno spoštovanje lahko ustvari sodelovanje med vsemi narodi sveta.
Maršal Tito: Poljsko ljudstvo hodi ob nasi strani po poti miru
Beograd, 18. Tanjug. — Danes opoldne je prispel na zemunsko letališče poljski ministrski predŽtd-nik Boleslav Bjerut v spremstvu vojnega ministra Rola. 7.ymjerske-ga, ministra za umetnost in kulturo Kovalskega, pravosodnega ministra in namestnika zunanjega ministra. Sprejeli so jih maršal Tito, predsednik prezidija ljudske skup-šč,ne dr. Ivap Ribar in druge osebnosti. Navzoč je bil tudi. poljski poslanik v Beogradu Karel Vende z osebjem poslaništva. Sprejemu so prjsostvovali tudi sovjetski poslanik Lavrentiev, britanski poslanik Charles Peake, ameriški poslanik Patterson in francoski poslanik Payard.
Ob prihodu sta goste pozdravila maršal Tito in dr. Ivan Ribar. Vojaška godba je zaigrala poljsko in jugoslovansko himno. V svojem nagovoru na jugoslovanske narode je Bjerut izjavil:
«Prišli smo v vašo drSavo, da vam prinesemo prisrčne in bratske pozdrave poljskega ljudstva. Pred več meseci smo imeli čast sprejeti vašega junaškega voditelja maršala Tita. Za časa tega obiska sta naši dve drSavi sklenili zavezniško pogodbo, ki je izraz medsebojnega prijateljstva, ki je vedno vezalo slovanske narode. Te vezi so se ie utrdile ob skupni tragediji v zadnji vojni in skupni borbi proti barbarskim hitlerjevskim okupatorjem, ki so vedno skušali zasužnjiti narode, ki ljubijo mir in svobodo.
Zavezništvo, ki sta ga v marcu sklenili naše dve državi, je položilo temelje odnošajem med naSima državama za sedanjost in prihodnost. Ti temelji tvorijo prijateljstvo, gospodarsko sodelovanje in utrditev mednarodnega miru. Naši narodi želijo mir, ker so bolj kot vsi drugi izkusili strašne vojne posledice. Našo borbo za svobodo in neodvisnost smo plačali z življenji milijonov naših najboljših sinov. Mnogo smo zgubili in trpeli in zato gotovo nihče ne ceni miru tako kot mi, Slovani. Ali obstaja morda boljša in bolj gotova pot do utrditi-e miru med narodi nego prijateljstvo f To je prijateljstvo, ki sloni na političnem, gospodarskem in kulturnem sodelovanju. Ni mogoča nobena druga pot, ki bi zagotovila trajni mir, razen te. Zato danes hodijo združeni slovanski narodi po tej poti.
Hkrati pa ni za mir bolj poraznih taktik, nego je taktika ustvarjanja ejeklene zavese v tem ali v onem delu Evrope». Samo svetovna povezanost lahko zajamči narodom in ljudstvom svobodo in pogoje za blaginjo. Samo spoštovanje medsebojnih pravic in odstranitev krivic lahko ustvari ozračje zaupanja in sodelovanja med vsemi narodi sveta.
Prijateljstvo med narodi naših držav, ki se sedaj vedno bolj razvija in utrjuje, sloni na teh dveh načelih. V imenu Poljske zagotavljam bratskim jugoslovanskim narodom, da zelo cenimo nj hovo prijateljstvo, ki ga bomo ohranili kot doprinos za stvar miru v Evropi, za obnovo naših dveh držav, za veliki kulturni razvoj in napredek delovnega ljudstva, za čigar blaginjo moramo živeti in delati.»
Maršal Tito se je nato odličnim poljskim gostom zahvalil s sledečimi besedami:
eDovolite mi, da vas pozdravim v imenu jugoslovanskih narodov, v imenu tistih narodov, ki čutijo največjo simpatijo do poljskega naroda, do voditeljev poljske republike in še posebno do Vas, gospod predsednik Prepričan sem, da se boste v času bivanja v Jugoslaviji prepričali o trdnih vezeh, ki družijo naše narode z junaškim poljskim narodom. Ponovno vetrn iz srca izrekam dobrodošlico In voščila za prijetno bivanje v vaši
držati, ki vidi v poljskem ljudstvu pravega zaveznika, ki hodi ob naši strani po poti miru»
Besede maršala Tita so vsi pozdravili z navdušnimi izrazi simpatije do poljske republike.
Gostje so nato v spremstvu maršala Tita in drugih jugoslovanskih državnikov odpotovali v Beograd. Na poti jih je ogromna množica toplo pozdravljala. Tudi po beograjskih ulicah se je zbrala ogromna množica, ki jr navdušeno pozdravljala predstavnike bratskega poljskega naroda, in vzklikala pol j s k o - j ugos !o vans kem u prijateljstvu. Ves Beograd je okrašen z jugoslovanskimi in poljskimi zastavami in slikami poljskih in jugoslovanskih voditeljev.
Popoldne sta predsednik Bjerut im maršal 7.imjerski v spremstvu poljskega poslanika v Beogradu in jugoslovanskega poslanika v Varšavi obislaka maršala Tita. Pozneje so gostje obiskali dr. Ribarja. Nato sta maršal in dr. Ribar vrnila obisk predsedniku Bjerutu in 2i-mjerskemu.
Nocoj je prezidij ljudske skupščine priredil v gledališču koncert na čast poljskim gostom. Na koncertu je sodeloval beograjski filharmonični orkester z znamenitim violinistom Zlatkom Balokovičem. Koncerta so se u,deleži!i maršal Tito, člani jugoslovanske vlade In druge osebnosti.
Haršal Tito
sprejel Sicarda Emila
Beograd, 18. . Tanjug — Maršal Tito je včeraj sprejel Sicarda Emi. la, profesorja za slovansko sociologijo na univerzi v Parizu.
Zlatko Balokovic odlikovan
Beograd, 18. - Tanjug — Predsednik narodne skupščine dr. Lvan Ribar je odlikoval znan:ga jugoslovanskega virtuoza Zlatka Balo-koviča z redom «Bratslvo in enotnost* prve stopnje. Zlatko Baloko-vlč je te dni obiskal v Jugoslaviji razne otroške domove in zavetišča in osrednji odbor ženske antifašistične fronte.	-
-------:• i, '
Razmere na Cipru
London, 18. . Tass — List »Picture Post* piše, da more vsakdo, ki je liberalnih idej, obsojati britansko upravo na otoku Cipru. Ta o-tok, pravi list, boleha za gospodarsko in politično boleznijo. Ljudstvo otoka Cipra se želi osvoboditi go-spodstva britanskega imperija.
Soomenica tržaških delavcev Edvardu Kardelju
Italijani in Slovani
ne bodo nikdar dovolili kolonizacije tržaškega področja
Napadi na britanske vojake
London, 18. - VZN — Zadnjih nekaj ur je bilo v Palestini več terorističnih akcij. Na eni glavnih jeruzalemskih ulic je snoči neznanec z brzostrelko smrtno zadel nekega angleškega policijskega nadzornika, ki je nato v bolnišnici umrl, Policija js preiskala mestno četrt in aretirala ved Zidov, ki jih bodo zaslišali.
Na cesti Tel Aviv-Haika je zletel v zrak vojaški tevorni avto, ki je zadel na mino.. Pri tem so bili ranjeni trije britanski vojaki. Potniki na nočnem vlaku so slišali po. kanje min vzdolž železniške proge v Haifo. ; .
Delegacija tržaških delavcev je včeraj izročila na Jesenicah vodji jugoslovanske delegacije Edvardu Kardelju na povratku iz mirovne konference v Parizu v imenu tržaškega delavstva naslednjo spomenico:
Podpredsedniku vlade FLRJ Edvardu Kardelju V imenu vsega demokratičnega prebivalstva Trsta in njegovega ozemlja se delavska delegacija zahvaljuje jugoslovanski delegaciji za delo, ki ga. je na mirovni konferenci vršila v prid italijanskemu in slovenskemu prebivalstvu Julijske krajine za priznanje njegovih pravic.
Ljudstvo Julijske krajine je z napetim pričakovanjem in z živim zanimanjem sledilo vsem obdobjem borbe, ki jo je morala voditi jugoslovanska delegacija, da je lahko ob mizi mirovne konference uveljavila najosnovnejše pravice. Način diplomatične borbe za primorsko vprašanje, ko so bili na eni strani predstavniki prave
ljudske demokracije, na drugi pa predstavniki lažne demokracije in pravega suženjstva, je osvetlil v pravi luči namene posameznih delegacij. Jugoslovanska delegacija je umela razkrinkati imperialistične spletke in je dobro branila svobodo in neodvisnost gospodarskega življenja tržaškega prebivalstva/ branila je pa predvsem pridobitve osvobodilne borbe. Imperialistične sile nam odrekajo vsako pravico in bi hotele spremeniti našo pokrajino o prednjo postojanko svoje nadvlade, da bi tako zajezile napredovanje demokracije.
Naše ljudstvo se je dolga leta krepko borilo ob strani demokratičnih narodov, da bi spravilo fašizem s sveta in je iz te vojne izšlo zmagovito: priborilo si je ljudsko oblast in je doseglo bratstvo med tu živečimi Italijani in Slovani. Sedaj skušajo opehariti ljudstvo Julijske krajine za sadove njegove hude borbe in mu vsiliti kolonialni režim.
Dolarska demokracija
vodi volivno propagando v Franciji
Amfirka ohlinhlla nnsniilnfinnmiliinnnvrinlarievDovolitvah
Zasedanje Vrhovnega sovjeta
VELIKI USPEHI
sovjetskega gospodarstva
Moskva, 18. — Vrhovni sovjet ZSSR je danes nadaljeval razpravljanje o državnem proračunu za leto 1946. Poslane) z vseh republik in pokrajin so navajali podatke o uspehu prvega leta gospodarske petletke. Vsi so poudarjali rezultate dela za obnovo in izgraditve, ki so večinoma prekoračili načrt za leto 1946. To je v veliki meri zasluga socialističnega tekmovanja med vsemi narodi SZ.
Minister za poljedelsko mehanizacijo Gorenjki je dejal, da je prizvodnja poljedelskih strojev v letu 1946 za 77% večja od leta 1940
KONGRES V MOSKVI
2ENE V BORBI
za utrditev demokratične fronte
Moskva, 18. — Zenski kongres v Moskvi Je imel včeraj zborovanje, kjer so razpravljali o uspehih zasedanja izvršnega odbora mednarodne ženske zveze. Podpredsednica zveze Nina Popova je v imenu sovjetskih žena pozdravila udeleženke kongresa kot predstavnice ženskega demokratičnega gibanja raznih držav.
Jugoslovanska predstavnica Vida Tomšič je sovjetskim ž:nam izročila pozdrave jugoslovanskih žena in poročala o sodelovanju žena pri obnovi jugoslovanskega gospodarstva. Predstavnica zveze za-
izvajanja statuta in na skrb za resnično neodvisnost ozemlja pred vsakim vmešavanjem od zunaj. Jasno pa je tudi, da gospodje pri CLN nočejo takega guvernerja, ki bi bil nekak visoki komisar varnostnega sveta, ker polagajo prav na imperialistično vmešavanje od zunaj svoje zadnje upe.
nVoce libera» se kar cedi od *ljubezni» do Slovanov in je vedno pripravljena na sodelovanje z «resnično demokratičnimi slovanskimi elementi». Dobro vemo, kdo so ti *demokratični» Slovani, s katerimi bi CLN rad sodeloval in s katerimi dejansko ie sodeluje — domobranci, uotaši, četniki, begunci vseh vrst, ki i-majo skupno samo ene — izdaja lastnega naroda, z bratsko krvjo omadeževano vest. Vsi resnično demokratični primorski Slovenci (in to je dejansko vse slovensko ljudstvo Julijske krajine) pa so združeni v Osvobodilni fronti, ki je vključena v SIAU
  s SIAU pa «Voce» menda res
ne misli sodelovatit Kako pa je na splošno s to ljubeznijo* do Slovanov, se naše ljudstvo le pre- ■ dobro spominja iz nedavne preteklosti. ki bi jo prav tržaški CLN rad spet obudil; naše ljudstvo se ob taki hinavščini niti ne jezi več, ker je vse skupaj že preveč smešno.
Od zvišenega do smešnega je en sam korak in »Voce* »i ga je temeljito priifoščila, kajti vso druščino okoli CLN je zaiela panika, ker se njihova ladja potaplja.
mork je pozdravila sovjetske žene in vse sovjetsko ljudstvo, ki je ustvarilo ustavo, ki lahko edina zagotovi enakopravnost vsem narodom ne glede na pleme in polt.
Kongres je z navdušenjem pozdravil podpredsednico zveze Dolores Ibaruri, ki je podala ,med drugim sledečo izjavo: »Izvršni odbor mednarodne zveze demokratičnih žena hoče povedati vstajajočim silam fašizma in reakcije samo tole: Ne boste zmagali, mi se bomo borili za utrditev demokratične fronte in za uničenje ostankov fašizma*. Dolores Ibaruri je nato pozvala člane Izvršnega odbora, naj nadaljujejo borbo proti Francu In pomagajo španskemu ljudstvu v njegovi borbi.
Nato je grška predstavnica podala poročilo o kritičnem položaju v Grčiji, kjer monarhistične in fašistične tolje Izzivajo državljansko vojno.
proizvodnja traktorjev pa za 75%. Minister za gojitev industrijskih rastlin Georgijske republike je izjavil, da se bo pozršina plantaž čaja povečala do leta 1950 za 6000 hektarjev in bo torej znašala 57.500 hektarjev. Površina cedrovih nasadov se je povečala od 11.000 hektarjev na 29.000 hektarjev.
Armenski poslanec Astvasaturjan je omenil, da je proračun armejske republike za 39.9% večji od lanske, ga in za 72.2% večji od proračuna iz leta 1940. Krediti za narodno gospodarstvo so za 35% večji od lanskih. Velik del teh kreditov odpade na umetno namakanje in za zvL šanje nasadov industrijskih rastlin in trt. Iz poročila litvanskega zastopnika izhaja, da je proračun za narodno gospodarstvo Litve za 80 milijonov rubljev večji od lanskega. Povečali bodo zlasti nasade lana in sladkornega trsa.
Minister za visoko šolstvo ZSSR poslanec Kaftanov je. opozoril, da gre polovica izdatkov za socialni in kulturni napredek šolstva. V primeri z letom 1940 so se tl izdatki sedaj povečali za 17,600.000 rubljev. Sedaj je v državi 800 visokih institutov in univerz s 100 tisoč slušateljev več kot leta 1940. Med vojno je bilo izšolanih 300 tisoč tehnikov.
Kovinska industrija poizvaja sedaj 100 tisoč ton kovine več, kot je bilo po načrtu predvideno. Leta 1950 bo presegala ta proizvodnja predvojno za 35%. Tvornice v Ma-gnitogorsku so izdelale 10 tisoč ton več, kot pa doleča načrt. V vseh tvornicah se vrši tekmovanje med delavci in tako je livar Tabenkov, ki je tudi poslanec vrhovnega sovjeta, proizvedel 1000 ton jekla več, kot je določeno.
Finančni minister Zverer ie Izjavil, da se Je proračun za visoko šolstvo povečal od lanskih 2 billjo. na 991 milijonov rublijev na 4 bilijone 595 milijonov rubljev letos. Več kot 100 tisoč mladih specialistov konča svoje študije na institutih in univerzah vsako leto. Ve-
liko delo je bilo opravljeno zlasti pri obnovi šol, ki so bile razrušene v okupiranih krajih. Letos znaša število visokošolcev 653 tisoč, t. j.
Predsednik ukrajinske republike, poslanec Orešuka je govoril o ukrajinskem proračunu, ki znaša 11 bilijonov rubljev in je za 30% večji od lanskega. V:čina izdatkov, t. j. 7 bilijonov rubljev, gre za socialno in kulturno skrbstvo. Zvezna vlada je dala Ukrajini 3 bilijone rubljev za gospodarsko obnovo. Več kot 100 strojnih tovarn bo obnovljenih. In - večina že obratuje. 400 maniših rudnikov in 150 večjih v področju Doneča je že v obratu in js doseglo polovico predvojne proizvodnje. 70% električnh central je bilo obnovljenih in pri obnovi Dnjeprostroja se dela mrzlično. Proračun moldavske republike je za 50% višji od lanskega.
Pariz, 17. . Tass — V Franciji se je začela volivna kampanja za volitve poslancev v narodno skupščino, ki se bodo vršile 10. novembra Do 20. oktobra morajo kandidati političnih strank vložiti volivne li ste. Po pripravah sodeč to volivna borba zelo ostra In je bodo vse stranke vodile pod geslom »protikomunizma*.
Louis Marin, vodja «Republikan. ske federacije*, je povabil vse ostale desničarske stranke in skupine k ustanovitvi volivnega bloka vseh desničarskih skupin jn k predložitvi enotne skupne liste kandida tov. Skupina republikanskih neodvisnih poslancev se je temu pozivu že odzvala. »Republikanska stranka svobode* se bo verjetno tudi priključila. «Degolistična unija* Jn »Unija demokratov ter socialistov odporniškega gibanja* so se tudi Iz. rekle za tako zamisel.
Vendar pa volivna združitev vseh desničarskih strank ne more predstavljati glavne nevarnosti za fran. coske demokratične organizacije.
VVALLACE:
Ameriški imperializem
ni nič boljši od britanskega
VVashington, 18.— Reuter je objavil razgovor, ki ga je imel britanski laburistini poslanec Mauri-ce Edelman z bivšim ameriškim trgovinskim ministrom Henryjem Wallaceom kmalu po njegovem od. stopu.
Edelman je med drugim vprašal Wallace-a: »Na kaj ste posebno mislili, ko ste omenili britanski imperializem ?»
Waliace: »Mislil sem na usodno britansko politiko v Grčiji. Roosevelt bi se obrnil v grobu, če bi vedel, kakšna vlada ji bila vzpostavljena v Grčiji pod britansko zaščito, in če bi slišal, da j« 123 letal izpisalo začetne črke njegovega imena na atenskem nebu.* Edelman: »Toda, ali niso ta letala vzletela z ameriške letalonosilke «Delano Franklin Roosevelt?* Wallace: »Seveda so. Ameriška zunanja politika se razvija vzporedno z britansko zunanjo politiko. Ne skušam trditi da bi bil ameriški
imperializem kaj boljši od britanskega*.
Edelman: «Kaj mislite o sedanjih namenih Sovjetske zveze?*
Wallace: »Nič čudnega ni če Sovjetska zveza skrbi za svojo varnost. Poglejte njeno zgodovino v zadnjih 30. letih, pa boste videli, zakaj je tako. Ta zgodovina se je začela z intervencijo zapadnih sil In Japonske proti Sovjetski zvezi v razdobju po revoluciji od 1917. do 1921. leta. Nato zo začeli podpirati Hitlerja, ker so pričakovali, da bo udaril na vzhod, ne pa na zapad*.
Umik vladnih čet
na KUaiskem
London, 18. . VZN — V nekj radijski oddaji iz Yenana so kitajski komunisti naznanili, da so dosegli velike uspehe proti vladnim silam v južnozahodnem Santungu. Komu-n'sti poročajo, da so čete generali-sima Cangkajška utrpele v zadnjih dveh tednih težke izgube
Saj so vse te skupine dobile pri zadnjih volitvah 2. junija samo 25% vseh glasov.
Večje važnosti je politični pre-okret dlrektivnega odbora MRP (republikansko ljudsko gibanje) pod vodstvom Bidaulta, ki je 16. oktobra t. 1. z vrčino glasov proti štirim sklenil, da morajo volitve 10. novembra omogočiti sestavo vlade na čisto drugi osnovi. Iz tega sledi, da hoče MRP izstopiti iz vla. dne koalicije treh strank.
Nekateri listi javljajo, da hoče MRP spravo z generalom De Gaul. le-om, da b; z njegovo podporo dobila večino glasov. Direktivni svet MRP-ja se je začel pogajati z De Gaulle-om, da bi ga postavili za kandidata za predsednika republike.
MRP je predlagal socoalistom, naj bi obe stranki stvorili skupni volivni blok. Glasilo socialistov »Po-pulaire* se izraža proti takemu bloku Jn dvomi, da bi tako zamisel sprejela socialistična stranka. Na zadnjem kongresu socialistične stranke je bilo sklenjeno, da bodo socialisti nastopili na volitvah 10. novembra neodvisno.
Tisk odkriva, da bodo inozemski reakcionarni krogi skušali izvajati med volivno borbo pritisk na fran. coske volivce kakor že svoje dni. Teko javlja desničarski dnevhik «Epoque», da je finančni minister Schumann ob povratku iz Amerike opozoril, da bo Amerika dala obljubljeno posojilo 500 milijonov dolarjev š:le po volitvah. «Epoque» pristavlja, da je torej podelitev posojila ZDA Franciji odvišna od izida volitev.	\
Ljudstvo Julijske krajine prosi tlado Federativne ljudske republike Jugoslavije, da ga še nadalje podpira v njegovih težnjah, ki so konkretizirane v sledečih točkah:
1. tržaškemu svobodnemu ozemlju je treba dati demokratični sta~ tut, ki naj res da oblast krajevnemu prebivalstvu;
.2. tržaško svobodno ozemlje mora dobiti demokratično ustavo, ki naj zagotovi, da bo vsa oblast v rokah ljudstva in to na zakonodajnem, upravnem in izvršnem področju;
3. upravni, sodni in policijski organizmi kakor tudi vse druge jdvne ustanove morajo imeti možnost, da bodo resnično demokratične ustanove, iz katerih naj se izločijo osi tisti, Jci so se kompromitirali z okupatorjem in s far Sizmom;
j. osnova za politično in socialno življenje tržaškega svobodnega ozemlja bedi italijansko-slo-vansko bratstvo;
5. med Italijani in Slovani naj ne bo nobene razlike v narodnostnih pravicah;
•6. na tržaškem svobodnem ozemlju naj se izvede korenita odstranitev kakršne koli oblike fašizma, neofašizma in vsake vrste šovinizma;
7.	spoštuje naj se industrijska, trgovska in pomorska imovina, ki je izvor življenja tega ozemlja.
Poudarjamo ponovno, da tržaško ozemlje ne more živeti ločeno od svojega zaledja. Ljudstvo hoče, da imajo gospodarski in kulturni odnošaji s tem zaledjem svoj nev-ravni razvoj, ker se zaveda, da bi vsako nasprotno delovanje dovd-lo do socialnega in gospodarsk ja propada.
Ljudstvo Julijske krajine si je v 16 mesecih vojaške zasedbe pridobilo niz izkušenj in je spoznalo, kakšna usoda ga čaka v prihodnosti, če se ne bi na tem ozemlju uveljavila demokracija.
Potrebno je, da zavezniške čete v najkrajšem času zapustijo to ozemlje, da se lahko začne novo življenje materialne in duhovne obnove, pri čemer računa italijansko in slovansko prebivalstvo na pomoč demokratičnih narodov in še posebej prijateljske Jugoslavije.
Prebivalstvo tržaškega svobodnega ozemlja želi, da ves svet spozna, da Italijani in Slovani nikakor ne mislijo dovoliti, da bi jih kolonizirali in da bi jih spravili na položaj afriškega ljudstva.
Ljudstvo Trsta in ozemlja pošilja po svoji delegaciji najprisrč-nejše pozdrave jugoslovanskemu ljudstvu in želje za popoln uspeh na njegovi demokratični poti. O-brača se tudi do njega s prošnjo, n<tj ne pozabi svojih slovanskih in italijanskih bratov Julijske krajine in naj jih podpre v hudi borbi, ki jo vodi za dosego tiste ljudske demokracije, za katero je dalo toliko padlih.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
V Trstu, 18. oktobra 191,6.
Delegacija tržaških delavcev
Kongres albanske mladine
POLITIKA IZSTRADANJA
proli italijanskim delovnim množicam
Zadnje itirl mesece po volitvah
v ustavodajno skupščino in po proglasitvi republike vodijo italijanski finančni in industrijski krogi veliko ofenzivo proti demokratičnim pridobitvam, ki so jih ljudske množice dosegle v teku osvobodilne vojne z rušenjem fašizma. Spletke reakcije se nadaljujejo in težijo predvsem za tem, da diskreditirajo pred ljudstvom demokratično izvoljeno skupščino in da sabotirajo gospodarsko obnovo.
Industrijei in bankirji nočejo vlagati svojih kapitalov v dela za obnovo države, temveč organizirajo prenos kapitala v inozemstvo. Na ta način ovirajo napore za odpravo brezposelnosti, v katero je po Unrinlh podatkih zapadlo okrog 2 in pol milijona delavcev ne glede na to, da je povrh tega 8 milijonov delavoev za-
poslenih samo deloma.
Hkrati podpirajo monopolni krogi ob sodelovanju s črnoborzijanci na vse mogoče načine špekulacijo: skrivajo ali pa izvažajo v inozemstvo najpotrebnejše blago in umetno dvigajo cene na domačem trgu.
Zadnja vladna kriza, ko je dal ostavko neposredni agent reakcije, minister državne blagajne Corbinopomeni sicer poraz reakcije, vendar ji je dal Se nove pobude.
Medtem ko je ves napredni tisk pozdravil izjavo novega ministra državne blagajne Bertontja, da morajo namreč finančna bremena za obnovo države nositi predvsem bogataši, je poluradni list Zveze industrijcev zGlobo* dal vladi ultimat, v katerem pravi: *Če vlada sploh želi zagotoviti obnovo države, potem mora pristati
na pogoje industrijcev in mora opustiti svoj načrt o izrednih taksah na kapital, o zaplembi fašističnih imetkov in o podržavlje-nju najvažnejših industrijskih monopolov.*
Reakcija je preko’tiska začela s kampanjo proti italijanski Splošni konfederaciji dela z namenom, da izzove srednje sloje proti delavcem in njihovim organizacijam.
Predstavniki telefonskih družb, katerim je Zveza industrijcev dala ukaz, da izzovejo delavske stavke, so 25. septembra prekinili pogajanja, ki so jih imeli z odobren jem vlade' sindikati delavcev tn nameščencev telefonske službe za podpis nove kolektivne pogodbe.
Naslednjega dne so delavci stopili v stavko na vsem telefonskem omrežju v državi in zagrozili, da bodo začeli s stavko tudi pri mestnih telefonih. Telefonske družbe so pristale na zahteve delavcev šele tedaj, ko je sindikalna delegacija, ki je vodila stavko, predložila vladi podržSvljenje ■
telefonske mreže s tem, da bi jo upravljali zupravni odbori*.
Na ukaz industrijcev so bila prekinjena pogajanja e delavskimi sindikati industrije plina. In tako je bila 30. septembra proglašena splošna stavka v plinski industriji. V vseh italijanskih mestih je bila prekinjena dobava plina.
Kakor javljajo fisti, so predstavniki družb za proizvodnjo plina šli tako daleč s svojimi provokacijami, da niso hoteli pristati na ukinitev kolektivnih pogodb, ki so jih uvedli po obrazcu fašističnih zakonov. Odbili so tudi zahteve po službenem priznanju mezd, ki so sedaj v veljavi.
List eltalia nuova*, glasilo monarhistične stranke, je zahteval, da zasede tvornice plina vojska, in da Uvajajo proti stavkajočim ostre mere.
Po drugi strani pa je Zveza delavcev plinske industrije zahtevala podržavljanje družb za proizvodnjo plina in dokazala z dokumenti, da so zaslužki industrijcev pretirani.
Tirana, 18. — V Tirani se je pričel tretji kongres albanske mladine ob navzočnosti ministrskega preda idnika Envera Hodža, članov vlade, predstavnikov jugoslovanske, francoske, belgijske, Indokitajske, ameriške, avstrijske in- madžarske mladine. Predsednik kongresa je govoril o n,alogah mladine, ki moia zastaviti nove sile za obnovo države.
Nato je govoril ministrski predsednik Enver Hodža' o junaštvu mladine v osvobodilni vojni in požrtvovalnosti pri delu za obnovo
Stavka delavoev plinske industrije se je končala 3. oktobra, ko so ugodili glavnim delavskim zahtevam. Isti dan so v znak protesta proti provokatorski politiki industrijcev rudarji proglasf| enodnevno stavko po vsej Italiji. Se isti dan so stopili v stavko tudi avtomobilski delavci v Severni in Srednji Italiji. V Neaplju so tiskarji stavkali 4 dni m vts ta čas ni izšel noben Ust.
Reakcionarna provokatorska politika izstradanja je naperjena proti delavskim množicam, podpirajo jo pa tudi veleposestniki s svojimi poizkusi, da spun-tajo zaostale kmečke množice proti delavcem v mestih. Medtem pa so fašistični vojni krogi, k* jim je nekaznovanje zločinov, ki so jih počenjali v fašistični imperialistični vojni, dvignili glavo. Danes že drzno govorijo o svojih smaščevalnih nakanah*. Fašistične skupine, ki jih organizirajo po vsej državi kakor tudi stranke kovo tUomo qualunque*, pretijo glasno z vojnim im političnim maščevanjem. (Po »Trudu*)
domovine. Govoril je nato o političnem položaju albanske ljudske republike in izrazil nezadovoljstvo albansktga ljudstva, ker na mirovni konferenci niso priznali pravičnih albanskih zahtev glede reparacij, ki bi jih morala Italija plačati Albaniji za ogromno škodo.
Poudaril jo nato prijateljstvo, ki druži albansko ljudstvo s Sovjetsko zvezo in z novo Jugoslavijo. Dejal je, da sta ti dve državi vedno pripravljeni braniti pravice albanskega ljudstva. Sledili so se drugi govorniki, nakar je predstavnik ju. goslovanske Mladine Rato Dugo-nič dejal med drugim, da ima Jugoslovanska mladina tretji kongres albanske mladine za velik korak h graditvi svetovnega miru. Albansko in jugoslovansko mladino vodijo skupni ideali, to je žslja in borba za narodno neodvisnost in pomoč vsem demokratičnim in kulturnim strujam, ki so Izšle iz osvobodilne borbe. Mladina ljudske republike Jugoslavije visoko ceni albansko ljudstvo, ki se je tako hrabro borilo za svobodo in neodvisnost. S pomočjo prijateljskih narodov bo albansko ljudstvo strlo vse pčizkuse reakcije, ki so naperjen] proti novi Albaniji.
Ob otvoritvi kongresa Je prišlo do velikih mladinskih manifestacij. Mladina je korakala po tiranskih ulicah ob petju jugoslovanskih in albanskih partizanskih pesmi.
V Cremoni
stavka 70.00) poljedelcev
Cremona, 18. - VZN — V pokrajini Cremoni je 70.000 poljedelskih delavcev pričelo stavkati.
»Svoboda liska"
v besedi in dejanju
Ob koncu 19U. leta je začel izhajati *Glas mladih* — glasilo primorske antifašistične mladine. Bilo je prvič v zgodovini primorske mladine, da je začela izdajati svoje glasilo, ki je — saj ga je pisala mladina sama — izralalo in bodrilo borbenost primorske mladine proti fašističnim okupatorjem. Izhajanje lista, ki je bil tiskan na štirih ali šestih straneh v velikosti sedanje «Mladine*, niso zadržale najhujše fašistične ofenzive. Mladina je skrbela za vse: za papir, katerega je bilo treba prenašati mimo številnih okupatorjevih zased in postojank, za tiskarske potrebščine od črnila in črk, do strojev, za gradnjo tiskarn, za prostore uredništva, za kurirske zveze, za razširjanje lista itd. To so bili najzgovornejši dokazi ljubezni in+navezanosti primorske mladine ' na svoje glasilo tGlas mladih*.
Sedaj po osvoboditvi bo sGlas mladih» nedvomno še bolje izpolnil svoje poslanstvo. Nešteto je problemov, ki danes stoje pred mladino, od Sole do vprašanja zaposlitve. Razen tega mladina nujno potrebuje list, da bi izpopolnila znanje svojega jezika, list, ki bi dvigal njeno kulturno raven in razgledanost, skratka, ki b( ji nudil čtivo za pouk in zabavo.
Vse to so predstavniki «Glasu mladih» pred časom še pismeno in ustmeno razložili šefu tiskovnega urada ZVU g. H ar ari ju. Zaprosili so, da bi »Glos mladih*; ki izhaja trenutno kot glasilo dijaške mladine, postal zopet glasilo vse mladine, kar seveda zahteva prilagoditev vsebine. Takoj so dobili negativen odgovor in epovabUi* so jih, naj si zglasijo, ko bo vprašanje drlavne pripadnosti Julijske krajine rešeno. Prej da ni mogoče, ker bi morali dovoliti izhajanje tudi drugim prosilcem (humoristični listi, tedniki alla *Gong», eSette Intimita* itd.J, na kar pa ne pristanejo nadrejeni, itd.
Pred tednom se je predstavnik zopet zglasil pri g. Harariju. Ls-ta mu je obljubil, da bo Ust lahko izhajal. Zato naj se vrne v nekaj dneh, da bo dal svoj znulla osta* na prošnjo.
Ko se je nato po nekaj dneh zopet zglasil, mu je g. Harari dejal, da da takoj dovoljenje za list v večjem obsegu za vso mladino, toda časopis ne sme obravnavati nobenih vprašanj: političnih, gospodarskih itd.' Predstavnik n( na to pristal, ker tak zGlas mladih* že izhaja tn za takega jasno ne bi imelo nobenega smisla pisati prošnjo (katere r.iti za nov list tam, kjer je svoboda tiska popolna, ni trebaj. G. Harari mu je dejal, da se mora, če vztraja, zglasiti v nekaj dneh nakar mu bo odgovoril. Dejal pa je. da je prepričan, da bodo list dovolili.
No, včeraj pa je dejal, da ga ne dovolijo, ker ne marajo imeti takega lista, kot je eGioventh*. Pri tem je vzel v roke list eGIoventA* in kazal z roko na slike, ki kaiejo poklane Indijce ob zadnjih izgredih. cAli ni to sramotno*, je vprašal, «la pišejo o nas tako kot o fašistih f* (Ali je redakcija tGlcventii* kriva, če se dogajajo v Indiji taki primerit Ali bi morali o njih prizanesljivo molčatit) sDovolj je en tak list. Dovoljenja ne damo.* Predstavnik mu je dejal, da takega odgovora pač ne more spraviti v sklad z načeli o svobodi tiska.
O. Hararija to ni ganilo.
(Prisiljeni smo o tem govoriti v vsem našem tisku*, mu je zopet dejal predstavnik.- *8aj je svoboda tiska*, je odvrnil gospod Harari in se protislovja svojih besed očitno ni zavedal.
(Pridite čez štirinajst dni — morda...*
(Oprostite, teh štirinajst dni te poznam*, je dejal predstavnik. Toda mladina hoče stroje glasilo. Mladinskemu listu izhajanja niso preprečile fašistične ofenzive, sedaj v svobodi, ko govorite o svobodi tiska, pa hočete preprečiti...*
(Pridite čez štirinajst dni. Toda če boste objavili kakšne članke s politično vsebino v (Glasu mladih*, dijaškem glasilu, bomo list zaplenili.*
(Pa to nam je znano,' g. Harari.* *Ce bo (Glas Mladih* izšel ilegalno, bomo vas prijeli.*
(To nam je tudi znano. Vem, da Imate za tako postopanje vse zakone na razpolago. Zato mi tega nočemo, g. Harari, čeprav po mojem to ne b{ bil noben greh, Mladina hoče, potrebuje mladinski list.*
(Cez štirinajst dni —.» Potem se je vljudno poslovil.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Po načelih prave demokracije Sporazum o 30% predujmu
za industrijske delavce in nameščence
MOS je na svoji seji postavil zahtevo po začasni vladi in skupščini, ki bodo v njih zastopniki vseh političnih in narodnostnih skupin
V sredo je imel mestni osvobodilni svet redno sejo pod predsedstvom dr. Pogassija. Svetnik Uršič je podal izčrpno poročilo o mednarodnem in domačem političnem položaju ter obeležil potek dela mirovne konference, še posebno glede vprašanj, ld zadevajo Tržaško svobodno ozemlje. Poudaril je potrebo demokratičnega statuta, ki bi izločil diktatorsko in kolonialno oblast guvernerja.. Hkrati se je obrnil do vseh mestnih demokratičnih in antifašističnih sil s pozivom, naj se združijo k učinkoviti skupni akciji za dosego demokratičnih svoboščin In, za uspešno obnovo mestnega socialnega in gospodarskega življenja, Poročilo je bilo soglasno sprejeto.
Predsednik dr. Pogassi je v zvezi s svojim poročilom o delu pariške konference, ki ga je bil podal na zadnji seji, poudaril potrebo, da se vprašanje začasne vlade obraz’oži ljudstvu v vseh podrobnostih. Poudarjati je treba tudi važnost, ki jo ima združitev vseh demokratov, tako da bo začasna vlada imenovana po pravih demokratičnih načelih v zvezi z njenimi važnimi in neposrednimi funkcijami, posebno v zvezi z nalogo pripravljanja volitev za skupščino. Predlagal je v tej zvezi sledečo resolucijo, ki jo bila soglasno sprejeta:
Ker je imenovanje začasne vlade Tržaškega svobodnega ozemlja, ki jo predtndevajo sklepi štirih zunce-njih ministrov, neposredno pereče, ker mora po demokratičnih načelih pripasti vsa oblast na Tržaškem svobodnem ozemlju suverenemu ljudstvu, je Tržaški osvobodilni svet na svoji današnji seji sklenil, da bo v zvezi z vsemi demokrati našega mesta odločno delal na to, da sp začasna vlada sestavi po načelih prave demokracije z ne manj kot 9 člani, ki jih imenuje Varnostni svet organizacije Združenih narodov in ki jih bodo izrecno dolo-
čile etnične im politične skupine svobodnega ozemlja.
Z začasno vlado bo morala sodelovati tudi skupščina, ki ne bo smela šteti manj nego 90 članov, ki se morajo določiti po istih načelih in postopku, po katerih bo sestavljena začasna vlada.
Svetnik Derossi je nato podal kratko poročilo o delu komisije za sestavo knjige v spomin na one, ki so padli v borb i za svobodo.
Svetnik Gustinčič je poudaril potrebo, da posamezni odseki mestnega sveta izdelajo izčrpna poročila o najvažnejših vprašanjih, ki zadevajo mestno življenje in še posebej delovne množice v zvezi z obširno socialno politiko, ki jo bo treba izvajati, čim bo nova ustava dala demokratičnim množicam pra-
vico, da se uveljavljajo v javni u-pravi. Predlog je bil sprejet soglasno. Nato je predsednik zaključil s s jo.
Mnogi ne vedo,
da je bila 1941. leta ustanovljena Soška legija. O njenem kratkem življenju in delovanju, to zanimiv članek v koledorju Gregorčičeve založbe.
Koledar bo izšel prve dni decembra in ga lahko naročite v naših knjigarnah v Trstu in Gorici, pri Ljudski založbi v Trstu (Dom pristaniških delavcev), pri vseh okrajnih kolportažah in pri krajevnih poverjenikih. Cena 90 lir. Zbiranje naročnikov bo zaključeno koncem oktobra.
Objavljamo besedilo sporazuma, ki so ga predvčerajšnjem sklenili EDotnl sindikati in Zveza industrij-cev. Medtem pa se nadaljujejo pogajanja za zahteve Enotnih sindikatov, ki so predložili nov osnutek mezdne pogodbe. Sporazum o predujmu pravi:
čl. Is
S 1. oktobrom 1946. bodo izplačali delavcem in nameščencem v industriji na račun bodečega izboljšanja mezd in draginjske doklade, za katera so se začela pogajanja, predujem, ki znaša 30% minimalnih mezd in plač, ki so bile določen« z mezdnimi sporazumi 1. februarja 1946 za delavce in 1. marca 1946 za nameščence v industriji. Pri tem ni vštet dodatek. Ta predujem vključuje morebitni predujem na bodeče mezdne pogodbe, ki so ga
lili naj se ponovijo škedenjski dogodki?
Civilna policija streljala pred opensko šolo na žene, ki so demonstrirale proti žaljivemu nastopu šolskih oblastvenikov
Pretekli petek se je pripeljal na Opčine kap tan Simoni v družbi dveh gospodov. Ko so žene izvedele za njegov prihod, so poslale k njemu delegacijo, ki pa je nikakor ni hotel sprejeti, in je odš:l v šolo, Iz Trsta sta se pripeljala tudi dva kamiona civilne policije. Ig ob devetih zjutraj so policaji obkolili ter zastražili šolsko poslopje.
Kapitan Simoni je pobral vse slike maršala Tita, ki so visele v šoli, in jih odnesel s seboj. Ko so pred šolo zbrane matere videle to žaljivo dejanje, so vzklikale maršalu Titu, svobodni Jugoslaviji in priključitvi. Policija je takoj brutalno reagirala in naperila puške proti ženam. Padel je strel, ki pa k
PRIMORSKO LJUDSTVO
SVIUl DELEGACIJI
Odkar je slavna Jugoslovanska armada uničila in izgnala skupno
s primorskim ljudstvom zadnjega
O, svoboda tiska! Kako lep pojem je to!
Za nekatere res le pojem in nasprotno ravnanje!
nacista z naše zemlje, je naše ljud stvo z vročim srcem in komaj zadržanim veseljem čakalo dne, ko mu bodo za njegove nadčloveške napore na mirovni konferenci svečano potrdili naše stoletne želje in zahteve.
Ko se j« lačela pariška konferenca, so se tja podali tudi predstavniki našega ljudstva, da svetovni javnosti od blizu prikažejo vse trpljenje našega ljudstva teptanega od tujcev, posebno pa njegovo trpljenje in borbo pod impe-
Pogreb dveh Junaških borcev
Jutri bomo pokopali 2 borca, letalska poročnika Jordana Kralja iz Trebč in Bruna Zgurja iz Trsta,
Tov. Jordan Kralj je šel že l«ta 1942. v partizane. Bil je drzen borec in je kmalu postal komandant bataljona. Sel je iz borbe v borbo po Slovenskem Primorju in po vsej Sloveniji. Po osvoboditvi je vstopil v letalstvo s poročnišklm činom. Zaradi Bvoje marljivosti, delavnosti in veselja do učenja je vidno napredoval. Na žalost Jo podlegel malariji, na kateri je zbolel pri Izvrševanju svojih dolžnosti. Pokopali ga bodo v nedeljo v Trebčah ob 10. uri dopoldne.
Tov. Zgur Bruno pa se je pri poizkusnem poletu nove vrste letala smrtno ponesrečil. Ko so ga talijanski imperialisti kot letalca poslali na rusko fronto, je takoj prešel na sovjetsko stran. Tam se je izvežbal in se podal na jugoslovansko bojišč«, kjer se je ovenčal s slavo. Zaradi svojega poguma in drznih akcij je kmalu postal poročnik.
Naše ljudstvo je ponosno na take sinove in slovesno obljublja, da bo nadaljevalo njih započeto delo. Padlega junaka todo pogrebli v ne-deljo ob 10. uri. Žalni spr:vod krene iz mrtvašnice v ulici Pietš, na tržaško pokopališče.
rialistično Italijo, ter končno pojasnijo zapadni gospodi na mirovni konferenci, da zahteva naše ljudstvo svobodo in združitev s svojimi brati v Jugoslaviji.
Ni bilo človeka v naši deželi, ki ne bi s hrepenečimi željami spremljal naše najboljše predstavnike v Pariz. Iz vsake vasice, mesta in trga jim je ljudstvo pošiljalo tisoče p:sem, brzojavk, resolucij in Jim bilo hvaležno za njihovo neutrudno delo.
Sedaj so se vrnili In ljudstvo jim dan za dnem pošilja zahvalna pisma. Tako p'šejo iz Starega sela pri Kobaridu: »Zahvaljujemo se vam za pravično postopanje in zahteve po pravičnih mejah. Tudi mi ne odnehamo v naši borbi, naših poštenih in pravičnih zahtevah.* Volčani so naglasili: »Tudi ml smo.
sreči n zadel. Polcija je stražila ckoli šole do konca pouka in tudi popoldne je. bila okrog poslopja straža.
Naše ljudstvo se je silno vznemirilo spričo takega postopanja. Doslej je upalo, da morda le prids do sporazuma z zavezniki za mirno sodelovanje in medsebojno spoštovanje.
. Upa še vedno, da je ta dogodek odsev prsteklega stanja in da ne bo zaprl poti k končmmu sporazumu. Želeti bi bilo, da bi odgovorne oblasti poskusile ljudstvu dejansko pomagati in ga doumeti v njegovih pravičnih težnjah. Samo tako, g. Simoni, in ne s policijo in streljanjem boste pomirili naše ljudi in preprečili, da bi se škedenjski dogodki ponovili.
Devin odklanja domobranskega oficirja
Kakor povsod, Je hotela ZVU tudi Devinccm vsiliti novega učitelja v osebi domobranskega oficirja Stanislava Vrhovca. Včeraj zjutraj naj bi bil pričel zastrupljati devinsko mladino. Namesto učencev pa so prišli v šolo njihovi starši. M'r-no in dostojanstveno so pristopili člani rediteljskega sveta k učitelju in ga pozvali, naj jim pove, kdo je, od kod prihaja in kdo ga j« poslal v Devin. Odgovoril je, da ga pošilja ZVU. Na vprašanje, kje in kaj je dela! za ljudstvo zlasti za časa naredno osvcbodilne borbe, ni vedel odgovora. Zato so starši zahtevali. naj se odstrani, ker ne morejo dovoliti, da bi njihove otroke vzgajal po volji tistih, ki so poma-
gali ubijati njih očete, brate in sinove. Našemu ljudstvu je bilo dovolj 25 let fašzrr.a, dovolj zatiranja naše govorice in našega duha. Zato odklanjajo takega učitelja in bodo odklonili tudi vsakega drugega, ki ni njihov prijatelj.
Angleški novinarki na Proseku
Antifašistični b:rci
Polkovniku Bowmatiu
Znani antifašistični, borci Peter
razočarani nad našimi vojnimi za-1 2nidarija Mnrlo Fa^;,ni in Hen-
VMnik1 lri an ne* nnunrnti nf!« m i .
vezniki, ki so se nasproti našim pravičnim zahtevam pokazali tako krivične. Pripravljeni smo še nadalje boriti se, dokler ne bo zadnji naš človek osvobojen.* »Junaško in vztrajno ste branili in zagovarjali naše pravice. Zato vam Je vs« primorsko ljudstvo hvaležno*, pišejo 'z Kobarida. Iste želje in zahvale prihajajo naši delegacij; iz stoterih drugih vasi.
Velik predlo? malega gospoda
Včeraj je v conskem svetu predlagal g. dr. Piccoll, »da bi ZVU intervenirala in napravila konec pisarjenju **po zidovih, ksr j; potem treba mnogo ljudi za čiščenje zidov.*
Izored sod’š£a
Zaradi nakrademga olja
Včeraj se je začel pred kazenskim sodiščem proces proti vrst! ljudi, ki so jih obdolžili, da so iz tovarne mila Adria kradli kokosovo in palmino olje ter ga prodajali na trgu. Ker so se pri obravnavi pojavili novi momenti, je bil proces odležan do 25. oktobra t. 1.
rlk Kormueller so poslali g. polkovniku Bovvmanu pismo. V pismu omenjajo, da so bili brez vsakega razloga ii dvakrat odpeljani s svojih stanevanj in zlostavljeni. Na. vajajo, da jih te policijske metode na žalost preveč živo spominjajo na režim prot; kateremu so se borila vse demokratične dež le. »Ne moremo verjeti, da bi zmagovite dežele antifašistom namenile zapor za nagrado za njihovo borbo ob "strani zaveznikov. Zavedamo se velikega deleža v borbi ob str« ni zaveznikov in zato zahtevamo v imenu demokracije, da posredujete v naši zadevi*.
Kakor je znano, je bil tov. Marij Fantini komandant garibaldinski divizije Natisone in Je v septembru 1943. reiil iz koncentracijskega taborišča 300 zavezniških ujetnikov. Ostala dva pa sta bila že 42 dni v zaporu, ne da bi uvedli proti njima kazensko postopanje, ker zanj sploh ni bilo razloga.
Pretekli četrtek popoldne sta se pojavili v naši vasi dve novinarki, od katerih je ena izjavila, da je »Reuterjeva* dopisnica.
Njuno prvo vprašanje je bilo, če prebivajo Slovenci tod že od nekdaj in če je v vasi kaj Italijanov. Zlelo ju je zanimalo, zakaj so Pro-sečani lani zavrnili šolske kniige ZVU. Povedali so jima, da hočejo za svoje otroke pouk v naši zgodo-v'n! In v našem duhu. Knjige, ki so jih spočetka rabili, so bile tiskane še za časa borbe za svobodo, dočim so bile knjige ZVU poslane šele po šestih mesecih pouka.
Na njuno vprašanje so pojasnili, da so odslovili te dni neko učiteljico, ki je delovala proti ljudstvu, ker ne marajo, da bi jih zasužnjil nov) fašizem. Neka tovarišica 1e še dodala: »Ta vojna nam je odprla oč:. Sooznali smo, kako je treba živeti. Ne Anglija ne Amerika nas na moreta odvrniti z naše noti. Tu rrno mi gospodarji, tudi v šoli in izven nje. Zahtevamo, da upoštevajo našo pravico.*
že dobile razne stroke v industrijskih ali drugih podjetjih,
Cl. 2.
Delavcem in nameščencem, ki so v službi od 1. oktobra, bodo dali tudi enkraten prispevek, ki znaša za moške nad 20 let starosti 300 lir, za ženske 250 lir, za moške med 18. in 20. letom 250 lir, za Zenske 200 Jir, za moške pod 18. let; starosti 200 lir, za Zenske 150 lir.
Cl. 3.
Ta sporazum ne velja za delavce in nameščence naslednjih industrijskih strok, ki so že sklenile ali se še pogajajo za posebne pogodbe stroke ali podjetja, in sicer: časo-pTsi, tiskarstvo, industrija papirja, telefonske družbe, elektrotehniška podjetja, petrolejska industrija in javne naprave za vodo, plin, elektriko ter občinska prevozna podjetja.
Kar se tiče »Accgata*, ki je izstopil iz Zveze industrijcev, ne more Zveza zanj podpisati nobene pogodbe. Zaradi tega bo moral odbor v podjetju »Acegata* sam: zahtevati od ravnateljstva, da sprejme sporazum o 30% predujmu ali pa da sklene ž njim drugačen sporazum.
V Trstu je prepovedano kar. je dopuščeno v Berlinu
V Trstu Je še vedno v veljavi odredba žt. 1 ZVU, ki prepoveduje nameščencem javnih ustanov stav. ko in določa za kršitelje celo smrtno kazen. To odredba kruto žali demokratični čut tržaškega delavstva, ki je toliko prispevalo k porazu nacifašizma. Saj se je pred kratkim dogodilo, da so smel; stav.
GOSPODARSTVO
Idrijsko	zad
V nedeljo je bil članski zbor idrijske okrajne zadruge. Iz poročila o njenem delu je razvidno, da ima 11 poslovalnic, 3 mesnice, 1 gostilno, 1 menzo in 1 kavarno. Zaposlenih je vsega skupaj 35 nameščencev in 8 vajencev. Kako silno je napredovala pri nas za-družnižka misel, kaže že dejstvo, da je 78% idrijskih prebivalcev v vrstah njenih odjemalcev. Zaradi tega so nekateri člani predlagali,
Preskrba
Bolniki, ki imajo dodatno nakazilo za meso, lahko od danes 19. t. m., dvignejo v pooblaščenih prodajalnah po eno dozo dunajskih klobas na dodatne odrezke za meso, ki nosijo datum od 16. do 20. t. m. Delitev se konča 31. t. m. cena 123 lir doza 681 gr.
Testenine za podeželje. Od ponedeljka 21. t. m. do 31. t. m. bodo v vseh podeželskih občinah delili potrošnikom po 1 kg testenin. V Gra-dežu pa bodo delili namesto testenin po 1500 gr. koruzne moke. Ravnatelji občinskih prehranjevalnih uradov naj takoj prevzamejo nakazila. Cena testeninam: 26 lir kg, koruzni moki 20 lir kg.
Delitev tobaka
Od 20. do 25. t. m. bodo na tobačno nakaznico, odrezek št. 4!j delili po 20 gr dalmatinskega tobaka (Trin-ciato Dalmazla) in po 2 toskanski cigari. Potrošniki lahko dobe na isti odrezek tudi po 20 cigaret Fib za 70 lir.
da bi tudi blago dodeljevali v
čji meri zadrugi ter tako zados potrebam vseh zadružnikov. V najkrajšem času nameravajo ustanoviti tudi zadružno čevljarno.
Kako je ljudstvo dobilo vel« zaupanje v svoje zadruge, j priča tudi njen promet, ki je 0 gel prvih 9 mesecih t. 1. leP°'|s . za 65,261.000 lir prodanega blag^ Ljudstvo se dobro zaveda, da ■ bo le s pomočjo zadrug SosP sko ojačilo in postalo neodvisens0-
spodar.	-
Novo ustanovljena čipkarska
svet
druga jz zave m	<---	«
tudi znanim idrijskim čipka®-kratkem času je prodala za 1*1 lir blaga.
Tudi mlada obnovitvena in »*?' bna zadruga je v polnem razm«^ Do 30. septembra t 1. je popoln«1--
obnovila 8 stanovanjskih P°sl0‘!
in 6 javnih zgradb. Razen tega
stavi'
izdelali in pripravili mnogo nega materiala v skupni vredn 5,996.055 lir.
Idrijski mizarji si z veliko žrtvovalnostjo in kljub
številni10
zaprskam gradijo svojo delavn-*
šivil.'
Tudi združenje krojačev j“ ,e se trudi, da okrepi in poveča s delovanje. To združenje je na- ^
vilo 806 ur prostovoljnega čel
otroke v počitniški koloniji.
V Idriji je sedaj skupno članov zadružnikov. Idrijčani so takoj od začetka spoznali v5^ so
nosti zadružništva. Ze
sedaj
vidni veliki uspehi njegovega vanja.
del«-
DNEVNA
Nesrečni ribiči iz Gradeža
KaMnara budno na straži
Pred dnevi se je tudi na Katlnarl pričelo novo šclsko leto. Prišla sta dva učitelja, ki ju je poslala ZVU. Katinarske matere so jih takoj obkolile in hotele vedeti, kdo in kaj sta. Eden od njih ni dal jasnega odgovora in se jo izmikal. Zato so ga naše matere gladko odklonile, ker ne morejo zaupati svojih otrok človeku, k: je morda sodeloval z Nemci. Glede drugega učitelja, kt j? bil v svojih odgovorih jasnejši, sc matere sklenile, da se bodo še informirale. »Razumeti morate*, mu je dejala zavedna katinarska žrna, »da ne moremo sprejeti učiteljev, ki so morda pomagali ubijalcem naših mož In očetov.*
kati celo javni nameščenci v Ber-
linu zaradi premile razsodbe v Niirnbergu. Kar, je bivšim sovražnikom dovoljeno, pa je prepovedano Tržačanom. Zato se vedno bolj množi glasovi delavcev, ki zahtevajo, da se ta krivična odrrdba ukine. Včeraj zjutraj je delegacija delavcev ACEGAT-a izročila polkovniku Bowmanu protestno resolucijo s 600 podpisi. V njej zahtevajo delavci, da se tudi v Trstu priznajo enake sindikalne pravice, kakršne veljajo po vsem demokra. tičnem svetu. Zato naj ZVU takoj ukjne 14. točko 4. člena proglasa št. 1, ki prepoveduje stavkati nameščencem javnih podjstij in določa za kršilce smrtno kazen.
V zalivu pri Gradežu se je pripetila huda nesreča. Ko se Je ribiški čoln vozil proti Lignanu, so je v bližnjo mrežo zapletla mina, ki se je razpočila in popolnoma uničila čoln. Na kraj nesreč; so prihitele druge ribiške- ladje, ki šo ugotovile, da so triji ribiči zgin.li. Trupla nadaljnjih treh pa so našli. Izginili so 47 letni Dominik Cavallarin. 38 letni Albert De Ambrosi, 32 letni Marij Randatto. Našli pa so trupla 41 letnega Henrika Varisca, 38 l*t-nega Avgusta Sfri3ca in 37 letnega Jožefa Gianija, V bolnišnico so pre. peljali ranjenca Marija Varisca in Armanda CalUgarija. Grozna nesreča je pretr;sla vse ribiče v Gra. dežu.
gorm.
Nsnadno sta treščila v ®fa
gleški avto, pri čemer sta hila ,, hudo ranjena. Gregorin je
podle?*
po prihodu v bolnišnico poškodbam.
Bombe in naboji
deavci pri
Včeraj zjutraj so
ščenju -vodnega kanala pod P°® u; jem «Falegnameria Tria»tln?» * Fnbio Severo 5 našli tri bom
trinajst nabojov za italijansko P...-
sko. Opoldne pa so policijsti d pr.! železniškem podvozu v nizi a na ročno bombo.
Angleška vojaka ukradi kamion
Premetna nesreča
V četrtek sla se blizu Konk peljala z motorjem 21 letni Marij Do. minuttl in 22 letni Humbert Gre-
VESTI S PODEŽELJA
PLAVJE
Napad na cesti. Pretekli četrtek se Je vcačal z dela tov. L:bero Mavrič proti svojemu dcinu na Gornji Badihl. Spotoma so ga neznanci ustavili in mu odvzeli listnico z 2.800 lirami in dokumenti. Neznanci so bili trije in so b'li oboroženi. Vedno več Imamo takih primerov, same sadove obetajoče internacionalizacije ali »svobodnega ozemlja*. Prepričani smo, da se bodo taka dejanja ponavljala vedno češče, saj Imamo v samem Trstu gnezdo četnikih, uslaških in fašističnih razbojnikov. Naše mirno delavstvo, ki takih roparskih razmer ni vajeno, so zgraža nad njimi.
GRADE2
Po poti demokracije. Marocco, lasinik tukajšnje kinodvorane, je
že večkrat odklonil, da bi imela SIAU pri njem svoja zborovanja. Izgovarjal se je, da ne daje svoje dvorane nikomur v najem. Vendar je to pravilo veljalo samo za SIAU, ker je kvorano dal pozneje na razpolago Fronti za neodvisnost, lov-skfemu ^druženju, delavski zbornici in drugim. G. Marocco je pač »pravi demokrat*.
TRŽIČ
Smrtna nezgoda. V sredo zvečer okoli 8. ure je blizu Redipulja zavozil motocikelj v vojaški kamion, ki je stal na cesti. Eden od vozačev je bil na mestu ubit, medtem ko je bil drugi težko ranjen in so ga prepeljali v tržlško bolnico. Oba sta doma iz Ronkov.
Spohjodia.
Streli na policijski avto
Predslnočnjim so pri Kontovelju streljali na avto civilne policije, k! je vozil v Trst. Ranjen ni bil nihče.
F!ZKUL
TEK ČEZDRN IN STRN
Večkrat pišejo časopisi o rezultatih v teku čez drn in strn. Morda ste se spraševali, kaj Je prav za prav to? Tek čez drn in strn Je tek čez hribe in doline, čez potoke in jarke, po gozdu in po ulicah. Polno naravnih in umetnih zaprek morajo tekmovalci ali preskočiti »11 preplezati ali prebresti, skratka tek čez drn in strn Je tek v naravi.
Prvič so tako tekli 1880. leta v Angliji, nato pa se je razširil v Francijo in po vsej Evropi. Tek čez drn in »trn, ali »cross oountry» <izg. kros kontri) Je najbolj zdrav tek v lahki atletiki. Nedvomno j« cross country tudi najtežavnejši tek, ki zahteva največ izdržljlvostl, vendar pa ravno zaradi vedno se spreminjajoče proge ne utrudi tekača toliko kot tek v krog'h kajti pri cross countryju živčevje ne trpi.
Tek čez drn in strn Ja najbolj popularen v Angliji, FrapcIJI in posebno v Sovjrtski zvezi, kjer se takega teka udeležuje tudi po 10.000 tekačev. Tako priljubljen pa Je zaradi tega, ker je pravi ljudski šport pri katerem lahko sfdolujejo stari in mladi. Ima pa tudi to dobro lastnost, da a; lahko onredi kjerkoli.
Tek čez drn in strn je glavna vaja za vse vrste športa. Tečejo ga tako lahkogtletl, nogometaš;, boksarji košarkarji kot smučarji posebno po slednji, ko pričnejo v je-sq0i svoje redne smuške vaje. V Angliji in Franciji tečejo na razdaljo 12 do 16 km, v Sovjetski zvezi pa do 8 km. Tudi v Jugoslaviji je cross couotry zelo razvit, Lani je na takih množičnih prireditvah v Jugoslaviji teklo po vsej državi na stntlsoče tekmovalcev. C:lo 50 letni moški so tekli. Tak množičen obseg je cross country v Jugoslaviji dobil največ po prizadevanja ljudskih oblasti, ki mu ni nikdar odrekla »veje podpore. Tudi letos pri tekmovanju za ZREN je bil v raznih športnih panogah uveden neke vrste tek čez drn in strn In sicer nova, Iz narodno osvotodlfhe borbe zrasla fiz-kulturna panoga — partizanski marš. Tako množičen obseg de ni bil v Jugoslaviji pri fizkulturi nikdar dosežen kot ravno pri Zrenu (nova flzkulturna panoga, obstoje, ča Iz vseh vrst športa pod geslom «Za republiko naprej*).
Prepričani smo, da bo tudi pri nas tek.čez drn in strn zaradi zdravih
temeljev, ki jih ima, kmalu postal naš najprlljubljenejši šport,
Ponziana>Nafta 3:0
V Dclnji Lendavi se je predvčerajšnjim vršila tfkma med moštvi Ponziane in Nafte, v kateri se je Ponzlana odlično odrezala. V lepi igri so Tržačani zmagali nad Nafto s 3:0. V prvem polčasu sta zabila gole Karlin in Kovačič, v drugem pa Benvenuti. Vse gledalce je igra Ponziane naravnost navdušila. Pri vsakemu golu so navdušeno ploskali. Nogometna tekma se je rsz-vila z megočno manifestacijo slo-vansko-ltalljanskega bratstva.
Tek čez drn in strn na Opčinah
V nedeljo bodo na Opčinah tekme v ljudskem peteroboju In tek čez drn in strn, ki jih organizira ZDTV za Trst in Julijsko krajino. Tek čez drn in strn bo naslednji: mladinci pod 16. letcm 1200 m, mladinci nad 16. leti 2000 m, mladinke pod 16. leti 600 m, mladinke nad 10. leti 900 tn. Ker so tekme važne, s« Jih bo udeležilo veliko število tekmovalcev. *— Prijave se bodo sprejemale ob 15. uri na openskem igrišču, tekme pa se začnejo ob 16. url.
Pokrajinsko nogometno prvenstvo
Okrožno prvenstvo
V nudelJJ »e pričnejo tekme za pokrajinsko nogometno prvenstvo ZDTV. Program za prvo kolo Je naslednji: Montcbello - Cormonese na Igrišču pri Sv. Ivanu cb 12.30, Skedenj-Gorlca na igrišču Ponz ane ob 10., Postojna-Ponziana na postojnskem igrišču ob 15., Gradiška-Trž č na igrišču v Zagraju ob 13,15, Ajdovšu na-Gaslini na ajdovskem igrišču ob 15., Izola-Raša na igrišču v Izoli ob 15., Tovarna strojev-Pulj na puljskem igrišču ob 1315, Ronki-Milje na Igrišču v r.onk li
ob 10.
V drugem kolu igrajo: Zol-Prl-iinorje na igrišču Ponziane ob 8. url, Sv. Ivan Dreher I.-Sv, Marko na igrišču CRDA ob 8., Cebulec-Sv. Ivan Drsher II. na igrišču CRDA ob 10, Rolancse-VOM na igrišču CRDA cb 15.. Monttbello II.-ACE-GAT na dirkališču Montebello ob 8,, Prlmo-je Z.-Costalunga na dlr-kal'Sču Montebello ob 9.30, Plaonl-Nabrržina na nabrežlnskom Igr šču on 15., Opčlne-Ravber na oponakem llgr.J.Vi ob 15.
Otvoritev Vilenlce
V nedeljo bodo otvorili divaško jamo, Spored bo naslednji: dopoldne svečani govori in ogled jame, popoldne »Razvalina življenja* v jami, nato prosta zabava. Tržaško planinsko društvo pr redl v nedeljo 20. t. m. izlet v Divačo k svečani otvoritvi Jame. Odhod ob 7.30 zjutraj s kamionom do Lokev. Prijave v papirnici Stoka. Vožnja velja 60 lir.
Izlet v Predjamo
Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi v nedeljo 20. t. m. izlet v Razdrto in Predjamo, Zaradi vpisnine tn Informacij se zglasite v gostilni »Jadran* pri Sv. Jakobu.
Predavanje
O pristanišču in javn'h skladiščih bo danes ob 20.30 predaval tov. Gombač v gostilni «ScogUetto».
Prireditev
Zveza primorskih partizanov priredi danes v soboto, veselico v gostilni Suban pri Sv. Ivanu. Na sporedu so plesne tekme, loterija z bogatimi dobitki in šaljive točke. Zn četek ob 20. url. Pobirali bodo prostovoljne prispevke. Vabljenj vsi parfzanl in njihovi prijatelji.
Družinska veselica na Opčinah
Priredi jo okrajni odbor Enotnih sindikatov. Nastopilo bo več pevskih zborov. Nato bodo izrodili novo zastavo openskim Enotnim sindikatom. Vse v Prosvetnerp domu v nedeljo od 17. uri dalje.
Enotni sindikati
Sindikat vratarjev. Danes ob 16. v ul. Monfort 3 izredna skupščina vratarjev.
Sindikat pomorlčajcov. V ponedeljek 21. t. m. bo v Enotneni sindikatu pomorščakov In pristaniških delavcev sestanek. Razpravljali bodo o pomorščakih, ki so bili ob izbruhu vojne v ZDA, in ki so jih zaprli ali pa internirali, kasneje pa izpustili «na častno besedo*.
Nov sobotni vozni red na vlaku Trst-Tržič
Ker so uvedli v trž ških ladjedelnicah 44 urni tedenski delovni čas. bo delavski vlak Trčič-Tr&t odhajal iz Tržiča ob 13.30, vlak v Ccrvinjan ob 13, v Gorico ob 12.50, Od 1. novembra pa bo vlak, ki bo te dni odhajal ob 13.13, odhajal s tržiške postaje ob 13.30.
Loredana, clektricist Radosilovlch Marij in zasebnica Slavec Pepca, mehanik Del Piero Primož in zasebnica Casafa to Marija, mehanik Frassanl Ferdinand in zasebnica Vldonls Marija.
Tečaj za solopelje
Pod ckrlljcm Glasbene šole v Trstu se Je pričel nedavno točaj za aolopetje. Opozarjamo na to’ ponovno vse one, ki bi se radi učili solo-petja, naj se člmprej vpišejo. Med našimi pevci in pevkami je mnogo tokih, ki imajo lep glas, ki bi ga bilo treba *s malo Izdelftl, pa bi bili sposobn', da nastopijo kot solisti v zborih ali pa samostojno s pesmijo, ki bi program poživila.
Vp'»over>je so vrši vsak dan. dopoldne v Lludskcm damu pri išv. l anu v soli Glftui-š.iO mat c*.
Tramvajske izkaznice , ACEGAT obvešča vse one; ki i-majo tramvajsko izkaznico, katere veljavnost ugasne meseca decembra da zapada že 31. t. m., ker so bile 14. maja t. 1. tramvajske tarife zvišane. Kdor hoče podaljšati iz kazn'co, mora plačati razliko pri blagajni podjetja. Prizadeti naj ne čakajo zadnjega dne, da ne bo prevelikega navala.
Žrebanje obveznic tržaškega posojila tržaškega mesta
V soboto 2. novembra ob 10. uri bo na županstvu 47. žrebanje obveznic posojila mesta Trsta iz 1. 1899., kakor to določa amortizacijski nr.črt. Izžrebane obveznice bodo izplačali pri občinski blagajni v ul. Fablo Nordio 11, petnajstega dne po žrebanju po 60 lir za nezame-n.iane stokronske obveznioe. in š la pori za zamenjane.
Ro;stva, smrti, poroke
Anagrafski urad tržaške mestne otčine sporoča da se je dne 18. oktobra rodilo 5 otrok, umrlo 9 ljudi, porok pa Je bilo 6.
VKNJIZENE POROKE: trgovec Flego Ivan in zasebnica Benardel-li Lina, artilerijski podpolkovnik Csta.nzaro Nunzlo in zasebnVa Giiclierl l^ura, ladijski inženir Va-«in dr, Emil Ip dijakinja Grlaovelll
UMRLI: 56. letni Tagllaferro Marij, 727. letni Vescul Franc, 56. letni Lucano Marij, 48. letna Eenlnl por. Fedrigo Alojzija, 26. letni Mauri Davki, 32. letni Chervatln Egidij, 45. letni Vecch et Ferdinand, 2. letna Bertoli Karla, Gerln Flaviji, 4 mesece.
Darovi
ZA SIROTE PADLIH PARTIZANOV je daroval 1.100 lir tov. Damjan Mankcč-Gec iz Sežane.
ZA VOJNE SIROTE je daroval 240 lir tcv. Viktor Mislej iz Nabrežine.
Opolnoči med sredo in Je
je izpred glavnega sedeža
nji'
policije izginil kamion, ki K ^
na last. Dva policista sta 8® t čela zasledovati in ga dobit**®,. ulici Roasetti. Ko sta ga P0’1 ^ dohitela, sta pozvala šoferja, f ustavi. Ta pa je pognal avto večjo brzino. Policaj Dolce lauro je tedaj začel streljat! *ncj del šoferja, nakar je avto tr*,, v zid. Avto sta ukradla dva an*s. ška vojaka. Ranjenega sofcr-ia ^ prepeljali v bolnišnico, kjer j®
slednjega dne ob 5. uri
umrl. Drugega vojaka pa je ška policija aretirala.
Trlie tatinski civilni
Koncem srptembra so c~o9tii
se
agentje civilne policije javih
;k»vt'
novanju Jožeta Belleta v ul|c*
ducci 10 in izvršili hišno pre1® p{t■ čes da je tam skrito orožje. iskava je trajala 3 ure. Ko 80 j, 'sl', je lastnik opazil, da zmanjkalo 330 angleških Dva dni pozneje so stvar Pr!,cyt» policiji. Po preiskavi so P°^erii>-Edvina de Plazerja, Emilij® go in Romea Gerina začasno stili iz službe.	.
'““Ji
Zadnje čase je policija ®rC še pet ljudi, ki so razen Fr«"1*^,
500 *
Ponarejevalca lir vi
tolpe razpečevali ponarjenl Gre za bankovce AMG po 1000 Ur. Kažs, da denar p°: v
j\i m* Acto., ša<x uviiui r .
coni A. Zato si policija Pf jco, va, da bi odkrila ponar«j«v81
POIZVEDBE
Kdor kaj ve o FRANCU
ZOVCU (BRESSI), zadnji jjjf Prihvatna stanica, ul. del Bar! - Italija, naj sporoči «1 f Marija Brezovec, Vatovlje 1 vača.
ZA STAVKU JOČE je daroval 2.000 lir tov. Ludvik Gabrovec z Nabrežine.
Za dijaški dom v Hrpeljah sta darovala tov. M lojka in Dorotej Margon lz Hrpelj 1.000 lir.
Godbeni cdsek prosv. društva »Vodnik* ;z Doline daruje 1000 lir za sirot« padlih partizanov.
Komisiji za politične pripornike so poslali naslednje prispevke: Delavci pivovarne Droher .253 lir, Je-lustč 200 lir, osebje Enotnih sindt-katev 3773,70 rtr, Ivan Pertot 720 lir, kulturni krožek Marij Kraljič 4000 lir, MoBlna Marija 485 Ur, m1«-d'na lz Ban 1009 Ur, Anna Turch 200 lir, ASI7.Z na Scogliettu 200 Ur, osebje arzenala tržaškega Llovda 1318 lir, ASI?Z v Gropadi 1100 lir, pometači !z I. sektorja 1030 lir, ASI7.Z s Kontovela 383 Ur, kulturni krožek Tomažič 2000 lir.
RADIO TRST T.
Preklic	51,
Dekleva Ivan iz Petelinj F ^<0 Petru na Krasu je preteku v Trstu izgubil svojo osebno teni nico. Veljavnost te izkaznic® preklicuje.
K!
,1K»»'
VERDI. 21: «Hčerka je Plesa Arnold in Bach.	9j»>
NAZIONALE. 15: »Tarzani
.vid«1
o(*’
J. VVeleKiUller. SUPERCINEMA. 16: «Na Na.poli» - F. Giachetti. tjJ»' FILODRAMMATICO. l8'3^ iV®*' ščevalc!* - D. Fairbanks, rick
ITALIA. 15.30: »Moja P01* ' Crosby,	t0	P'
ALABARDA. 16: »Nihče n«
žal* . M. Hunt, A. KnoX- .jpp, IMPERO. 15: »Sence nad m
t«
E. Robinson.	. id
VIALE. 15: »Ne pojde mo n* Sstan Laurel, Oliver H°. j;nii' MASSIMO. 18: »Nedolžni p ^ Macarlo.	„non;rr‘
GARIBALDI. 15.30: «Dve *
pismi* - C. Calamor. . rma NOVO CINE. .15.30: »Kat®1
V«
Uka* . D. Fairbanks j ^
vjetskl
RaJio Trst II. šs vedno ne oddata
SOBOTA, 40. OKTOBRA
8 vesti v slov. - koledar; 8.20 lahka glasba; 11.30 aktualnosti; 11.45 simfonična glasba; 12.15 predavanje: zdravniška oddaja; 12.30 slovenske pesmi; 12.45 napoved časa • vesti v slov.: 18.45 predavanje; 19 vokalni koncert Vuga Justine; 19.15 slušna Igre: Kozlovska sodba; 19 45 klavirska glasba; 20 napoved časa - vesti v slov.; 23.15 zadnje vrsti v slovenščini.
CINE MARE. 16: « slcvl*. Barvani sov, ARMONIA, 15.30: na* - De Ro&e.
ODEON. 15.30: »Trije _
Lu!s Haryward.	«e	J«	'
SAVONA. 15.30: »Pripetim
»Mama J« kad«11**
ke noči* - C. Colbert
AZZURRO. 16: «Počak»j vjetski film. ,	».»ic®*	'	"
RADIO, 15.30: «Mal® tau j, Dar!cux C. Dauph.n. j.* , CENTRALE. 18: »Ne 1 Holt.	,	,,	nisi	6
MARCONI. 15.30: »NUf®* tako lepa* - J; As-«lr*"
KINO »PROSVETNI	faj.
BREŽINA. V sobo10 v po , nedeljo ob 16 In 2°- ®r. 0W del jek ob 20. url: mesto.
f
In
«£
D-l
U
i,
Koroški Slovenci v borbi
za svoje osnovne
Odkar se je slovenski narod šeselii na prostoru, kjer Se danes je bil izpostavljen nasilju ™iferialističnlh stremljenj naro-fov, ki so ga obdajali. S Sovini-•tienim imperializmom in rasno *rinjo zastrupljeni narodi so ga »fcuSaZI v preteklosti z vsemi sred-*fvi podjarmiti in potujčiti, da ga •i!Hjo. Na severu je bil izpostav 'j*n nemškemu, na zapadu Ifa-"lirskemu, na jugu turskemu in vzhodu madžarskemu pritisku. *o nas je Ze v preteklosti tesno Ifj>vs«aZo. v tem našem boju za [•"Sfaiiek se sovražnikom sicer ni vsreiilo, da bi nas* uničili, ven-®r P» jim je ponekod uspelo zo-W naš življenjski prostor in po-Jknitj nazaj naše narodnostne |»te/e. Slovenci, ki so dolga sto-j‘“i® Živeli v sestavu avstro-ogr-lli rnonarhiie> so bili v zadnjih najbolj podvrženi nem-,y>u navalu s severa. Medtem je glavni del slovenske štajer-*® postal svoboden Ze po prvi valovni vojni, je Koroška zaradi petnega plebiscita l. 1920. osta-* v Avstriji in Slovenci so bili totem izpostavljeni še hujšemu ffljBhnjanju kakor v stari monar-V*. V tem našem boju smo imeli
podbitnimi zgodovinskimi dejstvi. Dokazano je tudi, da so se dogajale med samim plebiscitom in pri Štetju glasov velike nepravilnosti. S pomočjo britanske misije je v tej svoji nakani uspela. Predstojniku italijanske komisije je Avstrija kot nagrado za njegove usluge darovala lep gradič ob Vrbskem jezeru.
Pri tem je treba upoštevati, da je bil plebiscit v pokrajini, kjer so bili Slovenci izpostavljeni Ze več kot tisoč let najhujšemu nemSkemu raznarodovalnemu nasilju. Prednjačila je utrakvistivna Sola, v kateri so poučevali v slovenščini samo nekaj mesecev v prvem Šolskem letu, da so pripravili otroke za izključno nemški pouk, kar je odločilno vplivalo na plebiscit. To je prizndla l. 1938. v svojih uradnih spisih nacionalistična borbena organizacija cHei-matbund». Z naseljevanjem nemškega uradniStva in gospodarskim pritiskom so pospeSili nenaravno in nasilno spremembo narodnostnega razmerja. Ne smemo pa tudi prezreti dejstva, da je del Slovencev glasoval za Avstrijo, ker je nasedel lainjivi propagandi, da bo v avstrijski republiki
.T
S
v*
mm
*' .....
Deželni dvorec
**» stoletja iste sovražnike. Av je po načelu edivlde et im-vladalai v Primorju in huj-Mla Italijane proti avtohtonim . Sencem in po načelu timpera»
Pomočjo velenemSko usmerja-
organizacij in ljudi nasilno
heničevala KoroSko.
Papirnati plebiscit
, po končani prvi svetovni vojni dalija sovražno nastopila pro-Jugoslaviji na vsakem toriSču le tako z vsemi sredstvi po-aSa!a velenemcem na Koro-^isp članica plebiscitne■ ko-
trha>
da bi jim pripomogla do Je, kar je dokazano z neiz-
Celovcu
naprednejši druZabni red kakor v trakratni Jugoslaviji. Priznati plebiscit bi pomenilo prezreli ali celo odobriti vsa nasilja in krivice, ki so jih prizadeli nemSki Šovinistični imperialisti koroškim Slovencem in ne upoštevati Žrtev in naporov ljudstva v narodno osvobodilni borbi. To bi pomenilo prezreti tudi vse zločine Avstrijcev nad Slovenci v času vojne, posebno na Štajerskem, Gorenjskem in KoroSkem. Nesrečni plebiscit iz l. 1920. ne more biti več temelj novi ureditvi odnoSajev med Jugoslavijo in Avstrijo, ker je to, kar je sledilo plebiscitu, posebno pa. kar so Avstrijci storili v tej vojni, ustvarilo povsem nov položaj.
Avstrijci sokrivi vojne in zločinov
Ct
V,
Prav ob izbruhu druge sve-e vojne ni bilo več samostoj-
^ Avstrije, je vendar avstrijski fj"0! kot celota odgovarjal ne 4/10 za vojne zločine, ki so jih ’tnjc* načrtno pripravljali in L?"*, temveč je tudi sokriv na-jlT^ne vojne Hitlerjeve Nemči-l^.!ter je dejansko pripravil Hit-Pohod v Avstrijo in plebl-■ r,lo, Skoraj soglasno odobril Priključitev k nemikemu mu. Ob priključitvi so ljudje, %°^no *** Koroškem in Stajer-i,.ni naravnost besneli od ve-E"a' Zarodi velikih zaslug av-I Iških Stajeroev so proglasili w,esto Grudeo za emesto
0^* smemo pozabiti, da sta bila
t,, fn Celovec središči, kjer ^‘rilski Šovinisti, ki so prect-Vuj vali večino nemSkega prebi-lo*ttvd’ pripravljali napad na Ju-in pogrom slovenskega ie„ tva Jugoslavije. Golgote na-
1>(n lludstva v teh predelih Siv ki so jo Nemci zasedli v ‘ * neizzvanim napadom, so 1«^ ^ vrsti krivi Avstrijci. -O It, Priča »več desettisoč druZin, jih oropali in brez sredstev hjjn° odselili iz domačih krajev, »o ®° Uvele od pamtiveka in ki vdgna.ll v taborišča smrti <?. na podlagi Ze pripravljenih kl0?tn°v, pa grobovi tisočerih h-,,;ki so padli kot nedolžne oct, a imperialističnih zavojeval-t(jto so pripravljali vse 0c;o' 1920. Avstrijci v Gradcu in Vi ^ s pomočjo petokoloncev, jih organizirali iz teh sre-U'1 imperialističnega velenemške-
w -r w ttUVSIVJnzgd
; ^ nlzma na ozemlju Jugosla-
KnatP£sebno Pa v Sloveniji in
žjnscitbrvi
H
s »	-----------------
;V» jj!1* krivdo na Nemce iz raj-\. Jftonamcrna potvorba dej-
k (l rei° otresti s tem, da dol-2,8 tega, kar so sami ze Pripravljali, ko naotsti v ni*0 imeli oblasti. Da » 9 It čelado in sezuli nem-% n°:n>e’ ne odveZe njl-, bQy.fJ°vornosti. Avstrijci so do zadnjega ob strani ?^i	Nemčije	in maloSte-
f-7ranH, ki so zastopali «0 i,0	nasproti Hitlcr-
te Izjema med s to tisoči '^ nacistov, Partizanske-
lQovornofiti in krivde a e
K«
ga boja v Avstriji ni bilo razen na KoroSkem, kjer iivijo Slo-venci.
Ni pa dovolj, da kaznujejo krivce, potrebno je, da poravnajo krivice. KoroSkim Slovencem, ki so btli več kot tisoč let podvrženi Nemoem in ki so vendarle vzdr-Zall na svoji rodni grudi, je treba priznati svobodo, ker so si jo tudi sami priborili v zadnji osvobodilni vojni s pomočjo lastnih partizanskih odredov in jugoslovanske vojske. Temu junaškemu narodu na KoroSkem, ki se je boril na severu, kakor se je primorski na zapadu, morajo priznati pravico do svobodnega razvoja v okviru Jugoslavije. So sicer sile, ki nas hočejo oropati teh pravic, kar smo na Žalost jasno videli na pariSki konferenci, kjer so predstavniki nekaterih driav nastopali kot zagovorniki prejšnjih napadalcev. . Vendar smo prepričani
o poštenosti in upravičenosti naših zahtev in verujemo v končno zmago pravice. Z vso doslednostjo in Zilavostjo, kakor za časa osvobodilne borbe stopamo tudi Primorci v boj za slovenske pravice na Koroškem, (la pomagar mo našim rojakom v njihovem teZkem boju za svobodo slovenske Koroške, kjer je tekla zibelka našemu ljudstvu. Novi duh, ki navdaja Jugoslavijo, nas je povezal kot še nikoli poprej v zgodovini, ker je prerodil ljudstva po načelih novih vrednot dela in socialne pravičnosti. Te nove vrednote so vez, ki nas je tako tesno zdruZila. Vsa Jugoslavija je sledila naši borbi za Primorsko, borbi ljudstva za samoodločbo in
ljudske pravice in Mia ena • nami. Tako je danes tudi ljudstvo
Primorske skupno z ljudstvom Koroške v ospredju boja za svoje skupne pravice, ker je bilo na svojem ozemlju stoletja izpostavljeno najprej beneškemu,, pozneje pa italijanskemu imperializmu in je preživljalo od l. 1918. isto preganjanje, kakor ga je bilo stoletja deležno koroško ljudstvo. Na Koroškem vladajo tudi danes pod britansko zasedbo take razmere, da so Slovenci oropani o-snovnih demokratičnih pravic in
jih bivši avstrijski nacisti preganjajo pod szaveznišktm nadzorstvom*. Pod Nemci, naj se ze imenujejo kakor koli, ne smo ostati niti en naš rojak. Dovolj je bilo zatiranja, preganjanja in ubijanja.
V drugi svetovni vojni so koroški Slovenci izvedli drugi plebiscit — glasovali so s svojo srčno krvijo v oboroženi borbi. S tem krvavim plebiscitom so se odločili za novo, napredno, ljudsko Jugoslavijo.
Dr. K. C.
NlOzV^A PzOETžA GLASBENE VZGOJE
Pogled preko Drave na Beljak
Raven rtaSHh pevskih zborov, orkestrov in godb ne bo mogoče dvigniti, dokler ne bomo nudili Širokim ljudskim slojem osnovnega glasbenega znanja. Dose-daj se je učilo zborno petje vseskozi mehansko, spominsko. Znanje pevcev je bilo «naguljeno» in zato je bilo učenje vsake nove pesmi nova vztrajnostna naloga.
Ce bi pa vsi pevci umeli peti po notah, bi ne bilo učenje zgolj spominsko, ampak razumsko zavestno. Za naučenje pesmi bi se rabilo mnogo manj truda in časa. Mehansko so naštudirali zbori v enem letu 1 spored; ko bodo peli po notah, bodo znali v istem času pesmi za 2, za 3 sporede.
VRNITE
ylTALljA JE IZGNALA V SVET S0.000 NAŠIH LJUDI SAMO IZ KRAJEV V CONI A
Kalvarija Slovencev, ki so bili v posmeh vsem načelom pravičnosti in proglašene samoodločbe narodov z mirovno pogodbo v Rapallu, samo na osnovi tajnega diplomatskega sporazuma, proslule-ga londonskega pakta, s katerim je Italija, do tedaj zaveznica nem-eko-avstrijskih sil, prestopila na stran zapadnih zaveznikov, odtrgani od svoje materne zemlje in nasilno priključeni Italiji, ni našla svojega vidnega izraza samo v vsakovrstnih nasilslvih, temveč tudi v dejstvu, da je moralo ravno zaradi tega fašističnega terorja na tisoče in tisoče Slovencev zapustiti svojo rodno grudo ter se odseliti v daljni svet. Naš narod ni doživel svoje Kalvarije samo v neštetih zaporih in ječah, internacijah in kdnftnaci-jah, pretepanjih, mučenjih in «-morih, v uničenih gospodarskih eksistencah, v nasilnih sprem’ njo-njih priimkov hn Imen, v preganjanjih v cerkvi, v šolah, ki so postale potujčevalnice naše mladine, v razpuščenih kulturnih društvih, v uničenih in požganih knjižnicah, v nasilnem vključenju slovenske mladine v fašistične organizacije, v prepovedi slctven-ske tiskane besede, v prepovedi slovenske pesmi, da, celo slovenskega govora in slovenskih nagrobnih napisov, temveč tudi v tem, da je moral iz političnih ali gospodarskih razlogov zdoma po svetu.
Kdor le malo pozna dušo primorskega Slovenca in njegovo ljubezen do zemlje, na kateri živi že stoletja, bo z lahka razumel, kako globoki so morali biti razlogi, da se je odločil za ta težki korak. Toda sistem, ki je naše ljudstvo v Primorju oiničnet-(n brezobzirno kulturno in gospodarsko uničeval, ga je k temu koraku prisilil. Neposredno s tem, da je slovenskega dr&dvnega nameščenca premestil v notranjost Italije, posredno s tem, da je izvajal politični in gospodarski pritisk v taki meri, da mu je bil obstanek na domači zemlji docela onemogočen. Fašističnih mogotcev tudi ni motilo, da so se morale slovenske družine zaradi ugodnejših življenjskih pogojev, naseljevati po drugih čisto italijanskih krajih, saj so pri tem računali na njihovo skorajšnje potujčenje. Fašizem je trdil že od samega začetka, da je ta zemlja italijanska in da so Slovenci odnosno Hrvati v nje) samo manjšina, katero je treba čimprej poitalijančiti ali pregnati. Slednje mu je žal v veliki meri uspelo.
Ko je svoj čas Zavod »a proučevanje Julijske krajine pričel proučevati narodnostne razmere v deželi se je moral zanimati tudi za vse »ne, ki so se morali po letu 1918. zdoma. Zbiral ni samo števila, temveč tudi imena in pri-imke in ostale točne osebne podatke, celo o krajih, kamor se je noč človek odselil.
Oglejmo si nekoliko te številke. Da se izognemo nesporazumu,
moramo ugotoviti: Ko govorimo o sodnih olerafih, imamo pred očmi bivše sodne okraje, kakor so odstojali l. 1910. Ozrimo se zaenkrat samo na zono «A».
Sodni okraj Boveo brez občin Soča tn Trenta, ki sta v coni <tB%, izkazuje 1.107 emigranitov (od skupno 1592 prebivalcev). Od teh jih je 261 odšlo v Jugoslavijo, 337 v notranjost Italije, 92 v Av-
VSE ZAMAN!
*
•%*
(Ruski napisal Anton Pavlovič Cehov)
A. P. Cehov (1860.-1904.1 je bil mojster kratke povesti in črtice, katerima je utrl pot iz dotedanje časniške podčrtne brezpomembnostl do odličnega mesta v književnosti. eVralja. zadeval* je razmišljal Milkin. *Ze deseti mi govori o moji skorajtnji poroki z Nastjen-ko. Ker sem pri KondraSkinovih na hrani in ker se hodim z Nar stjenko sprehajati Ne!... Bedaj je Cas, da napravim koneo vsem tem govoricam, te ne bom poroten, preden se tega zavem. Kar jutri stopim do tega butca Kondralki-na, povem mu, naj ne goji nobenih praznih nad in nato jo popiham!*
Drugega dne je stopil Milkin bo ježe v pisarno dvornega svetnika KondraSkina.
tNekam v zadregi ste, se ml zdi, moj dragcct* je dejal dvomi svetnik. tOh, vi mož, vi moi!..l Z vami, mladino, Imamo le skrbi! le vem o &em bi radi govorili
NAM NASE IZSELJENCE
%
strijo, 91 v Belgijo, 102 v Francijo, 60 v Nizozemsko, 51 v Nemčijo, 80 v Ameriko, ostali v druge evropske države in druge kontinente. Največ ljudi se je v tem okraju odselilo iz trga Bovca (519 od skupno 2.011 prebivalcev).
Sodni okraj Kobarid beleži 865 emigrantov. Od teh jih je 279 odšlo v Jugoslavijo, 238 v notranjost Italije, 119 v Francijo, 165 v Ameriko, a ostali v druge evropske države, pa tudi na druge kontinente.
Od sodnega okraja Tolmin pripada dcrnes zoni «A» samo občina Volče, od občine Sv. Duc’je samo vas Modrejce, a od občine Tolmin vasi Gabrje, Selišče in Volarje. Iz teh krajev se je odselilo 205 ljudi, 97 v Jugoslavijo, 12 v Ameriko, 31 v notranjost Italije, 26 v Francijo, ostali drugam.
Sodni okraj Kanal brez onih občin, ki so danes v coni «B» (Ba-njščice Sv. Duha, Bate, Kal, Lo-koveo in velika večina občine Avče, od katere je samo frakcija Dolenji Log ostala v coni <Ad) izkazuje 718 izseljencev Od teh je 269 krenilo v Jugoslavijo, 128 v notranjost Italije, 87 v Francijo, 190 v Ameriko, a ostali v druge države. Največ jih je zapustilo Ajbo (229 od 1.398 prebivalcev).
Posebno mnogo naših ljudi se je odselilo iz sodnega okraja Gorice, od katerega pripadajo coni «B» Cepovan, Grgar, Gorenja Tri-buša, Osek-Vitovlje, Ozeljan, St. Mihel in Šempas in jih tu ne štejemo. če ne štejemo mesta Gorica, se je iz tega okraja izselilo 5.209 ljudi, 1.682 v Jugoslavijo, 689 v Italijo, 210 v Francijo, 1.759 v Americo, 687 v Afriko (večinoma v Egipt) a ostali v druge države. Največ jih je iz Šmartnega in Kojskega (725 od 1.609 prebivalcev), daje iz Podgore (607 od 1.219), iz Vrtojbe (169 od 2.637), iz Renč (162 od 2.566), Dornberga 119 od 2.152), Mirna (367 od 1.7Bi), Vogrskega (299 od 919), in Prva■ čine (270 od 1.106).
In krminskega sodnega okraja je odšlo v tujno 399 ljudi, 117 v Jugoslavijo, 189 v Ameriko itd., največ jz Medane (152 od 966 prebivalcev), zatem iz Biljane (113 od 1.371 prebivalcev).
Od dodnega okraja Ajdovščine spada samo občina Rihemberk v cone *A», ta pa izkazuje nič manj kot 673 emigrantov. 313 jih je odšlo v Jugoslavijo, 198 v Ameriko, ostali drugam. Občina Ri-
hemberk je l. 1910. štela 2.801 prebivalcev.
Iz sodnega okraja Komen se je izselilo 1.516 ljudi, v Jugoslavijo 515, v notranjost Italije 219, v Francijo 12, v Ameriko 632, a ostali drugam. Ločeno po občinah je največ izseljencev iz Komena (151 od 2.311 prebivalcev), iz Voj-ščice (107 od 395) Ud.
Po podatkih iz Sežanskega sodnega okraja je bilo izseljenih skupno 1.162 pi-ebivalcev. Od teh se jih je 566 napotilo v Jugoslavijo, 211 v notranjost Italije, 617 v Ameriko, ostali drugam.
Iz področja sodnega okraja Tržič, v katerem sta bili dve občini z absolutno slovensko večino, se je izselilo 99 slovCnsk’h ljudi. Od teh jih je odšlo v Jugoslavijo 35, a v Ameriko 19. in sicer iz Doberdoba 59, iz Devina 22. Ostali iz Ronkov in Tržiča,
Tečno število izseljencev iz mesta Gorice je bilo težko ugotoviti. To je tudi razumljivo. 7.e prša svetovna vihra je povzročila, da je nešteto rodbin ostalo v begunstvu, in se po vojni zaradi spremenjenih poVtičnih prilik niso več vrnile v domači krai. V prvi vrsti so bile tu prizadete uradniške rodbine, ki n‘so mogle niti računati na to, da bi njihovi rod-
binski poglavarji našli službo in kruh pod italijanskim režimom. Sodijo, da znaša število izseljenih Goričianov najmanj 1.000. Od teh jih je odšlo v Jugoslavijo okoli 3.000, okoli 500 jih je moralo oditi v notranjost Italije.
če torej temu skupnemu številu prišstejemo še odseljene Slovence, Hrvate in Srbe s področja Tržaškega mesta, dobimo število od okoli 50.000 emigrantov iz zone *A*. Kakšna rana je pri tem zadejana našemu narodnemu telesu, ni potrebno dokazovali.
Fašistična raznarodovalna politika ni šla samo za tem, da prežene čimveč Slovencev z njihove rodne grude, temveč se je vzporedno s tem vodila tudi dobro, preračunana akcija, da se na njihovo mesto priseli čimveč Italijanov, pri čemur so seveda tudi asimilacijski nameni igrali nemajhno vlogo. Da je po polomu fašizma večji del teh umetno inftltri-ranib. priseljencev odšel iz no.5ib vasi tja, od koder je prišel, seveda ni zasluga fašizma. Ogromno število priseljencev iz Starih italijanskih provinc pa seveda beležijo mesta, predvsem Trst in Gorica. kjer se v tem pogledu tudi po letu 1915. ni nič spremenilo.
M.
Tejo nogo obevajo
ce
em
Na Kitajskem vladajo razmere, ki jih hočejo nekateri prikriti, vendar resnica vse bolj prodira v svet.
Znano Je, da se ameriške vojne ladje počutijo v kitajskih lukah kakor doma. Trgovinske ladje pod ameriško zastavo vozijo na Kitajsko na tisoče ton, vojnega materiala. Nova letala tipa «B. 29» prodajajo Kitajski kot «sta-ro kramo*. Ameriški vojni inventar s tlhooceanskih otokov se z izgovorom, da «ni vojne», prodaja za tretjino prvotne cene. Za ameriško mornariško pehoto gradijo na kitajskih tleh ogromne vojašnice. Kucrmintangovi piloti bombardirajo kitajske vasi z a-meriškiml^bombami iz ameriških «letečih trdnjav*. Pod krinko hinavskega ^posredovanja* se Združene države neposredno vmeša-
Udeleženci goridkega dramskega tečaja
vajo v notranje razmere Kitajske in nalivajo olje v ogenj državljanske vojne.
Ob teh dejstvih izglodajo še bolj brezobzirni poizkusi kitajskih prlrepnikov tujega kapitala, da avale svojo krivdo na druge, ko bučno govorijo o pomoči, katero naj bi dajala Sovjetska zveza kitajski ljudski armadi. Kital-skl reakcionarji, ki niso vajeni vladati brez pomoči inozemskih bajonetov, skušajo ljudski armadi naprtiti svoje lastne grehe.
V kitajskih reakcionarnih 1'stih so bile objavljene lažne in provo-katerske izmišljotine. Tako sta na pr. šanghajski list »Dagunbac* in službeno glasilo Kuomintanga Cunjačibao* objavila izmišljene vesti o pojavu sovjetskega ladjevja v kitajskih vodah.
Klevetniki z vso silo »dokazujejo*, kar dokazati ni mogoče, da se namreč v kitajske razmere vmešava Sovjetska zveza in ne ZDA. Primemo je, da se spomnimo, kako ‘anglosaška modrost naziva take poizkuse z enostavnim tn ostrim izrazom: »Obuvati tujo nogo s svojim čevljem*.
t mano! Ha, ha, ha, sicer je pa res te čas...*
<tPrav za prav... tako rekoS... prišel sem, da se poslovim od vas. Jutri odpotujem...*
' cKako naj si to razlagami* je vprašal Kondraikin in debelo pogledal Milkina.
*Dovoltte ml, da se vam zahvalim za vašo gostoljubnost... VaSs hčerke so tako ljubke... Nikdar ne pozabim srečnih ur, ki...*
<Oprostite», mu je segel Kon-draškin v besedo, tnc razumem vas dobro... Seveda, vsakdo lahko odpotuje... Toda, cenjeni mi gospod, vi hočete odvaliti vse od sebe.„ To ni pošteno...!*
Odmor.
»Vse poletje*, je nadaljeval dvomi svetnik, tprihajate k nam, jeste, pijete, vzbujate nade, smukate se okrog deklet od jutra do pozne ure... in nato: jaz odpotujem! Menite, da bi vas bil redil, če bi ne bil videval v vas ženino, zeta...! Da, prav tako je! To ni pošteno! Ničesar nočem več
sliSati. Zasnubite, prosim, sicer bi moral... tako rekoč...* zNastazija Kirolovna je ljubko, dobro dekle, toda najini cilji se ne krijejo, najini nazori si nasprotujejo!*
•Prosim vas*, se je zasmejal Kondraikin, ekje se pa sploh do-•bi lena, moj ljubi, ki bi imela enake nazore kot mož Ti si zares imeniten dečko! Ha, ha! Ze-leneo si, nezrelec! Ko bosta živela del) Casa skupaj, se vama bodo ie obrusile vse raške.*
• Res je... toda jaz Ndstenje Ki-rilovne nisem vreden...*
•To nima pomena. Vi prejemate plačo, hvala Bogu!*
•Jaz... jaz sem pijanec...*
•Nikdar vas ho nisem videl pijanega/* je ugotovil Kondraikin In llvahno krilil m rokami. «7n naposled, tudi jaz sem bil mlad, vlival sem vase, da Je teklo preko roba. To spada nekako k mladosti...*
•Da, da, toda jaz sem vam doslej nehaj skrival... sedaj morate zvedeti vse... zaradi poneverbe me zasleduje sodnija...*
•Sodnija * je zajecljal Kondra-Skin. ,*No, to je nekaj novega za me. Tega niti vedel nisem... Koliko ste pa poneverili t*
•Sto štiri in štirideset tisoč,* •No, precejšen znesek. Izgon v Sibirijo ga utegne odtehtati. Pe-
tem se seve ne da nič ukreniti. Naj vam Bog odpusti!*
Milkin se je oddahnil in segel po klobuku.
•Prav za prav*, je nadaljeval Kondraikin po kratkem odmoru, •če vas Nastjenka ljubi, lahko gre z vami v pregnanstvo. Kakšna na) bi bi la tudi ljubezen, ki bi se zbala trtevt V Sibiriji se živi, dragi moj, bolje ko tu. Kar naravnost lahko mirno zasnubite...*
Kako se hoče odkrHati svofih hčera, je šinilo Mllkinu v glavo. Glasno je dejal:
•Toda, to Se ni vse... Ne samo zaradi poneverbe pridem pred sod nike, marveč tudi zaradi potvarjanja listin...*
•To je vse eno, za to je določena enaka kazen.*
•Le poslušajte me, še vedno nisem vsega priznal... Ne silite me, da vam razodenem to, kar je tajnost mojega Mvljenja... Grozna tajnost!*
•Nikakor nočem vedeti vaših skrivnosti! To je vse prazno, brez pomena!*
•Kakor hitro zveste to, zveste, kdo sem, se zgrozite... Jaz sem ubegei kaznjeneo!*
Kondraškin je skočil v stran In obstal ko steber. Onemel je. NI se zganil. Ves preplašen ie buljil z očmi v Milkina. Nato Je stokajoč padel v naslanjač.
Kulturni delavci
v ČSR
Češkoslovaški pisatelji, pesniki, umetniki in politiki so sklenili ustanoviti kulturno društvo, da tako združijo vse napredne kroge na področju kulture in umetnosti.
V pozivu, ki so ga naslovili na vse češkoslovaške delavce iz raznih kulturnih področij, vabijo vse tiste, ki podpirajo ljudsko demokracijo, naj se včlanijo v novo društvo.
•Kaj takega pa res nisem pri-čakoval*, je vzdihnil, etorej takega človelta sem vzel pod svojo streho! Zapustite me, za božjo voljo, pojdite! Ne morem in ne maram vas več videti...*
Milkin je stopal zmagovito proti durim.
•Počakajte nekoliko!* ga je ustavil Kondraškin. tKako to, da vas dotlej še niso pri jeli t* •Nadel sem si tuje ime...* •Mogoče boste do svoje smrti lahko tako Uveli, ne da bi kdo zvedel, kdo ste... Počakajte/ Sedaj ste dostojen človek, svoje dejanje ste ie zdavnaj obžalovali... Naj vam Bog odpusti/.„ Torej le poročite se!»
Milkin se je začel potiti. Da bi še dalje lagal in si izmišljal še hujše stvari, je bilo naravnost nemogoče. Ni mu ostalo drugega ko sramoten beg, ne da bi bil utegnil opravičiti ta svoj umik. Ze je hotel smukniti skozi vrata, ko se je nenadno domislil-.
•Poslušajte, »s vedno ne veste vsega*, Je dejal, tjaz sem blazen, blaznim, norcem )e pa zakon prepovedan.*
•Ne verjamem vam tega! Norci ne govore logično„.»
•Ce sie tega mnenja, potem niste dobro poučeni. Ali vam n{ znano, da Izbruhne pri mnogih norost Ih pa torni*
Treba je torej vzgojiti naraščaj pevcev z vsem potrebnim osnovnim glasbenim znanjem. Ta naraščaj trže danes hlače po ljud-skošolskih klopeh, pa tudi po srednješolskih, ali pa kmetuje in se uči raznih obrti.
Kaj, ko bi pričeli z osnovnim glasbenim poukom že v I. razredu ljudske šole? V sedmih šolskih letih ti pa že utegnili predelati vse osnovno glasbeno znanje, ki je potrebno za petje po notah. No, ali se tega ni že dosedaj delalo, ali niso učni načrti tega za. htevali? Nekaj se je delalo, nekaj se je zahtevalo, a kdor se je u-kvarjal s pevovodstvom, ve, da je redko naletel na pevce, ki bi znali peti po notah. Marsikak pevovodja se je sam lotil poučevati svoje pevce petja po notah, a največkrat je bila postavljena vztrajnost pevcev pred težke preizkušnje. Zato se je število tečajnikov sčasoma tako skrčilo, da do zbornega petja po notah navadno ni prišlo.
Učenje petja po notah traja nekaj let. Da ne odvrne pevce, mora biti res privlačno in zanimivo. Pogreši vsak pevovodja, ki začne trpati pevcem le suho teoretično znanje. Da pevci ne omagajo, jih je treba naučiti petja po notah prav potom petja in vpletati teoretsko snov primerno stopnji doseženega znanja ter jo utrditi z
Ivan Nikolajevič Bersenjev narodni igralec BSFSB
mnogimi, a čim pestrejšimi vajami. Največ zavisi pri tem prav od izbire metode, po kateri učimo. Na vsak način mora biti metoda taka, da se začenja pri petju in ne pri notah. Pesmi so'vendar niz tonov, z nctami pa te tone le zapisujemo. Začeti moramo torej vedno pri tonih in ko jih pevci že zavestno slišijo, bodisi po višini, dolžini, moči ali barvi, jih zapišemo z notami. Na ta način pridobljeno znanje notne pisave bo slutilo pevcem, da bodo kot pravi nekje Emil Adamič; »noto slišali, a ne le videli, ton videli, a ne le slišali*.
intervalna in funkcionalna , metoda
Do sedaj le je največkrat uporabljala intervalna metoda, ki je že pri začetnem pouku zahtevala od pevcev dokaj teoretskega zna. nja, kar je manj vztrajne odbijalo. Mnogo več petja in neopaznejše vpletanje teoretskega znanja je potrebno pa pri učenju po funkcionalni metodi. Po tej metodi si pevci vtisnejo tone v spomin po njihovi vlogi ali funkciji, ki jo imajo v tonovem načinu, n. pr. v duru: primo kot osnovni ton, kvinto kot dominanto, sep-timo kot vodilni ton navzgor, kvarto kot vodilni ton navzdol, itd. Za vsakega izmed sedmerih tonov lestvice se nauče pevci najprej po eno pesmico, ki se začenja z dotičnlm tonom in odgovarjajočim solmizacijskim zlogom (do, re, mi, fa, sol, la si) za ton sol na primer pesmico «Sončece zahaja...*, ki se pričenja s kvinto in zlogom sol. Te pesmice so za pevca najzanesljivejši pripomoček, da se ton zadene, ker z njih začetnimi toni, ki se mu po ne-žtetokratnem uporabljanju vtisnejo trdno v spomin, z lahkoto zadeva tone vsake pesmi, ki ob. sega ton| enega tonovega načina. Kar zmore zapeti prvotno v C -duru, zmore brez velikega truda zapeti v drugih durih, le če ve za osnovni ton dotičnega dura ter zna hitro pregledati tudi estale stopnje. Pri tem ni niti nujno, da
•Ne govorite o tem, jaz vam kratko in malo ne verjamem!* •No, potem vam prinesem zdravniško izpričevalo!* •Izpričevala bom verjel, vam nikoli... !*
•Cez pol ure vam prinesem l»-pričevalo. Na svidenje!*
Pet minut pozneje je stopil Milkin v sobo svojega pri fotelja, zdravnika Fitjujeva, ki se je pravkar nekoliko spričkal.s svojo leno in si urejal svojo počesko.
•DragI prijatelj, prihajam k tebi s prošnjo!* se je obrnil Milkin do zdravnika. eNa vsak način me hočejo ujeti v past. Da se temu izognem, sem se domislil, da se delam norega... Blaznikom je prepovedan zakon... Bodi mi torej pravi prijatelj in daj mi potrdilo, da sem norec!*
•Kaj se hočeš poročiti t* ga je vprašal zdravnik.
•Za nIČ n« na svetu!*
•Potem ti takega izpričevala ne morem napraviti!* mu je odgovoril zdravnik In si popravil svoje razkuštrane lase. *Kdor se noče poročiti, ni norec, nasprotno, najmodrejši človek je,- Ce bi ti pa kdaj prihajala na misel poroka, no, potem le pridi po tako izpričevalo. Sele tedaj bo očitno, da ni«i pri zdravi pameti.*
(Prevedel Damir EeitM "
se zaveda vseh zvišanj ali znižanj, ker so razmerja med stopnjami v vseh durih ista. Pri nadaljnjem učenju je pa seveda treba doseči tudi zavestno poznavanje zvišanih in znižanih tonov. Po utrditvi snovi v durih preidemo k vežba-nju mola, modulacij in alteracij.
Ker izhaja ves pouk iz živega tona, si pevci lahko samostojno ustvarjajo melodije jn harmonije, kar ustreza načelu ustvarjalnosti. Pevcem, ki zavestno slišijo in vidijo tone, je igraje lahko slediti diktatu (narekovanju tonov, melodij ali harmonij bodisi z glasom, bodisi z instrumentom) in samostojno zapisovati znane melodije. Vešč učitelj vpleta v pouk seveda tudi ritmične vaje s pomočjo metronoma (časomera), udarjanja in taktiranja z roko, nadalje fraziranje, vokalizacijo, Izgovarjavo ter dihalne vaje in doseže v nekajletnem tečaju zaželeni cilj - petje po notah.
•
jfe v ljudski šoli
V ljudski šoli je mogoče pričeti z učenjem po tej metodi ie v I. razredu. Na tej stopnji zadostuje seveda, da se otroci nauče omenjenih 7 pesmic, ki se začenjajo s toni do, re, mi, fa, sol, la, si.
V drugem razredu pa se že lahko vadijo zavestno ločiti te tone ter jih bo diktatu spoznava, ti in zapeti. V III. razredu pričnejo otroci zapisovati te tone z notami v obsegu 3 do 5 tonov, ostalo snov pa je mogoče predelati v višjih razredih.
Vsled opisanih prednosti učenja petja po notah po funkcionalni metodi in ker vodi ta pot najhitreje do zaželenega cilja, smo mnenja, da bi bilo treba uvesti tak osnovni glasbeni pouk v vse ljudske in srednje, posebno pa
Samo po sebi je umevno, da Je treba začeti z vzgojo kadra učiteljev in pevovodij, ki bodo z znanjem in ljubeznijo nudili glasbeno osnovo mladini in odraslim.
Učno knjigo za poučevanje po funkcionalni metod! je sestavil Miodrag Vasiljevič. I. del njegove knjige »Notno pevanje u teoriji i praksi* je na slovenščino prevedel tov. Ivan Grbec in je pripravljena za tisk.
Treba se je le odločiti za poenotenje osnovnega glasbenega pouka v vseh glasbenih ljudskih in srednjih šolah ter pevskih zborih in zaželeni uspehi ne bodo izostali. V nekaj letih bomo lahko želi uspeh takega dela: našim pevskim zborom bo odprta pot navzgor. Razvoj to terja!
Pridobljeno osnovno glasbeno znanje bo zelo olajšalo začetnikom učenje inštrumentov In bo trdna podlaga za nadaljnji študij, glasbene teorije, t. J. harmonije, kontrapunkta Jn branje vokalnih in inštrumentalnih partitur v starih ključih. Iz tega zaklada bodo lahko črpali oni, ki se bodo posvetili najvišjemu glasbenemu študiju — kompoziciji.
Ze danes tekmujejo pevski zbo. ri. Na teh telemah vidimo med podajanjem posameznih zborov in uspehih posameznih pevovodij . velike razlike. Ko bodo razpolagali vsi pevski zbori in njihovi pevovodje z enakim znanjem, bodo pevske tekme šele resnično vredne svojega imena in najboljši zbori res vredni nagrade za doseženo umetniško višino.
Na ta načift bomo tudi na glasbenem polju korakali vzporedno z napredkom, ki ga na vseh ostalih poljih porajajo prizadevanja osvobojenih jugoslovanskih narodov.
8.	Kumar - M. Logar
I
•Iču&tuKM cUo&tLIAS,
Z »VELIKO . PUNT ARIJO* BRATKA KREFTA se je začela letošnja dramska sezona v Ljubljani. Dr. Bratko Kreft, znani slovenski književnik m dramatik, je v eVeliki puntariji* obdelal dobo za časa velikega kmečkega punta, ki mu je bil vodja legendarni Matija Gubeo, Svoje delo je nazval Se •dramska kronika iz leta 1573.* ter je bilo naštudirano in na sporedu ie pred vojno (l.
938.), toda takratna cenzura je
repovedala njegovo izvedbo. Oba ljubljanska dnevnika pišeta o delu, da je sicer napisano z velikim poznavanjem zgodovinskega materiala, da pa mu manjka marsikje live krvi in umetniške do-tlvljenosti kakor tudi da ni v njem točno podan poglavitni vzrok za propad kmečke vstaje, namreč nedozorelost dobe, da M mogel tak revolucionarni podvig uspeti. Oba ocenjevalca poudarjata, da je režiser Bojan Stupica delo skrbno pripravil In pohro-lita posamezne ustvarjalce vlog, kot Levarja o Matiji Gubcu, Gregorina kot bana in škofa Draško-viča, Severja kot Pasanca, VI. Skrbinška kot Tahija Itd,
NAKLADA KNJIG MAKSIMA GORKEGA. Maksim Gorki je med najbolj čitanimi ruskimi pisatelji. Od 1898 do 1917 sta bili izdani v ruščini 102 izdaji raznih njegovih del, v 1J milijona izvodih, a od 1918. do 1916. leta pa 511 izdaj v 12 milijonov izvodih. V drugih Jezikih Sovjetske zveze je izšlo od 1898. do 1917. leta 12.izdaj v 23.000 izvodih, a od 1918. do 1937. leta 230 izdaj v 2.nr mHHano izvodih.
NajveČJi rekord jt bil dosežen 1930. leta, ko Je bilo 30 njegovih knjig objavljenih v 11.311.650 la-vodih. Od posameznih del so dosegla največjo' naklado •Detli*-stvo* (21 izda) V 1.265.375 levo-dih), «Mati* (25 Izdaj « 1.189.259 izvodih) 1» *1 zbrana dela* (103 izdaje m 2.978.860 lavo/lk^
PRIMORSKI DNEVNIK
Hotelska industrija
V TRSTU
Kdor bi hotel očrtati zgodovino hotelske industrije v našem mestu, bi se moral vrniti v dobo, ko Ja Trst dosegel doslej najvišjo • točko svojega trgovinskega razvo. ja, ko je spričo svojega prometnega križišča privabil Je največ potnikov iz vsega svata. V splošnem ni mnogo reči o tržaški hotelski industriji, celo v avstro-ogrskih časih na, saj se tudi takrat zlepa nihče ni pobrigal za njeno usodo.
Med najstarejše hotele v Trstu spada «Balkan», na katerega ruševinah so »agradJi* sedanji hotel »Regino*, da bi tako prikrili sramotno dejanje sovražtva prenape-toga nacionalizma, ki je dal svoj posebni pečat pokojnemu fašistlč-nemu režimu. »Regina* pa je bil tudi edini hotel, ki so ga »zgradili* v presledku med obtma sve-tovnema viharjema. Poleg njega Ima Trst še Hotel de la vlile, Continental, Vanoli in nekoč naj-luksužnejši hotel «Excelsior Sa-voy Palače*. Drugi so manjšega pomena, tudi manj udobni in se kažejo že na zunaj kot običajne stanovanjske hiše. Ce ti kdo pri-imrjal tržaško hotelsko industrijo z italijansko ali jugoslovansko, b; naša domača daleč zaostala za njima.
V zadnji’ svetovni „ vojni pa so sl tržaški hotelirji znali najti lepe zaslužke. Tržačani in še bolje tujci vedo, kako je bilo posebno ob začetku vojne v nočnih urah težko najti kakšen prostorček v tržaških hotelih. Za prekupčevalce in trgovske potnike vseh vrst je na videz in za hip napočil varljivi zlati čas, ko jim je fašistični Imperializem odprl vrata v Jugoslavijo In posebej v Hrvatsko. Poleg tega Je stalno premeščanje čet v veliki meri zajelo tudi prostore, ki so bili na razpolago po tržaških hotelih.
„Admission limited...**
Po 8. septembru 1943. so Nemci zasegli skoraj vse hotele. Pustili so vendar nekaj sob tudi zasebnim potnikom. Tako sta bili zanje odrejeni drugo in četrto nadstropje v »Savoji*. Centrale pa je takrat dobil pridevek »Balkan it 2». V nj.-m Je bilo shajališče vseh vrste človeške golazni, usta-ike, četniške In domobranske. In za take »goste* je bilo v tem hotelu zmerom nekaj prostora.
Ce je bil kdaj položaj tržaške hotelske Industrije težaven, je postal sedaj obupen. Ne v zvezi s zaslužkom in dobički, marveč glede na prostor, ki naj bi ga po hotelih našel potnik, da prebije noč pod streho in opravi svoje posle. Leto dni je tega, odkar se Je večina najboljših tržaških hotelov namah spremenila v zabavišča in vojašnice,' se docela ločila od ostalega sveta. Blizu postaje je hotel «Im pero*, ki jj ostal napol prazen, ker mora biti na razpolago vojaški ustanovi NAAFI. Hotel •»Genova* se Je spremenil v vojašnico, na hotelih Adria, napol praznem Centralu. Italiji, Savoji, Continentalu, Roma, Milano, Hotelu De la ville pa so napisi «ad-mlssion limited to members and honorary members only» (dostopni izključno članom, in povabljenim goototn). Napisi, ki prikrivajo človeku občutek blagostanja in udobja, le da ni namenjeno Trža-_ čanom,
»Regina* pa se Je spremenila v pravcato dečje zavetišče tipa «D% vonahire house*, ki so mu hoteli poudariti njegovo prav posebno rezerviranost tako, da so krat-komalo zagradili vso ulico pred nj'm. da je ne bi kdo od njegovih prebivalcev prišrl v dotiko z «na-tlves* (preziranimi domačini).
Ko bi hoteli zares izkorist ti svojo umnost In bogastvo, bi si lahko V nekaj urah postavili naj-udobnejša bivališča na vse bolj idealnih krajih, kakor n. pr. pri šoli na prostem v Kolonji, kjer je morje čistega zraka in sonca. In ljudje v m^atu bi ne bili ob poslopje. ki bi utegnilo tako zalo koristiti javni stvari, kakor je svoj čas, ko je imelo tudi še drugo Ime.
Tako pa se zmogljivost tržaških hotelov dandanes omejuje na majhna tesna prenočišča tipa »Brioni*, in potniku, ki ga nesre-
ča prinesa ob kasni uri v mesto, ne preostaja nič drugega, kakor da si poišče posteljo pri špekulantih, ki kljub vsemu pomanjkanju stanovanjskih prostorov, lahko še dajejo svoje sobe v najem, ne da bi s; izpostavljali nevarnosti, da Jim jih zsseii po svoje tako zelo strogi stanovanjski urad. Kdo bi mogel tem izkoriščevalcem, k; računajo oddane sobe po 4000 lir in več, do živega, ko vendar plačajo predpisane davke.
Lačni kuliarj
Pogiavjs zase pa je položaj nameščencev tržaške hotelske industrije. Menda mu zlepa ni primere v vrstah delavcev, kolikor so vsaj še zaposleni. Kar je še ostalo mezdne pogodbe, so jo v zadnjem letu zaporedoma prekršili, in kar je še ima kaj veljave, so dolžni izpolnjevati le v hotelih, ki niso zaseženi. V ostalih veljajo vojaške odredbe. In zopet je treba ugotoviti, da se celo nacistični okupatorji niso vtikali v upravne zadeve hotelirjev in njih nameščencev. Sedaj pa so ovrgli še vso revščino sindikalnih pridobitev in hotelski nameščenci so prišli ponekod tako daleč, da jim niti nedeljskega počitka ved ne privoščijo. Pri tem morajo biti po dvanajst ur dnevno na delu, se gnati po stopnicah in sobah, po ISkalih od mize do mize. Zato pa jih dan za dnem zdravniki preiskujejo, jih mučijo z injekcijami, da je ne bi okužili plemena svojih novih gospodarjev.
Plače pa so take, da prejme sobarica mesečno kvečjem po 3000, z draginjsko doklado v zadnjem času po 6000 lir na mesec, vratarji po 7.5000. Pri tem pa odtegujejo vsem po vrsti po 30 lir dnevno za hrano, in to celo kuharjem, ki v vsej človeški zgodovini kaj takega “menda ne pomnijo. V premnogih primerih je opaziti že znatno nedohranjenost nameščen-oev, ki jim dan za dnem odpirajo same konzerve.
Kar se tiče najemanja novih delovnih moči, so jih podredili de-
lovnemu uradu, ki pa zlepa ne aeže preko svojih statističnih kartotek in ponudi človeku, ki ga Je vojna spravila ob kruh, k večjem še motiko in lopato za mesec dni, da.se potem spet vrne pred njegova vrata. Po drugi strani pa nameščajo po zasež:nih hotelih ljudi, ki »e jim niti ne sanja o strokovnem znanju za delo, ki naj bi ga opravljali. Pbleg tega pa še izpodrivajo domače ljudi pritepenci, ki so tod našli svoje »blagostanje*. Domače delovne moči pa propadajo v b:dni službi zasebnih oddajalcev sob, za katere lovijo stanovalce pred tržaško postajo.
I
IM,-
Osapci na udarniškem delu
SPINSKO LJUDSTVO
MUČENJŠK0 LJUDSTVO
»Ni bolj sramotnih strani v zgodovini naše domovine od onih, ki so bile napisane v casu mračne falangistične vlade. Falangl-zem je obsodil delovne množice v vaijvečjo bedo. Zločin velja za temeljni zakon, a divji teror kot oblika vladavine.* (Dolores Iba-rurl).
• Te besede velike Španke, žene, ki bolj kakor kdorkoli pozna borbo in junaštvo španskega ljudstva, so peziv ljudskim množicam vsega sveta, da dim preje pomagajo trpečemu španskemu narodu, ki krvavi kakor srednjem veku v borbi proti zverinskemu zatiranju nacifalangističnega ge-stapa v Španiji.
Niti največji frankističnl teror niti sadistična mučenja po zaporih, ki se navadno vedno končujejo z ubijanjem, kakor se Je zgodilo z mnogimi španskimi rodoljubi, niso uspeli, da zrušijo moralo protifrankističnih borcev, ki v samem srcu Madrida nadaljujejo borbo za svobodo.
Teror Falange je dosegel o-gromen obseg. Po poročilih samih krvnikov španskega ljudstva, je šlo, ne da bi vsteli streljane in one, ki so še vedno v suženjstvu, skozi frankistične zapo-
Zdravstvena zaščita
v novi sovjetski petletki ||.
V času, ko sovjetsko ljudstvo požrtvovalno izpolnjuje ogromne naloge nove Stalinove petletke, je skrb za zdravje sovjetskih ljudi posebno velikega pomena. Sovjetska zdravstvena zaščita je v času miru dosegla velike uspehe. V treh petletkah se je število bolniških postelj po bolnicah povečalo trikrat, v ambulanta in poliklinikah skoro dva in pol krat, v porodnišnicah petkrat. Število zdravnikov se Je podvojilo. Umrljivost in število obolenj stalno padata.
Delavci sovjetske zdravstvene zaščite skrbijo tudi za zboljšanje zdravljenja Invalidov iz domovinske vojne. Ustanovili so posebne poliklinike, bolnice in sanatorije izključno za invalide. Na ta način je omogočeno večjemu številu invalidov zdravljenje v primernih zavodih in zdravem o-kolju.
Da bi ostvarili novi petletni načrt, bodo zgradili in obnovili mrežo terapevtsko — profilaktič-nih ustanov in sanatorijev, ki bo bili porušeni v času vojne, obenem pa bodo zboljšali njihovo notranjo ureditev na osnovi poslednjih pridobitev medicinske vede.
Pomoč materi in otrokom je se posebno važno področje organov zdravstvene zaščite. Veliko Je števil svetovalnic, ki nudijo brezplačno pomoč ženi v času nosečnosti.
V novi petletki bodo v mestih število bojni ških postelj pomnožili tako, da jih bo po 10 na 1000 prebivalcev. Mesto 710.000 postelj v 1. 1940. se bo njihovo število povečalo v 1. 1950. na 985.000. Ve-
ČLOVEK V BORBI S PRIRODO
LOVECiV TAJGI
PO SOLOV JEV U
Tunguz Ufulgu je bil prlprau-Ijen za pot. Obleten je bil v belo lovsko obleko iz kola severnega jelena, nd rami je imel staro lovsko pulko, ta pasom nol. Spomlad je bila, tas, ko se za-tenja lov na Severne jelene 4n Ujulgu se je pripravljal «o lov. Pred lovom na jelene pa je moral preg’edati pasti, ki jih je potimt nastavil ta manjle Hvali. Zaradi tega se je tudi oblekel v belo In ntsv sivo, kajti bela obleka se od snega ne ratloli. Pred odhodom je dal Ujulgu svoji ieni, mladi Tungiueinji zadnja navodila:
ePojdite po Isti poti, kakpr lani. Prvo not se utaborite tam, kjer smo v jeseni ujeli dva jelena. Ali se spominjalf» Zena je pritrjevalno prikimala.
ePotem prebredite reko ter zavijte na desno. Tam je izvir re-tioe Čopko. Krenite vzdolt nje, jo pri desnem rokavu prebledite, da pridete k Startevi reki. Tam me potakajte. AH bol nallaf»
»Seveda bom nailal* je rekla malo užaljena lena. eBlaba Tun-gutinja bi bila, te bi ne naila tako preproste potil»
Po tem razgovoru je Ujulgu odprl duri in stopil na prosto, Mrtel
jutranji trak mu je puhnil v o-brae. Vdihaval ga je s polnimi pljuči. Ko si je pripel smuči, je vrgel tet ramo culo z čajem, kuhalnikom in z zalogo suhega mesa m se pognal na pomladni lov. Ves se je predal tragičnim skrivnostim tajge. Povsod naokoli, na tenkih severnih brezah, na zelenih iglicah jelk, na pritlikavem grmitevfu je zmrznil sneg v raznovrstnih tudnih oblikah. Tiho je
v gozdu. Tajga molii, kakor da bi bila začarana ali zatopljena V tiho prtmilljevanje. Toda njen sen je tujet. Vsak zvok slM, vsak lum, ki pretrga tiiino. V globini gozda zalaja polarna lisica, odmev se razlega na vse strani, dokler nekje dolet ne umolkne. In tedaj tajga znova zaspi.
Srečen je Ujulgu v svoji tajgi. Nemara je sto kilometrov naokrog sam s svojo rodbino in nit ga m strah. V tej ogromni divjini se počuti kakar* doma. Pozna jo do poslednjega kotička in grmička. Veite smufa med meoesni, pride na iiroko jaso in se spusti v gozd. Spominja se prejlnjih lovov in ruskih trgovcev, ki vsako leto prihajajo kupčevat.
V glavi mu roji misel za mi-slijo, vendar pa ga premili ječanje ne oddalji niti za minuto od
čJl del bolniških postelj Je predviden za industrijsko delavstvo.
Prav tako posvečajo veliko skrb napredku ambulantne poli-klinične pomoči. Število rajonskih zdravnikov v poliklinikah Se bo povzpelo koncem petletke na 15l500, dočiim jih je bilo 1. 1943. 9.400. Skupno število specialistov na poliklinikah pa se bo dvignilo na 78.000, nasproti 83.000 v 1. 1945.
Ena največjih nalog zdravstvene zaščite je obnova letovišč in sanatorijev, ki so bili porušeni ali izropani v času nemške okupacije. Skupno število prostorov v sanatorijih in zdraviliščih bo znašalo koncem petletke 250.000, v počitniških domovih' pa 200.000. Petletni načrt določa tudi izkoriščanje zdravilišč v Uralu, Povil-žju in v Sibiriji, gradnjo obmorskih letovišč v Kareliji ter ureditev letovišč v najrazličnejših podnebno ugednih krajih SZ.
V petletki bo posvečena posebna skrb vzgoji sanitetskega kadra. Število zdravnikov se bo moralo v 1. 1950 v splošnem podvojiti v primeri z 1. 1945., število srednjega sanltetskfga osobja se mera povečati prav tako dvakrat, nižjega pa dva in polkrat. Konoem petletke bo znašalo število organov sovjetske zdravstvene zaščite nad 2 milijona ljudi, med njimi 212.000 zdravnikov.
Program dela zdravstvene zaščite je v resnici zelo obsežen. Zato bo žrtvovala država v ta namen ogromna sredstva. Samo za obnovo dosedanjih in gradnjo novih zdravstvenih ustanov je bila odobrena poldruga milijarda rubljev.
bele enelne ravnine. Njegove bistre oči tiiejo sledove severnega jelena. Razločujejo mnogo drugih tivolskih sledov tn ne prezrejo niti najmanjiega znamenja. Sne-ina ravan tajge je Ujulgova knjiga, v kateri pozna vsako črko, vsako besedo. Iz nje zve, kaj se dogaja v tajgi, spozna vsako žival in njegov občutljivi sluh razleti vsak najmanjii lum.
Ujulgu ni vet dalel od loviita. Misli se nehote osredototijo na SO pasti, ki jih je nastavil pozimi. tKo bi le nikogar ne srečal!» strahoma premilljuje, kajti lega je taka, 'da je treba dati prvemu človeku, ki ga loveo sreta, prvi lovski plen. Pred tremi leti — tega ne bo nikdar pozabil — je moral dati sivo lisico.
Nekaj sto metrov pred njim že vidi prvo past. Pohiti in vidi, da je past prazna. Jezno se požene k drugi. Tudi ta je prazna in tretja tudi. V en t bo vendar kaj. V četrti vidi, da je bruno padlo. O, ko bi bila vsaj navadna lisica, te le ne srebrna ali siva.
*Tej nesnagi ni bilo treba zlesti prav semkaj!» je jezno zarobantil in vrgel poginulega ptiča daleč proč.
Zdaj hiti k ostalim pastem. Glej, tamle je n'kaf, brž dvigne bruno in najde belo lisico.
Tako je smučal od pasti do pasti. Na hrbtu ima že dve beli in eno navadno lisico. Se tri pasti mu ostanejo, dve sta prazni Kaj neki bo v tretji, zadnji t Ko je dvignil bruno, je nalel pod njim modro lisico. Ujulgu se je razveseli/ in je radostno s telktm bremenom na ramen Ih smučal po tajgi, iskal je kako veliko drevo,
re 1,206.000 delavcev, kmetov in intelektualcev — žrtev Francovega političnega maščevanja.
Po franklstičnih podatkih je v Španiji 25 osrednjih zaporov, 50 pokrajinskih, 50 zaporov v privatnih poslopjih, 100 oblastnih zaporov, medtem ko je na stotine skupin še na prisilnem delu. In sem tri koncentracijska taborišča niso niti prišteta. V vseh teh inkvizitorskih središčih jo danes 234.419 Spancev, moških in žena, ki so zakrivili samo to, da niso frankisti. »Frankistični raj* — to so koncentracijska taborišča, zapori, streljanje, mučrnje. Španija je ogromno pokopališče, kjer tisoči in tisoči rodoljubov objukujejo svoje drage, ki jih preganjajo, ki so jih zaprli, ustrelili.
DNEVNO NA STOTIN* ŽRTEV
Na stotine borcev dnevno žrtvuje svoje življenja v borbi proti zločinskemu režimu po zaporih. Po službenih podatkih je- samo v Madridu pokopanih 31.615 ljudi, umrlih v zaporih in koncentracijskih taboriščih. Franco ne preneha zapirati in ubijati'><i cestah, ne preneha streljati rodoljube za obzidjem zaporov. Najboljši sinovi španskega ljudstva čakajo, kdaj jim bo falangistična puška prinesla smrt.
Po »panskih zaporih postopajo na najbolj rafinirane načine hitlerjevskega stila. Po ječah se širijo gladovne stavke. Rodoljubi v ječah nimajo drugega sredstva proti neznosnim razmeram kot tak herojski protest proti fran-klzmu in proti onim. ki ga v Londonu in VVashingtonu zagovarjajo ter mu pomagajo. Tako je nedavno hrabro umrlo osem rodoljubov v ječi Alkala de Enares. Med tisoči Spancev, ki so v neprestani nevarnosti, so tudi mladi Santiago Alvarez, komisar V. republikanske armade, in mnogi drugi, ki so znani iz zadnjih in prejšnjih let po svojem Junaštvu in borbenosti.
Vendar borbenost španskega ljudstva no upada. Nasprotno, množične akcije s; sirijo po vsej deželi. Stavke opažamo v Karasu, Barceloni, Bilbau. Zene protestirajo z geBli: Manj demagogije, več hrane! Kmetje iz Andaluzije, Kastlljs in iz drugih krajev nočejo prodajati svojih pridelkov državi. Oboroženi falangisti jim jih nasilno plenijo.
BORBA DO DNlOdNJA NACiFALANGIZMA
Od leta 1936. vse do danes junaške skupine niso odložile orožja. Deset let se že borijo po mestih in gorah Španije. Te borbe so dokaz, da se špansko ljudstvo nikdar n| podvrglo Francu. Sile odpora Francu ne dajo miru. Branijo kmete, kazujejo falangistične priganjače »guardlo civil*, rušijo mostove ln proge, osvobajajo zaprte antlfrankiste in ustvarjajo po vsej Španiji pogoje za ljudsko vstajo vsega naroda. Toda španskemu ljudstvu je potrebna pomoč, špansko ljudstvo Je zgubilo na stotisoče svojih naj-
ki bi na njem lahko shranil svoj plen, ki ga tako ovira prt smučanju. Naposled je nalel zaleljeno drevo, splezal nanj in privezal na veje dragoceni plen. Da bi mu ga kdo ukradel, ga ne skrbi, kajti med Tunguzi ni tatov. Plen je treba zavarovati samo pred zverinami.
Nato se je Ujulgu odpravil na lov na severne jelene. Pozno je le. Ujulgu si je pripravljal večerjo m se vlegal k politku.
Drugo jutro je bil le vse zgodaj pokonci. tBlaho je,* je menil sam prt sebi, »treba bo stradati*. Ce ne bo vlovil kake vetje Hvali, bodo doma umirali od gladu. Njemu pa je treba precejlnjega plena, saj tabori z njim, ki je dober love, vsako pomlad vet rodbin. In Ujulgu mora vsem preskrbeti hrano, kajti stari običaj veleva, da mofan, zdrav mol ne sme zapustiti Hbkih in bolnih. Zato pa je treba obilnega plena. Ves dan ni ujel hi česar.
Tretjega dne je nekaj ur iskal sledove, končno pa je opazil svežo jelenjo sled. Iz nje je spoznal, da sta bili dve hvali. Takoj je začel slediti in na robu golčave je opazil dva hrbta severnih jelenov.
Ujulgu se previdno splazi na primerno mesto. Postaviti se mora nasproti vetru, ker bi ga sicer jelena zavohala. ?.e se jima je pn-blilal na petnajst korakov. Sname pulko m ustreli. Sneg je pordečila kri mrtvega jelena. Drugi jelen je za hip obstal, nato pa se z veiikimi skoki pognal v beg. A ni pritekel daleč. Padel je tudi on zadet od krogle. Ujulnu je pvstil phn na mestu in odhitel da’je. kajti dva jelena sta premalo za v s.
boljših sinov. Franco pa nadaljuje svoj program iztrebljanja prebivalstva in postopa po navodilih grofa Jelmesa, ki mu je prišepe-tal, da jo za »rešitev brezposelnosti v Španiji potrebno uničiti 2 milijona delavc;v in kmetov.* Dojim so zapori in koncentracijska taborišča natrpani.živi v emigraciji še milijon Spancev, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo domovino.
Špansko ljudstvo preliva kri v potokih, lačno pod terorjem, v borbi. Potrebna mu je takojšnja pomeč. Špansko ljudstvo se bori za isto stvar, za katere so se do zmage borili narodi Jugoslavije, Ctškoslo vaške, Sovjetske zveze, Anglije in drugih zedinjenih narodov v času druge svetovne vojne proti fašizmu. Toda zmaga demekratiskih narodov ne more biti popolna in mir n» bo cču-van, ako se ne uniči zadnje gnezdo nacifalangizma.
Obstoj Franca bodri tudi ita-Ijanske fašiste v njihovih imperialističnih pohlepih, obstoj Franca bodri tudi grške monarho-fašiste, da provocirajo miroljubne balkanske narode. Obstcj Franca ustvarja iz Španije središče nacizma in svetovne reakcije, središče za začetek tretje svetovne vojne proti svobodi in neodvisnosti narodov. Stotine nacističnih znanstvenikov v Španiji preizkuša novo orožje za uničevanje mnc2lc.
Boj v Španiji se nadaljuje brez milosti, brez zastoja, dan ln noč. Tudi pomoč borečim se silam mora biti stalna. Borci protlfranki-stičnega odpora zahtevajo, da se Francov režim izolira in pričakujejo od vlad, ki še niso prekinile diplomatskih odnošajev s Francom, da priznajo republi-konsko vlado dr. Girala. Zahtevajo, da opuste platonske izjave in preidejo k dejanjem.
filharmonija v Leningradu
Leningrajski filharmonični orkester je začel svojo 26. sezono simfoničnih koncertov. V Leningradu so organizirali veliko razstavo, ki kaže uspeli leningrajskega orkestra v 25 letih njegovega delovanja. Orkester je izvedel 735 kompozicij, med katerimi je bilo 437 del sovjetskih skladateljev.
Letos bodo v Leningradu Izvajali poleg sovjetskih in za-padnih klasikov tudi dela onih sovjetskih skladateljev, ki so prejeli Stalinovo nagrado. Izvajali bodo drugo Muradclijevo simfonijo, Kniperjevo serenado za godala, Mustovskijeve koncerte za čelo, Prokofijevo šesto simfonijo, 25. Majakovskijevo simfonijo in druga dela.
V drugi polovici oktobra bodo nastopili v Capkovskijevi dvorani v Moskvi violinist Aleksander Placek, čelist Miloš Sadlo in pianist Josef Palenlček, ki pridejo iz Prage.
Kmalu je nalel sledove cele irede. Sled je vodila na vrh hriba. Tam se je' skril za grm in čakal. Proti njemu so počasi prihajali jeleni. Pustil jih je na bližino petnajstih korakov in prvič ustrelil. Vodja črede, tolst, siv jelen, je padel. Ujulgu je bliskovito nabasal pulko in ponovno u-strelil. Se en jelen je padel. O-stali jeleni so se spustili v beg. Toda mehak sneg jih je pri begu oviral in padali so, s telavo izmotavali noge in se zopet pogrezali le globje v sneg. Nekaterim se je posrečili priti do gozda in izginiti v njem. Trije pa so se le vedno borili s snegom.
Zdaj lovcu ni bilo treba vel pulke, vrgel jo je v sneg in v roki se mu je zabliskal nož. Vrgel se je na prvega jelena in ga zaklal. Ostala dva sta s poslednjimi močmi poskula'a utefi. Enemu se je posrečilo, drugega pa je po kratkem boju ubil.
Ujulgu se je ustavil in oddahnil. Na rdečem, od boja razrme-tem obrazu mu je sijalo zadovoljstvo. V nekaj minutah je ubil Jfirt jelrne. Zdaj se lahko vrne domov. Druhna ne bo stradala.
Tajga je postajala čimdalje temnejla. Pozno zvečer je dospel v lotorllče. Ko je stopil v lotor, so ga vsi spralevali, kako je bilo z lovom. Lovec jih j; vlekel za nos. zNičcsar nisem ulovil, le sledov nisem videl. In pasti so bile prazne*. Tako je odgovarjal Ujul-gu na vsa vpralanja, kajti loveo ne sme takoj povedati resnice o lovu. In vsi so se kazali ialostne, čeprav so vrd‘ll do jc TTjuJgov plen doh*r. Naslednje jutro so Hi taborit tja, kjer je Ujulgu pustil svoj plen.	n.	, >
Zdravniški nasveti
S. M. Komen: Vprašujete me, kaj naj ukrenete zoper živčno izčrpanost, ki Vam jo povzroča prenaporno duševno delo.
Iz opisa vaše bolezni moram sklepati na težko astenično stanje. Znaki živčno oslabelosti so: glavobol, nespečnost in raztresenost. Najboljše sredstvo = zdravilo proti Vaši bolezni bi bilo, da se za daljšo dobo popolnoma odrečete vsakemu duševnemu naporu, da se takorekoč iztrgate iz svojega dosedanjega življenja. Odpovedati se morate tudi branju časopisov ter intenzivnemu razmišljanju. Priporočamo Vam gibanje na svežem zraku, daljše sprehode, redno življenje in tako fizično delo, ki prijetno utruja.
Kot zdravilo pa uporabljajte preparate, ki vsebujejo dosti fosforja, Moderna teorija se v takih primerih poslužuje tudi sian-patola in simpamine, katere Vam pa lahko predpiše le zdravnik, ko Vas je točno preglodal.
B. B. iz Vipave: Zaskrbljeno me vprašujete, kaj pomeni močan kašelj in zvečer zvišana temperatura. Iz pisma, razberem, da ste v skrbeh, da ni Vaše stanje začetek pljučne tuberkuloze.
Prvi znaki tuberkuloze so zelo neznatni, tako da se včasih več let ne zavemo svoje bolezni. Tako n. pr. čuti bolnik tu pa tam utrujenost, nima teka, obhaja ga ne-volja in hujša. Ob najmanjšem prehladu ga napade suh kašelj, zvečer pa ima nekoliko zvišamo temperaturo.
V tem stanju tudi zdravmško uho večkrat ne pogodi v pljučih tuberkuloznega ognjišča. Edinole roentgenska slika lahko pokaže pravo stanje.
S tem Vas pa nočem strašiti, ker je včasih vzrok kašlja in temperature tudi le navaden prehlad. Vendar pa je dolgotrajen kašelj obenem s tempertauro že precej sumljiv znak.
Potopljena
podmornica
Kakor pravijo vesti Iz Groen-landije, je posadka ameriške podmornice izgubila življenje, ko je skušala pod ledom prepluti preliv med Grenlandijo ln Hillesmerom (velik otok zahodno od severne Grenlandije). Podmornica je b'la prisiljena spremeniti smer zaradi močnega pritiska leda, ki je imel debelino 16 metrov.
ELEKTROTEHNIČNA
INDUSTRIJA
na Poljskem
Pred vojno. Je bila poljska elektrotehnična industrija skoraj za 45% osredotočena v Varšavi. Zato je utrpela ogromno škodo, ko so naclfašistlčni okupatorji mesto uničili. V vsej Poljski je bilo uničenih okoli 100 elektrotehniških podjetij, katerih kapital je znašal skupno 56,000.000 zlatih zlotov. V teh podjetjih je delalo pred vojno kakih 14.000 delavcev in nameščencev, ki so izdelovali razne elektrotehnične naprave in izdelke v vrednosti 126,000.000 zlatih zlotov. Iz mnogih tevarn so nacisti odpeljali vse, iz estalih večino strojev* in tehničnih naprav.
V zapadnih pokrajinah so doslej popravili ^ tovarn, v katerih ja zaposlenih mnogo delavcev. Državna tovarna električnih števcev bo Izdelala koncem oktobra 300 števcev na dan.
4- ZPP iz Trebč sporoča vsem tovariškim organizacijam žalostno vest, da Je njen član
tov. Jordan Kralj
letalski poročnik J-A. v Skoplju umrl pri izvrševanju svoje dolžnosti.
Pogreb bo-v nedeljo, 20. t. m. ob 10. uri izpred Ljudskega doma na domače pokopališče.
ZPP iz Trsta vest, da je
javlja tužno
tov. Zgur Bruno
letalski poročnik JA, padel pri izvrševanju svoje dolžnosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo. 20. t. m. ob 10., iz iprtvaš-nlce v ul. Pletli na tržaško pokopališče.
Češnjev nočni metuljček
(Cheimaiobia brumata)
Za mnogo kmetovalcev goriške pokrajine predstavlja pridelovanje češenj znaten vir blagostanja. Nekaj lat sem pa povzročajo na njih gosenice češnjevega metuljčka, ki napadajo tudi drugo sadno drevje (hruške, jablane itd.) zrlo občutno škodo.
Preteklo leto so gosenice tega škodoljivca mnogo češnjevih dreves popolnoma ogolile, tako da je bil ne la lanski pridcllk popolnoma uničen, ampak tudi letošnji hudo ogrožen.
Samica je siva, brez paroti, zavaljenega života in dolgih nog. Proti sredi oktobra zlezejo popolnoma razvite žuželke iz zemlje. K:r nimajo peroti, ne morejo letati in so zato primorane lezti navzgor po deblu drevesa, kjer polagajo na vejah, zlasti pa okrog popkov veliko število jajčec.
Spomladi se izvalijo rjavo-rdeč-kaste, na hrbtu temno rdeče p‘ge in ob straneh rumene lise noseče gosenice, ki začnejo takoj oč-jedati vse zelen: dele rastline (lista in mladi zarod).
Zatiranje gosenice
Kakor zgoraj rečeno, imajo samice samo nastavke porot in ne morejo leteti. Zato jih lahko lovimo s tem, da ovijemo sredi oktobra meseca debla z lepilnim! pasovi. Lepilni pasovi služijo v to, da zabranijo samicam prehod na veje dreves. Približno na sredi vi-šidlne ovijemo deblo s 15 do 20 cm širokimi, iz močnega pergamentnega papirja napravljenimi pasovi, ki jih privežemo na deblo z vrcico ali pa z žgano železno žico. Ce je skorja preraskava ali razpočena, jo prej ugladimo in zapolnimo razpoke" z zmesjo ilovice in kravjeka, s čimer zabra-nimo samicam prehod pod pasom. Nato namažemo papir s tanko plastjo posebnega lepila. V to s s poslužujemo lesene lopatice. Eno izmed najboljših lep’1 je »Three tanglefoot*.
Vremenski vplivi povzročijo, da se papir sčasoma skrči, tako da zapusti rob za seboj pas brez lepiva, po katerem bi zamogle samice zlasti do vej. Da se temu ne-dostatku izognemo, namažemo, preden privežemo ovoj, nekolik« centimetrov širok pas tistega papirja, ki ga prikriva rob, tako da ostane tudi po skrčenju papir)4 ves ovoj namazan z lepilom.
Plezanje samic metuljčka 44 veje zabranlmo lahko tudi s ttni, da ovijemo deblo rastlin? pol do en meter nad zemljo s cunijo napojeno v katramu. Tako morem0 uničiti mnogo v cunji ujetih tirnic.
Razen omenjenih sredstev lahko poslužipio koncem zime w* pričetkom pomladi nekoliko preden se začne popje napenjat*, jedkih sredstev (Antiparasit, T*" todrin, N:odcndrin, Miscodrin, itd.) na vejah, na katere je me-tulj poležil jajčeca.	„
Gosenice moremo zatirati tu z uporabo arzeniatov (Aluminje arzeniat, svinčeni arzeniat, 0.4 k& če v prahu, in 1 kg, če v oblik* mazila), ki zastrupijo, če z nj*® poškropimo listje, gosenice, ^,nl so so pojavile.
Iz zgoraj navedenega Je ra*’ vidno, da je nastavljanje lepil*1 pasov v tem letnem času najboJ preprosto, najcencjše in toliko V®* likim kolikor malim prldelova cem lahko dostopno sredstvo.
Odg. urednik DUŠAN
HRE5CAK
AUTONOMNO ZDRUZ! TRGOVCEV NA DROBN'
V nedeljo dne 20. t. m. ob 9.30 v glavni dvorani Trgovske *&° nice, v ulici dclla Borsa 2, SKUPŠČINA TRGOVCEV Z JESTVINAMI iz Trsta in okolice.	;
DNEVNI RED: zadružni p’c trgovcev z jestvinami.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba naše nepozabne
SVETKE ČUFARJEVE
Posebno se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam za časa pokojničine bolezni stali ob strani, č. g. župniku Bidovcu, pevskemu zboru in darovalcem vencev in cvetja.
Bazovica, 18. 10. 1940.
ŽALUJOČI SORODNIKI.
KULTURNO PRIREDITEV
MLADINA iz SOLKANA vabi vseh na ki bo 20. oktobra v Solkanu v prostorih Kulturnega
doma. Pričetek prireditve ob 16 uri. PLES ob 20 uri* Čisti dob'ček za obnovo mladinskega doma
Pi|aki in dijakinje slovenske glmnatiie Iz LOKVE prirede dne 20. t. m. ob 15 uri v Mladinskem dom« . priredit er v korist DIJAŠKE MATICE.
Na sporedu so PETJE, DEKLAMACIJE, VESELOIGRE in SLIKE iz JEČE, Po sporedu SREČOLOV.
VABLJENI VSI!
TRGOVINA ČEVLJEV
REBEC
Dospela je nova pošiljka najmodernejših damskih, molkih in otročkih čevljev
TRST, Posso Goldoni 1 ČENE ZMERNE
hOZOR!
Zadnji dan za prenotiranje živilske Izkaznice prt
MISIEJI JOŽKU
TRST - UL. P.CCARDI 10 - TEL. 90466
Ugodne cene |obiscite~ Sveže blaPS
Šolsko leto se je pričelo.
vse potrebščine dobite v _  ______________________
knjigarni in papirnici trst- Ut. Milano 3l
STOKA
Dott. FRANJO DELAK
ZDRAVNIK V BARKOVLJAH
sprejema na domu v u'ici Bonafato 9 od 8-9.30 in po degevoru v Rojanu. Rojanska u). 2 od 3-472 - telefon 29 582
Central prometno d
PODRUŽNICA
TRST - Ul. Cicerone ® . Tel 29-306