stev. 195.
U Ljubljani, v ponedeljek, dne 26. avgusta 1901.
Leto xxxv.
Velja po pošti:
za celo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za četrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ 10'—
za četrt leta „	„ 5"—
za en mesec „	„ 1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOV
(JredniŠtVO ie w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ 2a več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Noš dan na Jesenicah.
Desetletnica »Katoliškega delavskega društva« na Jesenicah. — Otvoritev »Delavskega doma«. — Zborovanje »Slovenske krščansko-socialne zveze«.
Zastave naše iz bližnjih in daljnih krajev slovenske domovine so prinesle včeraj jeseniškemu delavstvu navdušene pozdrave. S številnim poletom na Jesenice ob desetletnici jeseniškega »Katoliškega delavskega društva« smo hoteli jeseniškemu delavstvu izraz ti zahvalo za njegovo vztrajnost, odločnost in možatost tekom zadnjih desetih let. Na vročih tleh jeseniških so sc zastave naše poklonile žuljav m rokam jeseniškega delavstva, katerega jeklena značajnost bodi vzor našim četam širom domovine. Tako je bil včerajšnji dan sijajna proslava značajnosti jeseniškega delavstva, ki je po desetih letih svojega društvenega delovanja otvarjalo tudi svoj dom, v katerem bo še bolj krepko in živahno pro-spevalo organizacijsko delo. Ob mogočni manifestaciji naših društev so se nasprotniki včeraj poskril'. Ogromna udeležba, dostojen nastop naših mož, mladeničev, žena in deklet ter sveta navdušenost za resno ljudsko delo sta tako imponirala nasprotnikom, da so onemeli. Morda je tudi kdo izmed njih spoznal, kje vodi prava pot za t stega, ki hoče v resnici delovati za ljudstvo.
S slavnostjo jeseniškega delavstva je bilo združeno tudi letno zborovanje »Slovenske krščansko socialne zveze«. Od manifestacije smo šli na delo. To je bilo impozantno šest-tirno zborovanje za delo vnetih odbornfkov in odbornic naših društev in požrtvovalnih navdušenih članov naših društev iz Kranjske, Štajerske in Koroške! To zborovanje je bilo vsem sijajen dokaz, da mi nismo nikaki nazad-njaki, ampak da je pri nas pravi zdrav napredek doma! Kar jc letošnje zborovanje S. K. S. Z. posebno poveličevalo, je bila navzočnost peterih državnih poslancev: dr. Kreka. Pogačnika. Jakliča, Gostinčarja in Demšarja.
Na Jesenicah in Savi se je vilo v pozdrav, gostom, katerih so razni vlaki pripeljali do 2000, številno zastav, dasi so nekateri nasprotniki zahrbtno agitirali po Jesenicah, naj na Jesenicah ne bo zastav. Blantirali so se. Ljubljanski posebni vlak je pripeljal do 550 gostov. Navdušeno so društva iz Kranjske pozdravila brate Korošce, Štajerce in Goričane, katerim so odkazala v sprevodu, ki se je urejeval pred kolodvorom, častno mesto na čelu »Zvczinih« društev. Jeseniška dekleta so goste obsula s cvetjem. Od kolodvora se je razvil velikanski sprevod skozi Jesenice na Savo. Na čelu so korakali domači ognjegasci z zastavo. za njimi je prišel zastavonoša S. K. S. Z., obdan od vrlih mož v gorenjski narodni noši. To skupino jc vodil državni poslanec gospod Fr. Demšar. Nato jc prišla izvrstna jese-
niška tovarniška godba, katere precizno svi-ranjc pod vodstvom gospoda Bernarda smo naravnost občudovali, nato je prišel zastavonoša šentvidske čitalnice s čestito trobojno zastavo, za njo pa čvrste čete telovadcev naših telovadnih odsekov, uniformirana rudarska deputacija iz Zagorja. Skupino drugih »Zvezinih« društev je otvorila zastava »Bralnega društva« iz Dobrne pri Celju. Pod to zastavo so korakale štajerske deputacije in drugi bratje iz Koroške. Došla goriška društva so korakala pod zastavami »Slovenskega katoliškega delavskega društva« iz Gorice, društva »Skaln:ce« iz Gorice in »Slovenskega katoliškega društva« iz Mirna, nato pevsko društvo »Ljubljana« s prekrasno svojo zastavo, katoliška rokodelska društva in druga naša izobraževalna in bralna društva s svojimi zastavami. Sprevod je zaključilo jeseniško delavstvo. Bil je to sprevod, kakršnega je malokdaj videti tudi v velikih mestih. Vsak, tudi nasprotnik, ki je videl ta sprevod, znak moči naše društvene organizacije, ga je občudoval.
Sprevod se je ustavil pri cerkvici na Savi, v kateri je podpredsednik S. K. S. Z., gospod Luka Smolnikar, daroval sv. mašo. Po sveti maši so se vse zastave uvrstile na čelo sprevoda. S to velikansko skupino na čelu je množica navdušeno odkorakala pred novi »Delavski dom«, pred katerim je društva pozdravljal podpredsednik jeseniškega »Kato-l škega delavskega društva« gospod Krivec, ki je povdarjal. da hoče jeseniško delavstvo ostati zvesto domovini in katoliškonarodni ideji. Zahvaljeval se mu je v imenu vseh društev državni poslanec gospod Jaklič, povdar-jajoč radost, s katero so društva prihitela na Jesenice, ker vrlo in značajno delavstvo kaže, kaj se z možatostjo da doseči.
Sledilo je blagoslovljenje »Delavskega doma« po č. g. župniku Zabukovcu, ki je v lepih besedah razvil pomen »Delavskega doma« za delavsko organizacijo. Društveni pevski zbor je zapel pod vodstvom g. Savinšeka mogočno pesem in novi »Delavski dom« ie bil izročen svojemu plemenitemu namenu.
Zborovanje »Slovenske krščansko-socialne zveze«.
Zborovanja v obširni dvorani novega »Delavskega doma« je otvorila »Slovenska krečansko-soc!alna zveza« s svojim letnim občnim zborom. Zborovanje je s kratkim nagovorom otvoril »Zvczin« podpredsednik čast. g. Luka Smolnikar. Povdarjal je, da »Zveza« s posebnim veseljem zboruje na Jesenicah, kjer so se naši somišljeniki v dolgoletni borbi utrdili v svojih nazorih, kakor malokje na Slovenskem. Prihiteli smo med tiste kroge, kamor najrajši zahajamo, med delavsko ljudstvo. Več kot govoriti je treba delati, zato takoj na resno delo.
Predsedstvo.
Predlaga med bučnim odobravanjem za
predsednika zborovanja dr. Dermastia iz Gorice, za podpredsednike župnika g. Ražuna s Koroške, dr. Hohnjeca iz Maribora, akademika Cesn;ka in Tula iz Trsta, obrtnika Jerneja Ložarja iz Ljubljane in Kregarja iz Št. Vida ter Jeriho iz Vevč, Vebra iz Jesenic, Co-tiča iz Mirne. Putriha iz Trbovelj, Catarja iz Ljubljane, Klepec Marijo in Marijo Manfredo iz Ljubljane ter Lotriča iz Dražgoš.
Za častne predsednike so bili izvoljeni vsi navzoči državni poslanci.
Predsednik dr. Dermastia se zahvaljuje za izkazano mu čast, pozdravi skupščinarje, navzoče deželne in državne poslance ter opozarja skupščino na cilje, ki jih krščansko-so-cialna organizacija zasleduje. Duševno hoče povzdigniti ljudstvo na višjo in vedno višjo stopinjo omike, izboljšati njega gmotni položaj ter tako pripraviti tla za združeno Slovenijo! (Odobravanje.) Ne ločijo nas več hribi iu vode, ni nas tu več koroških, primorskih, štajerskih Slovencev, ampak vsi smo eno, spojeni v S. K. S. Z. Niso Korošci nekaj čisto drugega kot mi, eno kulturno telo smo, ki hočemo uresničiti eno, verno Slovenijo! (Burno odobravanje.) V tem imenu vas pozdravljam!
Prvo poročilo
o telovadbi je podal'g. J. Podlesnik, ki je razvijal:
Pozdrav mladine: Na zdar ! Do dvesto krepko organiziranih mladeničev telovadnih naših odsekov pošilja lepemu temu zboru pozdrave. Odkritosrčni, navdušeni so ti pozdravi, kot so navdušene te mlade čete vrlih naših mladeničev. Pozdravi pomladi so to, tiste solnčnojasne vesele pomladi, ki plava neprestano nad našimi vrstami. Pa so tudi izraženi ti pozdravi v samozavesti, da so ravno te mlade vrste naših mladeničev zanesle med lepo našo organizacijo mnogo mnogo novega življenja, spremljanega od toliko lepih dni navdušenosti, ljubezni iu uspešnega dela za cilji, lepimi in jasnimi, za cilji, ki se združujejo v eno: Zdrav, krepak narod, d c 1 a v n o, p o š t e n o I j u d s tv o in s r c č n a doni o v i n a.
Ko je pred dvema letoma zborovala naša Zveza v Mariboru, jc na tem zborovanju padla v razorano njivo našega dela in načrtov misel o tesnejši organizaciji naše mladine. Vsciali smo tedaj seme telesne izobrazbe v prepričanju, da s tem ne izpopolnimo samo naše organizacije, temveč da odpremo s tem učilnico telesni in duševni izobrazbi naše mladine. Lansko jesen smo odprli prvo našo telovadnico v Ljubljani. Mesec dni potem so nam sledili vrli šentviški mladeniči. Obem so se pridružili letošnjo pomlad jeseniški naši bratje. V Tržiču sc zbiraio že par mesecev ondotni mladeniči v telovadnici. V Horjulu imajo že telovadni odsek. Prav danes ga ustanove v Zelimljah, v kratkem pa odpro telovadnice naše organizacije v Kamniku, Men-
gšu in na Rovih. Nad Selško dol no pa razširja mlada svoja krila naš »Planinski, Sokol«.
To je delo dobrega pol leta. Ponosni smo na to delo. ker je v njem vsejanih sto mladih moči in ker je celo dosedanje naše delo izvedeno s toliko ljubeznijo, natančnostjo in v tako določenih mejah, da lahko že danes v polni zavesti trdimo, da bo ostalo to delo in se razširilo širom naše domovine. Ni moj namen, da bi podal danes čisto natančno poročilo o celotnem našem delu, tudi potrebno ni to, ker so odseki bilježili svoje delo prav pridno po časopisih. Omeniti hočem samo nekatere glavne točke.
Dosedaj smo priredili dve javni telovadbi, eno v Ljubljani, drugo v Št. Vidu nad Ljubljano. Danes popoludne se jima pridruži tretja tu na Jesenicah. Uspehi dosedanjih naših javnih nastopov so bili povoljni, lahko trdim, da za kratki čas našega dela — nepričakovani. Poleg tega so prirejali posamezni odseki prav pridno peš-izlete, predavanja in veselice.
O notranji organizaciji odsekov prinese letošnji Zvezini koledarček natančno poročilo in navodilo. Danes pa hočem povedati z ozirom na to, da so zbrani tu zastopniki raznih naših društev, katerih veliko število namerava gotovo tudi ustanoviti telovadne odseke, enotno, zunanjo sliko telovadnega odseka. Prezrem pri tem ljubljanski telovadni odsek, ki si prizadeva, da je vzor drugim, da je srce, iz katerega naj zajema celotni naš organizem hrano svojemu življenju in pa tudi ljubezen in navdušenost. Najznačilnejšo sliko o telovadnem odseku dobe cenjeni zborovalci, ako stopijo z menoj v prijazni Št. Vid nad Ljubljano.
Velika občina je to in mnogo krepke mladine prebiva po prijaznih ondotnih vasicah. I udi veliko društev ima ta kraj. In vendar ga ni bilo društva, ki bi moglo odpreti vrata ondotni mladini. Pa ne samo odpreti, temveč tudi obdržati isto. Ondotna »Čitalnica« je bolehala na starosti, dokler je niso poživili mladeniči, ki so se organizirali v telovadnem odseku. Toliko lepe navdušenosti še nisem srečal pri nobeni naši organizaciji, kot med temi mladeniči. Imajo že lepo urejeno telovadnico,
v kateri telovadijo redno dvakrat na teden člani in dvakrat naraščaj. Od jeseni do poletja se prirejajo v telovadnici vsako nedeljo zvečer mladeniški sestanki s predavanji, govorniškimi vajami, deklamacijami itd. V zimski sezoni prireja odsek veselice, katerih dobiček se steka v blagajno za nabavo telovadnega orodja. V drugih večerih med tednom vadi tainburaški zbor in pevski zbor. Ob nedeljah dopoludne pa posluje njihova hranilnica, ljubka »Čebelica«. To je življenje, da je veselje! Poiščimo sedaj zrno tega dela. Prvič: mladeniči, dosedai raztreseni po raznih vaseh ene občine, se niso poznali med seboj, v sovraštvu so se srečavali in ni ga bilo prijateljstva med
L1K6K.
BoskenlllsKl pes.
Roman. — Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
»Tole, z gozdom krog iu krog?«
»Cisto prav. Mislim, da se razprostira oni drevored tis v tej smeri, čeprav ni v zemljevidu kot tak zaznamovan; kakor vidiš, jc na desni strani močvirje. Ta kupček hiš je vasica Grimpen, kjer stanuje najin prijatelj dr. Mortimer. V krogu s polumerom petih milj je raztresenih le prav malo hiš. Tukaj jc Lafter Hali, o katerem se je govorilo v povesti. Tukaj je zaznamovana hiša na samem, kjer morda stanuje oni naravoslovec — Stapleton se m d pravi, če sc prav spominjam. Tu sta hiši dveh močvirskih kmetov, Higlt Tor in F onimi r. V oddaljenosti štirinajstih milj je velika princctoNvnska kaznilnica. Med temi, daleč na okrog raztresenimi točkami iu okrog n ji It sc pa razprostira tužno, mrtvo močvirje. To ic torej pozorišče, kjer sc ie odigrala žaloigra in se bo z našo pomočjo morda dalje razvijala.
«2alostna pokrajina mora biti.<-
»Da. pripravna jc za velik zločin. Ce bi imel kdaj hudič željo, da se vmešava v človeške stvari . . .«
»Ti se torej sam nagibaš k razjasnitvi s pomočjo nadnaravnih ittočii?«
»Hudičevo orodic je vendar lahko iz mesa in krvi, kaj ne? Vprašati sc morava
dvoje, predno sklepava dalje, prvič, ali sc je splcii izvršil zločin; drugič, v čem ie zločin obslajal in kako se je izvršil? Seveda, če bi bilo mnenje dr. Mortimerja pravo, da imamo nai ,icč opraviti z bitii, ki so izven zakonov narave, tedaj bi bilo naše preiskovanje popolnoma brezuspešno. Ali dolžna sva, vse druge hipoteze zasledovati do konca, predno pustiva to obveljati. Ce ti je prav, pač lahko zopet okno zapreva. Čudno je, ali meni se zdi, da pomaga koncentrirana atmosfera koncentrirati misli. Tako daleč sicer še nisem, da bi zlezel v zaboj, če bi hotel napeto razmišljati, ali to bi bilo seveda logično uresničenje mojega prepričanja .'. . Ali si kaj premišljal o slučaju?«
»Da. ves dau sem mnogo mislil nanj. Slučaj je zelo pripraven, da komu zmeša misli.«
»Cisto svoje vrste jc, res. Ima nekaj izrednih točk: na primer to, da so se sledovi Sir Charlesa spremenili. Kako si ti to razlagaš ?«
»Mortimer .ie rekel, da je šel mož po onem delu drevesa po prstih.«
»On jc govoril le to, kar je kak tepec rekel pri preiskavi. Ccniu naj bi Sir Charles hodil po drevoredu po prstih?«
»Kaj je torej bilo?«
»Tekel je, Watson. tekel obupno, tekel v smrtnem strahu, tekel, dokler mu ni omagalo bolno srce in ui padel mrtev na svoj obraz.«
»Tekel jc — pred čem pa?«
»Tu leži naš problem. Nekateri znaki govore za to, da jc od strahu zgubil razum, še predno jc začel teči.«
»Kako moreš to reči?«
»Vzcmiva, da jc prišel vzrok njegovega
strahu čez močvirje. Ce je bilo temu tako — in vse govori za to tedaj ie mogel le človek, ki jc zgubil razum, dirjati proč od hiše, mesto k hiši. Ce se smejo vzeti ciganove izpovedbe za resnične, tedaj je dirjal na pomoč kličoč ravno proti oni strani, od koder je bilo najmanj pričakovati pomoči. In dalje, koga je čakal ravno v drevoredu in ne v hiši?«
»Ti misliš, da je koga čakal?«
»Mož je bil starikav in bolehen. To se pač lahko razume, da se ie vsak večer navadno nekoliko sprehajal, ali ono noč so bila tla mokra in vreme pusto. Ali je naravno, da je stal na istem mestu pet do deset minut, kakor je sklepal dr. Mortimer po pepelu od smodke z večjo bistroumnostjo, kakor bi jo mu bil prisodil ?«
»Ali šel je vendar vsak večer vini.«
»To se mi ne zdi verjetno, da bi stal vsak večer pri onih vratih na močvirje. Nasprotno, priče so izjavile, da se jc ogibal močvirja. Oni večer je čakal tam. Bil jc večer pred odhodom v London. Stvar dobiva vedno d< loč-nejše obrise, Watson. Vedno več zveze in skupnosti jc opaziti na njej. Ali te stnctn prositi, da mi daš gosli sem? Vse nadaljno razmišljanje o tej stvari odloživa do jutri zjutraj; potem nama bosta prišla s svojim obiskom na pomoč dr. Mortimer in Sir Hcnry Baskerville.«
Četrto poglavje.
Davilo sva že pozajtrkovala in Holmes jc čakal v spalni suknji na obisk. Njegova kli-jenta sta bila točna, kajti ura jc odbila ravno deset, ko je vstopil de Mortimer z mladini baronom. I a je bil majhen, živahen mož temnili las, kakih trideset let star, zelo krepko
zraščen, z gostimi, črnimi obrvi in ostro iz-ivc -v.nega obraza., iz kateiega 'e žarela bojcvi-tost. Imel je rdečkastosivo poletno obleko in od solnca zarjaveli obraz je razodeval, da je mož bival na prostem, vendar pa je bilo v njegovimi mn/nem poglciu u; v gotovosti njegovega nastopa nekaj, kar je razodevalo gentle-n.una.
'To ic £ir Henr.' Baskerville.« je rekel dr. Mortimer.
»Ha, tukaj sem, gospod Holmes, in kar je posebnega pri tem, je to, da bi vas tudi sam o.! sebe poiskal, če bi iiioi prijatel. tukaj ne predlagal tega. Slišal sem, da znate izvrstno reševati uganke, a danes zjutraj sem dobil e:s>, ki nimam to'ilo daru. da bi m mogel I ešltl.n
».'■'rosini sedite. S,r Henry. Ce vas prav razumem, se vam jc nekaj posebnega pripetilo, odkar ste prišli v London?«
»Ničesar velike važnosti, gospod Holmes. Skoro gotovo le slaba šala. Gre se za tole pismo — če sc sploh more imenovati pismo; danes zjutraj sem ga dobil.«
Položil jc na mizo pisemski ovitek in vsi sr.io stopili bližje, da bi si ga ogledali. Bil jc ovitek slabše kakovosti in sivkastobclc barve. Naslov »Sir Henry Baskerville. Northumber-land-Hotel« je bil pisan od okorne roke; poštni pečat sc jc glasil »Charing Cross« iu datum njegov ic bil od prejšnjega večera.
»Kdo je vedel, da ste hoteli iti v North-iimbcrland-Hotel?« je vprašal Holmes in ostro pogledal našega obiskovalca.
»Nikdo ni mogel tega vedeti Odločila sva sc za hotel šele /. dr. Mortinurjem, ko sva se sešla.«
njimi. Sedaj pa vlada med njimi mesto fantovskega sovraštva bratska ljubezen. Drugič: s telesno izobrazbo v telovadnici sc krc-pe mladi udje, bistri duh in mladina se navaja do tiste vzorne discipline, ki je ravno v naših vrstah tako zelo potrebujemo. Po tej disciplini dobimo v naše vrste iz discipliniranih mla-deniče\ zavedne može. In tudi tega ne tajim: ko zavihrajo po naši domovini boji, najdejo ti že našo mladino tesno združeno, disciplinirano in navdušeno za delo. Z zasmehom so imenovali mladeniče naših vrst »škofove vojake«. Z zasmehom zavračamo to imenovanje in se s ponosom imenujemo vojake domovine naše, katero ljubimo, ne samo v besedah, temveč v dejanju in kateri služiti hočemo cclo življenje. Tretjič: združujejo mladeniči s telesno izobrazbo tudi potrebno duševno izobrazbo potom knjižnice,^predavanj, poučnih tečajev itd. Četrtič: »Čebelica« jih navaja do varčevanja. Petič: vse drugo, večeri in nedeljski popoldnevi se ne izgubljajo v brezdelju, temveč se porabijo za resno delo in pošteno zabavo. Mladina je dobila smisel za vse, kar je lepo in dobro.
Tak ie ta odsek in naša skrb bodi, da bo vsak naših odsekov temu podoben. Prepričan sem, da bo naša stvar lepo napredovala in da bomo čez leto dnij mogli poročati že o dvakratnem ali že večkratnem tolikem številu telovadnih odsekov kot danes. Ta pogled v bodočnost pa nam tudi narekuje, da si moramo za prihodnjost jasno začrtati pot našemu delu, ako hočemo, da si ohranimo mlado organizacijo na višku. Iz našega zborovanja povodom prve javne telovadbe v Ljubljani, posnemam sledeče sklepe, katere moramo še tekom letošnjega leta izvesti:
a)	Neobhodno je potrebno, da si vzgojimo dovolj učnih moči. V svrho tega priredi ljubljanski telovadni odsek koncem prihodnjega meseca v Ljubljani celtedenski telovadni tečaj.
b)	Preskrbeti moramo, da dobimo stalnega potovalnega učitelja telovadbe.
c Ustanoviti nam je »Zvezo telovadnih odsekov« s sedežem v Ljubljani. Gospoda, to so sklepi načrtov našemu delu. Na mladeniško našo čast vam obljubljam, da bo naša skrb, da te sklepe tudi speljemo. Kot dosedaj bo tudi v naprej ljubljanski telovadni odsek, oprt na zaupanje in ljubezen do bratov, združenih v izvenljubljanskih telovadnih odsekih, neumorno delal na polju naše organizacije. In. gospoda, to obljubo sprejmete upapolni lahko od nas, ker ta mladina posameznih krajev naše domovine, ki se zbira v naših društvih in telovadnicah, je najboljša naša mladina, ker fantovska čast teh mla-deničev ne dopušča, da bi bil med njimi kdo, ki ni z dušo in telesom naš. Imeli smo sicer par slučajev, ko so se vrinili v naše vrste ljudje, ki niso bili naši, toda čas in delo naše samo jih jc vrglo iz naših vrst, ker med nami ni prostora in ga ne sme biti za drugo, kot za pošteno delo in navdušujočo ljubezen do tega dela. Končujem z besedami, ki sem jih rabil v Mariboru, ko smo prvič javno govorili o telovadbi: kot ponosni orli so naši mladeniči, kot ponosni orli, telesno krepki, duševno plemeniti in src, polnih ljubezni do lepe naše domovine. In zato je nasprotnikov — strah. Krepki pozdrav te mladine: Na zdar! nam daje poguma, da kličemo tudi domovini naši, da kličemo plemenitemu ljudstvu našemu: Na zdar ! (Burno odobravanje.)
Poročilo »Štajerske slov. kršč. soc. zveze«.
Dr. Josip Hohnjec. podpredsednik »S. K. S. Z.« za Štajersko je poročal:
Namen »S. K. S. Z.« je izobrazba, omika in napredek slovenskega ljudstva.
Tak namen gotovo zasluži, da se ga vsi krepko poprimemo ter z združenim močmi težimo za njim. Kolikega pomena je izobraženost posebno dandanašnji, v dobi čudovitega napredka na polju znanosti, osobito pri-rodoslovnih ved, na polju elektrike, tehnike,
»Ali dr. Mortimer je brez dvoma že stanoval tam?«
»Ne, stanoval sem pri nekem znancu,« je rekel doktor. »Nikdo si ni mogel misliti, da nameravava iti v ta hotel.«
»Hm, zdi se mi, da se nekdo zelo zanima za vas.«
Iz ovitka je Holmes vzel pol pole dvakrat zganjenega konceptnega papirja. Na sredi lista ie stal en sam stavek. Glasil se je: »Ce Vam je drago Vaše življenje in Vaš razum, ne bližajte se močvirju!«
Stavek je bil sestavljen iz prilepljenih tiskanih besed, le beseda »močvirju« je bila spisana z okorno pisavo in pa pri besedicah »Vaše« in »Vaš« je bil popravljen tiskan »v« v »V«.
»No,« je rekel Sir Henry Baskcrville, »morda mi lahko poveste, kaj za vraga naj to pomeni, in kdo se tako marljivo briga za moje zadeve?«
»Kaj mislite vi o tem, dr. Mortimer? To morate priznati, da se pri tem pismu ne gre za kaj nadnaravnega.«
»Ne, to ne, ali pismo je poslal prav lahko kdo, ki je prepričan, da je stvar nadnaravna.«
»Kakšna stvar?« jc vprašal ostro Sir Hen-ry. »Zdi se mi, gospodje, da vi vsi veste mnogo več o mojih zadevah, kakor jaz sam.«
»Vse bodete vedeli, kar mi vemo, predno odidete iz te sobe. Sir Henry,« je rekel Holmes. »Obliubujem vam. Za ta trenutek hočemo, če dovolite, omejiti svojo pozornost na ta zanimiv dokument. Spisati in na pošto oddan je moral biti včeraj. Ali imaš včerajšnje »Times«, Watson?«
»Tam v kotu so.«
»Ali te smem prositi zanje — srednji list, če si tako dober z uvodnim člankom!« S hitrim pogledom je preletel kolone. »Famozen
prometa . . ., ni še treba natančneje dokazovati.
Kulturni napredek že sam ob sebi zahteva, da se udeleže njegovih dobrin najširši ljudski krogi; sicer ostane privilegij več ali manj številne kaste olikancev, kar bi človeški družbi bilo v največjo škodo, ker bi nižje sloje šc bolj odtujevalo višj m ter bi po-množevalo proletarijat, ki v svoji organizirani omotici ne pozna drugega kulturnega ideala, kakor svoje socialistične utopije, katera ne morejo nobenega osrečiti, ker so neizvedljive.
Kot demokratje zahtevamo, da pride v občini, v deželi, v državi, v celem javnem življenju ljudstvo do tiste oblasti, ki mu pri-stoja. Zato pa moramo dosledno tudi težiti za tem in delovati na to, da se ljudstvo dovolj poduči in izobrazi, da more to oblast rabiti iu izvrševati sebi v prid in v korist cele človeške družbe.
Več izobrazbe in torej tudi poduka zahteva g o s p o d ar s k i razvoj sedanjega časa. Naziranje tistega pruskega junkerja, ki je rekel: »Kmetu ni treba omike; za svoj plug samo potrebujem tri vole: dva, ki ga vlečeta in enega, ki hodi za njima«, je dandanašnji le še načelo najhujšega socialnega re-akcionarstva, ki se še potika po kotih ohole liberalne buržoazije. Naše geslo .ie: Cim več strokovnega znanja ima kmet, obrtnik, delavec in čim večja je obenem njegova splošna omika, tem večji bo navadno tudi njegov gospodarski uspeh.
Kot krščanski socialci hočemo reformo človeške družbe, ki stoka pod jarmom kapitalizma. Doseči moremo ta svoj lepi cilj le s pomočjo vseh ljudskih krogov, ki morajo ne samo poznati svoje gospodarske rane, kar ni tako težko, ker jih bridko čutijo, ampak morajo tudi vseskozi biti navdahnjeni in napolnjeni z zavestjo, da je spas človeške družbe edino le v krščansko-socialni preosnovi. Koliko dela, poduka in izobraževanja pa je še treba v to svrho!
Izobrazba pospešuje slednjič tudi v e r-nost in moralnost. Ta stavek je za liberalca nerazumljiv, ker ie vsak liberalec in radikalec prepričan, da se ravno z izobraževanjem med našim ljudstvom najbolj izpod-mikajo tla katoliški veri, ali kakor se glasi v jargonu, klerikalizrnu. Seveda, če pustimo, da taki možje z leščerbo svoje liberalne laži-vede našemu narodu razsvetljajo možgane, se to tupatam navsezadnje še doseže. Mi pa smo preverjeni o resničnosti pesnikovih besed:
»Das halbe Denken fuhrt zum Teufel,
Das ganze Denken fiihrt zu Gott.«
(F. W. Weber.)
Zato se nikdar ne obotavljamo dati našemu ljudstvu vsega tega, kar je moderna veda dognala pozitivnega, stvarnega in resničnega, s trdnim zaupanjem, da resnica ne nasprotuje, temveč vodi k Njemu, ki je resnica in obenem življenje. Pravo izobraževanje mora tudi izobraziti človeško voljo, urediti in ublažiti mora človeško stremljenje in hrepenenje, kar stori človeka bolj dovzetnega za nauke krščanske vere in za zapovedi krščanske morale.
Posebno pri mladini je najprej očitna bla-žilna moč prave izobrazbe, oziroma zle posledice, če se ji ta ne da. Saj izkušnja potrjuje, da mladini, ki je sama sebi prepuščena in brez znanja prelepih krščanskih in narodnih idealov, kaj rad zavlada Bacchus in njegova verna družica Venera in da fantje po takih krajih ne poznajo plemenitejše zabave, nego da pod bojevito Martovo zastavo preveliki življenjski sili dajejo duška v medsebojnem pretepanju in klanju.
Temelje izobrazbe polaga domača hiša in ljudska šola. Pravijo, da ljudska šola dandanes ni na višini, in to je izvestno za tiste kraje, kjer se poduk ne vrši v materinščini. Toda tudi najboljša šola ne more storiti vsega, in še to. čemur se človek priuči, lahko pozabi, če se mu z vajo ne ohrani živo v
članek o prosti trgovini! Dovolite, da ga vam preberem!«
»Če prav se mnogo ljudi slepi z domišljijo, da se vrednost naše trgovine in naše industrije poviša z varstveno carino, vendar ostanejo take naprave vedno za splošnost nevarne. Gre se nam naravnost za naše življenje in smrt in upajmo, da bo razum našega ljudstva uvidcl, da je taka gospodarska politika za Anglijo nemogoča in da jo kljub njenemu blagostanju lahko drago stane.«
»Kaj praviš k temu, Watson,« je zaklical Holmes in si radostno mel roke. »Ali se ti ne zdi tukaj izražen nazor občudovanja vreden?«
Dr. Mortimer je ogledoval Holmesa s pre-iskujočitn pogledom izkušenega zdravnika. Sir Hcnry je pa uprl ves poparjen v mene svoje temne oči in rekel:
»Ne razumem mnogo o carinskem tarifu in takih stvareh. Ali zdi se mi, da smo prišli na pismo nekoliko s tira.«
»Nasprotno; meni se pa zdi, da smo šele pravkar v tir prišli. Watson tukaj sc bolj razume na moje metode, nego vi; ali bojim se, da niti on ni spoznal pomena tega članka.«
»Ne, priznam, da ne morem dobiti nobene zveze med pismom in tem člankom.«
»In vendar, ljubi moj Watson. sta si pismo in ta članek zelo blizu sorodna, kajti pismo je izrezano iz tega članka: »Če — drago življenje in — razum se.« Ali ne vidite, od
»Grom in strela, prav imate I To se pravi fiksnost!«
»Če bi še kdo dvomil, da ga lahko prepriča o resničnosti tega dejstva, da jc .življenje in' odrezano skupno na enem listku.«
»Resnično, tako ie!«
»Besedice ,Vašc, Vaš, Vam' so pa popravljene iz .naše, naš, nam . Le besede .bližajte' ni v tem članku, ali gotovo jc kie v bližini —
spominu. Zato so prijatelji ljudske omike uvideli, da je treba nepopolno delo izpopolniti z nadaljevalnimi in strokovnimi šolami,, s poljudnimi ku r z i, z ljudskimi knjižnicami in z društvi.
O dobroti nadaljevalnih in strokovnih šol Slovenci ne znamo dosti povedati. Najsi še toliko prosimo in zahtevamo, naša ljuba mati vlada si trdovratno zapira oči in maši ušesa, da nas ne vidi in ne sliši. Kar storimo za omiko ljudstva, storimo iz lastne moči in z lastnimi sredstvi.
Pripravno sredstvo so ljudske knjižnice, ki so pred kakim pol stoletjem na Angleškem iu v Ameriki začela izobraževalno delovati in so potem svoje delovanje tudi razširjale po ostalih evropskih državah. Kolikega pomena so za vzgojo ljudstva, vidimo n. pc iz tega, da v državah z angleškim občevalniin jezikom znašajo knjižna izposo.iila vsako leto po 40—50 milijonov, na Nemškem po 4 milijone, najmanj seveda v tisti kraljevini, kjer vlada korporalska palica, v Prusiji. Da je naše ljudstvo velik prijatelj branja, ie vobče znano in to nam potrjujejo knjižnični izkazi v »Društvenem koledarčku«.
Čitanje je velik pripomoček izobraževanja, posebno če ga nadzirajo in regulirajo dobra bralna in izobraževalna društva, kojih važnost in potreba se ne more nikdar dovolj poudarjati.
In skupina teh društev, ki so svoje izobraževalno delovanje postavila na krščanski temelj, je »S. K. S. Z.«, ki je bila leta 1897 ustanovljena v Ljubljani ter ima svoje pod-zveze po Koroškem, Goriškem. Tržaškem in Štajerskem.
Proti koncu lanskega leta se je štajerska podzveza — 22. avgusta t. I. ji je sledila goriška — osamosvojila. To smo storili zato, da nekoliko razbremenimo centralo ter bolj poživimo in provincijelno osredotočimo delovanje naših društev. V Ljubljani se nam ni nič nasprotovalo, temveč z veseljem se je pozdravila naša namera. In ko se je štajerska hčerka ločila od ljubljanske matere, jo je ta krepko potisnila na srce, ji dala seboj prelepo doto, namreč velik zaklad izkušenj, navodil in drugih pripomočkov ter jo je hkrati zagotovila, da ji je materina hiša vedno odprta in da sme vselej domov prihiteti, kadar ji kaj teži srce ali kadar potrebuje nasveta in pomoči.
Pod predsedstvom duševnega očeta »S. K. S. Z.«, g. poslanca dr. Kreka, se je 2 9. novembra 1906 v Mariboru vršil ustanovni shod »S. K- S. Z.« za Štajersko. Sklenilo se je med drugim, da štajerska zveza pristopi kot ud k ljubljanski osrednji zvezi.
Iznova se je tudi naglašala želja, izražena že na II. slovenskem katpliškem shodu, naj se v vsaki župniji osnuje kako bralno ali izobraževalno društvo, kjer pa ni mogoče, naj se nadomesti s knjižnico in poljudnimi predavanji.
V	odboru so bili na ustanovnem shodu izvoljeni naslednji gospodje: Fr.Gomilšek. dr. Josip Hohnjec, dr. Ivan J a n č i č, dr. A. Je rovšek, dr. A. Korošec, Jos. Kr a j n c, F e r d. L e s k o v a r, Ivan M a r-košek. F r. S p i n d I e r, F r. S t u h e c, Ev. V r a č k o. Kot namestniki: gg. Jos. Č e d e, Ivan G o r i š e k. dr. A. Medved, Vinko 2 o I g a r.
Popoldne istega dne je pod Krekovim predsedstvom bila prva odborova seja, kjer se je med drugimi važnimi ukrepi tudi sprejel sklep, naj se za ude »S. K. S. Z.« na Štajerskem kmalu priredi socialni kurz. Nato se je konstituiral odbor, in sicer tako: Predsednik g. dr. A. Korošec, podpredsed-n i k dr. Jos. H o h n j e c, t a j n i k g. F e r d o Leskova r, blagajnik g. Fr. Spin-d l e r.
V	prvi odborovi seji sklenjeni poučni-tečaj se je vršil od 18. d o 2 I. februarja 1907 v Mariboru. Predmet p r e -
aha, je že tukaj.! Pa kar šc glavo in rep ima; .ne bližajte se' se drži tudi skupaj! Kdo bi še dvomil ?!«
»Resnično, gospod Holmes, to gre čez mojo zmožnost mišljenja,« je rekel dr. Mortimer in občudovaje gledal mojega prijatelja. »Razumel bi, če bi mi kdo rekel, da so besede iz časnika; ali da mi kdo pove ime časnika in še povrhu, da se nahaja dotično mesto v uvodniku, to je pa pač ena izmed največjih znamenitosti, kar sem jih doživel. Kako ste prišli do tega?«
»Mislim, gospod doktor, da bi vi na prvi pogled razlikovali črepinjo zamorca od čre-pinje Eskimovca?«
»Gotovo.«
»Ali kako pridete do tega?
»Ker je to moja posebno ljubljena stroka! Razloček je viden na prvi pogled: vzbočenost nad očesnimi duplinami, obrazov kot, kosti na sencih; dalje . . .«
»No, to jc pa moja posebno ljubljena stroka, iu razločki so prav tako očividni. Za moje oči se razlikuje tisek uvodnika v »Times« od slabe pisave kakega večernega lista za pol pennyja prav toliko, kolikor sc razlikuje za vas črepinja Zamorca od črepinje Eskimovca. Razlikovanje raznih tiskovnih tipov spada k začetnim pojmom vsakega znanstveno mislečega strokovnjaka; vendar pa moram priznati, da sem v svoji prav zgodnji mladosti enkrat zamenjal »Leeds Mcrcury« z »NVestern Mor-ning News«. Ali uvodnik iz »Times« se mora spoznati; te besede nc morejo biti iz drugega časnika. Ker jc bilo pismo včeraj narejeno, sem s precejšnjo gotovostjo lahko sklepal, da bomo dobili besede v včerajšnji številki.«
(Dalie.)
d a v a n j ie bil: Ponedeljek, 18. februarja predpoldne: Splošna načela krščanskega družboslovja. Zgodovina kmečkega stanu. Avstrijsko postavodalstvo in kmet. Popoldne: Avstrijska uprava in občina. Kmečko gibanju v raznih deželah. Alkoholizem. Torek, 19. februarja prepoldne: Naš kmečki program. Zadružništvo. Razgovor in navodila. Popoldne: Knjigovodstvo. Društveni zakon. Nova volivna postava. Sreda, 20. februarja predpoldne: Vera in narodnost. Delavsko vprašanje in organizacija. Shodili zakon. Popoldne: Socialna demokradja na kmetih. Nauk o govorništvu. Govorniška vaja. Četrtek, 21. februarja predpoldne: Splošna organizacija.
Predavali so g. dr. Krek in g. Ivan Podle sn ik iz Ljubljane, g. filozof Rožič iz Gradca, iz Maribora pa naslednji gospodje: dr. Hohnjec, dr. Korošec, dr. Kova č i č. kanonik M a t e k, dr. Medved.
Udeležencev je bilo 50 do 60, sami - i kmečki mladeniči in možje. Sledili so pre j vanjem z velikim zanimanjem in izredno I ljivostjo ter si pridno delali zapiske. Opei ? vano in posebno ob koncu so izrazili sve iskreno veselje in veliko hvaležnost za lep in koristne nauke, ki so jih slišali na tem kur zu. Daj Bog, da bi zasejano seme obrodilo dober sad!
Naša zveza namerava prihodnjo zimo na kakem drugem kraju prirediti sličen tečaj.
Kar se tiče števila društev, ki so v »S. K- S. Z.« za Štajersko, smo prevzeli 45 društev, ki so pre.i bila v skupni zvezi. Vrhu-tega ie na Spodnjem Štajerskem še okoli 30 zanesljivo krščanskih društev, ki so deloma že javila svoj pristop, deloma še bodo; veliko društev pa se sedaj nanovo snuje. Obeta se nam torej krepko življenje in veselo delovanje. Ko so mladi celjski gospodje razbili slogo med štajerskimi Slovenci, sc je — in to je dobra stran našega političnega boja — spod-nještajersko ozračje rešilo starih morečih mijazmov letargije in brezdelnosti.
Sedaj je naše geslo: Naprej! Pot nam je prosta.
Živela naša trojna ideja vodnica, ideja krščanska. ideja slovenska, ideja demokratična!
Predsednik dr. Dermastia se zahvaljuje dr. Hohnjecu na stvarnolepem poročilu. Štajerci. ki temelje na krščansko-demokratiškem naziranju, sloge niso porušili, pa če bi jo bili, bi bilo prav in bi stokrat prav storili! (Odobravanje.) Treba ie bilo enkrat, da izgine iz narodnega življenja štajerskega tista brezde-lavnost, mrtvilo, ir.diferentnost in narodnjaško koristolovstvo višje kaste. Naprej, mlada organizacija — Štajerska postani krščansko-socialna dežela! (Burno pritrjevanje in ploskanje.)
Viharno pozdravljen jame govoriti A r nuš, župnijski upravitelj Podljubeljem. Izvaja:
Koroška je in bo krščanska.
Mala peščica koroških delavcev nas je tu. toda lahko zagotovim, da smo vsi trdni iu žilavi. Prisrčna Vam hvala na lepem sprejemu in na veselo svidenje na Koroškem! (Burno odobravanje.) Ne bom pel stare pesmi zatiranih Korošcev, ker je predolga in pre-žalostna. Zatira se nas tako kakor Slovake na Ogrskem. Korak za korakom delajo na to, da nam oropajo materin iezik. V takem silovitem boju pa je edino le koroška duhovščina, na kateri sloni izključno vse narodno in kultu rno-socialno delo med koroškim slovenskim rodom. Govornik nato plastično opiše boj s šolsko oblastjo na boroveljski šoli, kjer je 97 odstotkov otrok slovenskih, pa jih poduni-jejo izkliučno nemški. Boj se je pletel za pouka krščanskega nauka v slovenščini in se je vsled požrtvovalnega, junaškega in trdovratnega odpora slovenske duhovščine za slovensko stvar končal z zmago. Foliko je dela pri nas, a delavcev tako malo. Ne manjka nam vse organizacije, imamo celo že naša delavska strokovna društva, manjka pa organizatorjev.
V najnovejšem času ie nekaj ljudi za mizo pri pivu in vinu iznašlo, kako bi se Koroška dala rešiti. To so ljudje, ki jih ljudstvo prav nič ne pozna in ki sami tudi nič ne poznajo ljudstva. Začeli so s papirnatimi sabljami gonjo in hočejo svet preslepiti, kakor da bi Koroška bila že bogve kako globoko od liberalne rje razjedena! (Viharno odobravanje.)
Jaz s tega mesta v imenu koroškega ljudstva in v imenu njega preogromne večine krščanskih voditeljev odločno protestiram proti takemu rovarjenju proti delavcem »S. L. S.«, ki nam iz Kranjske pridejo na pomoč v našem boju, katere smo mi za pomoč prosili in jo tudi vsikdar dobili! (Viharno odobravanje.) Odločno protestiram proti tistemu fantalinskemu pisarjenju. ki predstavlja svetu našo krščansko Koroško za tako poliberalje-no, da so neki ljudje kot čudež označili, da je dr. Lampe nedavno na Koroškem mogel nemoteno govoriti. (Klici ogorčenja.,) Jaz pravim, da če bi se bil kateri upal takrat dr. Lampeta motiti, bi bili mi Korošci drugače govorili, našteli bi namreč takemu liberalčku 25 na nečastiti del njegovega telesa! (Viharno odobravanje. Veselost.) Mi, Korošci, hočemo vaše pomoči, jo rabimo, jc pričakujemo! Pridite v našo sredo, kadarkoli vas pokličemo, pridte kadarkoli hočete! (Dolgotrajno ploskanje in pritrjevanje).
Predsednik dr. Dermastia se govorniku zahvaljuje in izvaja: Na Koroškem je zdai sfrčalo iz svojih gnjezdišč nekaj črnih netopirjev, ki sc med ljudi nc upajo, ampak mažejc papir, kamor pišejo svoje nesramnosti, podlosti, grdobijo. Izkušajo neumorno korošk« duhovščino od narodnega dela izključiti. Toda ta gonja bo imela lepe in dobre posledice Raziasnilo se bode nebo tudi na Koroškem premagana bo ondi smrtonosna letargija ii zasijalo bo nad Korotanom novo solnce kr
ščanskodemokratične ideje in prosvete! (Dolgotrajni Zivio-klici!)
Slovenska krščanskosocialna zveza na Goriškem.
Nato poda predsednik sam poročilo o kr-ščanskosocialni organizaciji na Goriškem. Spominja sc nepozabnega rajnega dr. i. Pavlice, pravega Slovenca in demokrata, ki jc jasno videl, kako goriško Slovenstvo Ilira na brezdelju in kako 11111 treba pomagati. On jc prvi ustanovil prvo krščanskodemokratiško društvo na Goriškem: Katoliško delavsko društvo v Gorici. Vzrastla so taka društva tudi drugod; najdelavnejše, najmarljivejše pa je »Katol. delavsko izobraževalno društvo« v Alirnu. Vzklilo jc pri nas iz naše organizacije že 30 krepkih društev. Pri tem organi-zatoričnen^ delu ne smem pozabiti brhkih naših žena, (Zivio-klici), ki so sc izkazale za naj-navdušenejše agitatoricc. Nedavno pa srno ustanovili v Gorici svojo samostojno K. S. Z. Odbor in predsedstvo sta porok, da bomo neumorno delali. Cilj naš je: K. s. 111 sel zavladaj povsod po solnčni Goriški in nas privedi kmalu do naše edine, združene Slovenije. (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Dr. tlolmjec pohvali nato tudi štajerske žene in posebno mladeniče, ki so sc kot agitatorji pri zadnjih volitvah obnesli kakor voj-ščaki. Prosi g. Derinastijo, naj ponese predsedniku goriške K- S. Z. dr. Breclju pozdrave sktipščinarjev.
Tržaška slovenska krščanskosocialna organizacija.
Tuli iz Trsta pozdravi skupščinarje v imenu najnežnejše slovenske krščanskosocialne organizacije. Otvorili smo v smislu sklepov katoliškega shoda že drugo župnijsko knjižnico v Trstu in kmalu bomo šc tretjo. Ustanovili smo »Slovensko katoliško izobraževalno društvo.« Imamo vzorni zavod sv. Nikolaja za varstvo neizkušenih deklet, ki tam dobivajo streho, kruha in služb. Letos smo otvorili »Marijin Dom«, kjer se dekleta v nedeljo bavijo z delom in se izobražujejo. Napreduje tudi moška in ženska Marijina družba. Z upom na pomoč od močne kranjske matere sklepa njena najmlajša hčerka s prisrčnim pozdravom. (Burna pohvala.)
Poročilo za Kranjsko in centralo.
Podpredsednik »Zveze« L. Smolnikar poroča deloma o delovanju oddelka za Kranjsko, deloma centrale kot take.
Na K r a n j s k c m živahno društveno gibanje prav nič ni prenehalo, v pretečenem letu jc še precej napredovalo. Saj se jc na novo ustanovilo 20 izobraževalnih društev, tako da j c število društev na Kranjskem, organiziranih v »Zvezi«, doseglo pred kratkim številko 115. Tako tudi v tem oziru koraka Kranjska med slovenskimi kronoVinami na prvem mestu. Tem društvom sc jc v vsakem oziru iz centrale šlo na roko, zlasti se jim je pomagalo-pri ustanovitvi in s predavanji. Dekanijski odbori so deloma že ustanovljeni, deloma se pripravlja njih ustanovitev. Ob večjih prireditvah je bila »Zveza« zastopana po primerni udeležbi ljubljanskih članov, in po društveni zastavi, tako zlasti v Tržiču. Idriji in na Dobu. Zlasti pa je »Zveza« prevažen korak storila v ljudski organizaciji naprej s tem, da je oskrbela ustanovitev telovadnih krožkov v naših izobraževalnih društvih za našo mladino. Prvi tak krožek se je ustanovil v Ljubljani, ki sc krepko in veselo razvija; njemu so sledili kro-.. žki v Št. Vidu nad Ljubljano, v Jesenicah, v •:i Tržiču in pripravljajo sc po mnogih večjih krajih. Težko jc že danes naprej povedati, kolike važnosti bo ta organizacija naše mladine v bodočnosti za naš narod. Tudi v tem oziru je Kranjska dala zgled, ki naj ga posnemajo druge kronovine.
O delovanju centrale kot take mi ni treba veliko poročati, ker so ravnokar gg. poročevalci za posamezne dežele tako izvrstno rešili svojo nalogo. Odkar sc je ustanovila posebna samostojna zveza za Štajersko in Goriško, gre delo na društvenem polju veliko boljše in uspešnejše od rok, kakor jc to do-sedaj bilo mogoče. Želeti je, da tudi Koroška in Trst kmaiu dobita svoji samostojni zvezi v veliko korist ondotnemu društvenemu življenju. Trojno vidno znamenje ozke zveze v društveni organizaciji po naših pokrajinah pa naj ostane tudi v prihodnje. I. »Društveni koledarček«, ki naj postane res glasilo vseh članov naših društev. 2. Vsakoletna skupščina, ki naj sc vsako leto vrši na drugem kraju naše domovine. 3. Poseben odbor, ki naj bo centralno vodstvo vseh društev, organiziranih v naših zvezah in ki naj obstoji iz odbornikov po vseli slovenskih deželah. Poročevalec nato predlaga, da se že na današnji skupščini izvoli tak ccutralni odbor.
Sklepanje o tem sc odloži na popoludne.
Predsednik dr. Dermastia: Kranjska jc vzor drugim slovensk m deželam. Mati naša Kianjska nc sme ostarati, od hčerk svojih bo dobivala novega življenja! Naj bi Kranjska vedno bila tako delavna kot doslej. V to po-mozi Bog!
Gospod Ložar izraža željo, da bi »Zveza« pošiljala rokodclce, ki pridejo v Ljubljano, katoliškemu rokodelskemu društvu. Rokodelci na deželi naj pristopijo bližnjemu rokodelskemu društvu. Opozarja na tozadevno resolucijo zadnjega katoliškega shoda.
Prvi del zborovanja jc bil nato ob I. uri popoldne zaključen, ob 2. uri popoldne sc jc nadaljevalo zborovanje ob ravno tako obilni udeležbi kot dopoldne.
Društvena predavanja.
Dr. Lampe omenja, da ima izročiti »Slovensk' krščansko-socialn; zvezi« prav poseben pozdrav. Ko jc bil v Rimu, jc izročil sv.
očetu Piju X. promemorijo o delovanju društev »Slovenske krščansko-socialne zveze«. Nato mu je papež v avdienci naročil, naj sporoči »Zvezi«, da podeljuje sveti oče vsem članom »Slovenske krščansko-socialne zveze« in njih rodbinam apostolski blagoslov s popolnim odpustkom na zadnjo uro.
Na shodu svobodomislccev v Pragi bodo naši nasprotniki sklepali tudi o izdanju nove enciklopedije, o kateri upajo, da bo postala ravno tako evangelij nove dobe, kakor je koncem XVIII. stoletja prva francoska enciklopedija vzbudila revolucijo in pomogla I beraliz-liiu do zmage. Pa danes geslo: Svoboda, enakost, bratstvo ne more več služiti protikrščan-skim strankam, kajti ljudska zgodovina nas uči, da sc svoboda, enakost n bratoljubje teptajo v nam nasprotnem taboru, v krščansko-socialni organizaciji pa sc to geslo najlepše izvaja. Liberalizem zatira z vsem terorizmom svobodo verskega mišljenja, mesto enakosti jc vpeljal sužnost ljudstva v jarmu kapitalizma, v imenu bratoljubja jc moril in izganjal iz domovine \se. ki sc niso klanjal1 maliku libe-ralstva. Krščansko - socialna organizacija pa goji svobodo vesti in verskega prepričanja, se bori za enakost ljud v gmotnem, političnem in socialnem oziru; pravo bratoljubje sc najde Ic pri krščansko mislečih ljudeh, kakor pričajo mnogoštevilne blagotvorne naprave v krščanski organizac ji. Zato sc danes nc bojimo več nobenih papirnatih enciklopedij: Naša enciklopedija .ic naša živa ljudska organizac:ja. _
Društva morajo gojti predavanja. Živa beseda vname srca iu navduši k dejanjem. Glavni namen našega društvenega življenja je izobrazba. Kar imamo dozdaj druge ljudske organizacije, jc skoro vsa izšla iz izobraževalnih društev. Tu se rodijo :dcje, ljudje se spoznavajo in navdušujejo za koristno delo, pre-vdarjajo. kako b' koristili svojemu stanu, v izobraževalnih društvih zato dozorevajo tudi najbolj praktični sklepi.
Glede predavanj v društvih velja to-le:
1.	Ze zdaj jc treba pripraviti v vsakem društvu vzpored predavanj za bodočo zimo.
2.	Predavanja sc naj določ jo redno, kar moči pogosto (po krajevnih razmerah).
3.	Vsebina predavanjem bodi apologetič-na in sc bavi z napadi na vero, ki sc v istem kraju razširjajo od nasprotn koV, dalje domo-vinoznanska. Posebno pa sc naj razmotrivajo v izobraževalnih društvih strokovnogospodar-ske stvari kmečkega, obrtnega ali delavskega stanu, kakoršno jc ljudstvo. Voditelj društva naj si določi gotovo vsebno, ki sc naj v gotovem času obravna; potem ne bo nikoli v zadregi za snov predavanjem. Če le mogoče, naj se predavatelji menjujejo, za važne stvari fiaj se naroče strokovnjaki.
Vsako društvo naj vodi natančno statistiko predavanj.
Koder je mogoče, naj sc predavanja razširjajo v pravi vednostm socialni kurz. Zveza gre v tem oziru rada na roko. Za nadarjene člane naj se vpeljejo tudi govorniške vaje.
Književne pripomočke predavateljem preskrbuje »Katoliška bukvama«, k: bo odslej šc boljše urejena in preskrbljena z vsem. »Kato-l ško tiskovno društvo« pa pripravlja veliko so-cialnopolitično znanstveno knjižco, ki bo brezplačno na razpolago vsakemu članu naše organizacije. Poslovati bo začela drugo leto, ko bo dozidana nova Katoliška tiskarna.
Predsednik dr. Dermastia: Tudi jaz sc naj s par besedami spomnim shoda svobodom slc-ccv. Svobodomisleci nam pravijo .da smo klerikalci, ker delujemo skupno z duhovn ki, ker smatramo duhovnike za ravno take ljudi, kot smo mi. Toda ravno isti svobodomisleci vzeli so v svojo sredo katoliške duhovn kc, seveda take, nad katerimi jc ogromna večina slovenskega naroda izrekla svojo obsodbo, opravičeno pa lahko pravimo svobodomislecem, ki imajo duhovnike med seboj: Vi ste ravno taki klerikalci, kot mi! Naj svobodomiseln ne delajo svoj katek zem, mi imamo svoj katekizem. Ce ta katek zem izvršujemo, naj nasprotniki delajo kar hočejo, kake ljubezni nc bodo vpeljali. Da živi bratska ljubezen med nami, to bodi naloga vseh predavanj.
Rafaelova družba za izseljence.
Ttil z Trsta priporoča vsem, ki se nameravajo izseliti, naj prej vprašajo za svet Rafaelovo družbo v Trstu in naj tudi Ic po njej naročajo listke, ker jc to ccuejc in najvarnejše. V Ljubljani ic sicer tudi Rafaelova družba, a ni dosti imenovati o tem. Izseljenci, obračajte sc na Rafaelovo družbo v Trst ali pa uredništvo »Družinskega Prijatelja« v Trst, ki jc glasilo tc družbe.
Načrti o bodočem delovanju.
Dr. Krek, gromovito pozdravljen, jc ob zaključku shoda podal jasen načrt o bodočem delu. Dr. Krek jc izvajal: Veseli nas današnji dan, ker so tu zastopane že tri naše zveze, koroška zveza se pa snuje. To je pa prvo veselo znamenje, da se tozadevni predlog sprejet na zadnjem katoliškem shodu uresn čuje, da sc tako nc sestajamo zastonj, ampak da besedam slede dejanja. Drugo veselo znamenje je danes to, da zborujemo tako sijajno na Jesenicah, da zborujemo v toliki množini na teli vročih tleh, kjer«so nekateri vroči fantal ni šc nedavno dr. Šustcršiču preprečili shod in da ste danes tistim živnam zavezali jezike. — (Hrupno odobravanje.) Nisem poseben prijatelj manifestacij, a na takem kraju kot so ,lc-scnicc, jc bila taka manifestac ja potrebna. Tc roke, ki sc dvigajo pri volitvah in so sc danes dvigale v pozdrav, lahko padejo tudi po hrb-teh n buticah onih, ki nas nc bi pustili pri miru, v znamenje, tla znamo sami sebi napraviti red. V imenu vašem sem trdnega prepričanja, da kjerkoli bomo zborovali krščanski soc alci, sc udali nc bomo.
Nato dr. Krek razpravlja »Zvczino« delovanje in predlaga:
I.	Odbor »Slovenske krščansko-socialne zveze« v Ljubljani je obenem osrednji odbor krščansko-socialnih društev in zvez. To pa radi tega, ker bi kak drug centralni odbor radi oddaljenosti posameznih odbornikov se le težko sestal n bj ostal glede dela tako na papirju, kakor so odbori katoliških shodov.
II.	Skupna znamenja so »Koledarček«, v katerem naj bodo izvestja vseh zvez in skupno letno zborovanje.
Govornik jc mnenja, da bi sc taka zborovanja ne pr rejala skupno z manifestacijami, ker potem za posvetovanja ni časa. Zbrali naj bi sc v prvi vrsti samo delegati posameznih društev. Za izobraževalna društva bo treba skupnih shodov, za delavska strokovna društva skupne zveze, po kateri bo delavstvo tudi s svojinT češkimi, poljskimi, italijanskimi, nemškimi iu drugimi tovariši. (Soglasno odobravanje.) »Narod« me ic napadel, ker grem v Line na strankarski shod avstrijskega krščansko-socialnega delavstva. Ne grem v Line radi tega, da bi Weiskirchnerju stiskal roko kot Hribar (Hrupna veselost), ne grem iskat milostnih pogledov od dr, Lucgerja, s katerimi sc rad ponaša Ivan Hribar (Veselost). Sorodnost pol tičnih strank se kaže na linškcin zborovanju, za prijaznost in milost krščanskih socialccv pa vem, da se oni, katerim pripada I. Hribar, boli potegujejo kot stranka, kateri pripadam jaz. Mi nismo nikaki berači. Divjega zakona mi ne bomo z noben m sklepali, tudi z nemškimi krščanskimi socialci nc. V delu v strokovnih delavskih zadevah pa ne moremo naprej, ako se v tem oz ru nc združi ncsocialnodemokratično delavstvo cele Avstrije. Naši socialni dcmokratje bodo po svojih sklepih na stuttgartskcm shodu še bolj pritiskali na to, da bod vsak strokovno organizirani delavec tudi njihov politični pristaš. M smo prot' takim načelom. Strokovna društva morajo biti oddaljena od ncdelavske-ga stališča in na prepričanje posameznika. Osnovati jc treba strokovno centralo vseli samostojno mislečih delavcev, ki resno pomnijo svoj stan in nočejo zdati svojega prepričanja. (Splošno pritrjevanje.)
Treba bo skupnih zborovanj za žensko organizacijo. Vsa slovenska ženska društva morajo enkrat na leto imeti skupno zborovanje.
III.	Vsak odbor naj priobčuje sklepe svojih sej v svojem lokalnem listu, tudi v »Slovencu« n »Domoljubu«. Vsaka »Zveza« mora imeti vsakih 14 dni sejo.
IV.	Vsaka »Zveza« naj nastavi sposobnega, plačanega tajnika.
Tc besede niso za kratek čas. Mi zares mislimo, da ic v našem taboru Slovenija, da ic lc potom krščanskosocialnega gibanja mogoče rešiti domovino in da jc krščanskosocialno gibanje najvažnejše v kulturnem oziru med Slovenci. Zato imejmo tudi dovolj smisla za žrtve! (Gromovito odobravanje.)
Po kratki debati se sprejme prva točka dr. Krekovih predlogov z dodatkom dr. Holi-njeca: Zastopniki posameznih zvez sc smejo udeleževati odborovih sej. Dnevni red skupnih zadev se mora vsai 14 dni prej naznaniti v »Slovencu«.
Naše društvene užigalice in drugo društveno blago.
Sprejme sc tudi točka II. z dodatkom Iv. Štefeta, naj odbor zveze vse potrebno ukrene, da dobimo svoje društvene užigalice, kolek in drugo društveno blago. Predlagatelj jc povdarjal, da bo »Zveza« potrebovala vedli'; več sredstev za izobraževalno delo ob mejah. Čisti dohodek od društvenih užigalic, kolka iid. naj sc porabi za izobraževalna društva na meji na Štajerskem »11 Koroškem, posebno za ljudske knjižnice. Predlog jc bil z velikim odobravanjem soglasno sprejet.
Za Izobraževalna društva na kmetih.
Slavko Ravnikar poziva, naj sc posebno skrbi, da bode kolikor največ izobraževalnih društev ustanovljenih med kmetskim ljudstvom, kateremu naj sc podajajo posebna strokovna kmetijska predavanja, ker strokovni potovalni učitelji premalo store v tem oziru.
Dr. Dermastia opozarja, da jc v tem oziru treba živahne delavnosti za »Kmečke zveze«, dr. Krek pravi, da jc treba posebno pozornost obračati na agrarno politična vprašanja. Opozarja društvene voditelje posebno na knjigo dr. Walter Schiff »Dic Agrarpolitik Oesterrcichs.«
Predlaga V.: Izobraževalnim društvom sc pr poroča, naj sc v bodočem letu priredc na kmetih predavanja, zlasti o agrarno političnih vprašanjih.
Sc sprejme soglasno, kakor tudi točki III. in IV.
Katoliško narodno dijaštvo.
V imenu mnogoštevilno navzočega katoliško narodnega dijaštva pozdravlja skupščino g. iur. Čcsnik. Povdarjal jc demokratizem Tudi mi hočemo radikalno delati, a tekom svojih študij sc hočemo v prvi vrsti strokovno izobraziti. Ako mladina gre preko meje svojega dela, se vidi posebno pri razdirajočem nastopu radikalcev ' »Ciril-Metodovi Družbi«. Govornik razpravlja o raznih načrtih katoliško narodnega dijaštva ter končno želi, da sc sme tudi zastopnik katoliško-narodncga dijaštva udeleževati sej »Zvezincga« odbora. (Odobravanje.) Vsem našim društvom priporoča v naročilo glasilo katoliško-narodncga dijaštva »Zoro«.
Naš cilj — »Združena Slovenija!«
Dr. Dermastia ob 5. uri popoludne za-kijuči zborovanje: Delajmo vsi po danes označenih ciljih, da dosežemo kot Slovenci ti-
ste cilje, katere so že drugi hoteli doseči, a ker so hoditi po napačnih potih, jih niso mogli doseči. Po tej poti hočemo in bomo dosegli končno »Združeno Slovenijo«. Nepopisno navdušenje so vzbudile te odkrite, ognjevite besede. Z glasnimi klici: »Živili Združena Slovenija«, smo odhajali k — novemu delu!
Po zborovanju smo občudovali pred »Delavskim Domom« javno telovadbo.
Javna telovadba.
Dvakrat od ustanovitve naših telovadnih odsekov smo že imeli priliko občudovati spretnost naših mladeničev na telovadišču To pa, kar so nam pokazale te vrle čete na lesc-mcah, je bil višek, ki nas je silil, da sc čudimo, kako je bilo mogoče v tako kratkem času vpeljat med mladeniške vrste tako vzorno disciplino, toliko smisla za eleganco nastopa m toliko navdušenosti do lepega njih dela. Poglejmo si samo to sile in kipeče navdušenosti polno življenje na telovadišču, ki je bilo kro;: m krog obdano od tisočev gledalcev, ki so strpno čakali nastopa ter z burnimi 'pozdravi sprejeli telovadce, ki so v dolgem zastopu prikorakali ob zvokih sokolskc koračnice na telovadišču. Z c efektne si ke komplicirano sestavljenega rajalnega nastopa so nas napolnile z navdušenjem, ki je rastlo in priki-pclo do viška, ko smo gledali krasne proste vaie, ki iili je izvajalo nad 70 telovadeev s tol ko spretnostjo da si boljšega misliti nislo mogli, odročenja in pripročenja, izpadi in obrati, kako lepo sc je zlivalo vse to v krasne celotne slike, ki nam ostanejo neizbrisno v sponi mi. In ta načelnik teh vrst! Zdelo se nam jc, da gledamo v njem vtelešeno eneržijo, ki jc kipela iz mladih sil na telovadišču. Samo pogled, zamah in vrste so stale kot eno samo ogromno telo, kot ena sama mlada, bojna moč. In zopet zamah, pa so sc siru le vrste ter izpraznile telovadišče, na katero je prikorakalo 14 mladih do 10-letnih dečkov v popolni telovad-ski opravi. Vsak jc nosil zastavici v rokah. Nekaj novega. Sprejeli smo to mlado vrsto z v:-harnim ploskanjem, kajti ta njih lepi in do skrajnosti pravilno izvedeni rajalni nastop nas je navdušil. Kaj pa šele elegantne proste vaje v štirih slikah s praporci. Moramo reči. da ni naraščaj prav n č zastajal v vajah za vajami starejših bratov ter pokazal, da poseča pravo šolo telesne izobrazbe, v kateri sc vliva v mlada ta srca tudi čut za disciplino in smisel za lepoto nastopa. Pa tudi za vztrajnost. Kajti brez vztrajnosti od strani učitelja in brez vztrajnosti cd strani mladih telovadcev ne bi bilo mogoče doseči tolike popolnosti. Po končanih prostih vajah jc napravil naraščaj dve efektni, ljubki skupini. Presenečeni od tega, kar nam jc nudila telovadba naraščaja, smo se poslovili od njihove vrste z burnimi aplavzi, ki so b li dečkom poslani kot izrazi našega priznanja. Priznanja in bodrila, da naj vztrajajo na pričeti poti. Starejši telovadci so med tem pripravil orodje za orodno telovadbo. Vaditeljska vrsta ljubljanskega odseka jc telovadila na drogu in žela za težke, izvrstno speljane vrste salve priznanja. Druga vrsta ljubljanskih telovadcev pa se je odlikovala v vajah na konju. Šentviški telovadci so telovad li v treh vrstah, in sicer na drogu, kozi in z ročkami. Če bi tisti, ki so kedaj trd li, da telovadba ni za naše ljudstvo, da kmečki in obrtniški mladenič ne more dobiti smisla za njo, če bi tisti videli včeraj vrle šentviške telovadce, pa bi se gotovo prepričal1 ravno o nasprotnem. kajti vrste šentviških telovadcev so pokazale, da jim je telovadba resna in potrebna stvar ki jo gojc z ljubeznijo, zato pa tudi z uspehi na telovadišču. Jesen ški odsek je nastopil prvič. Par mesecev šele obstoji. Telovadili so jeseniški telovadci v treh vrstah na bradlji, s paTcami in s skoki v višini. Čc ne bi vedeli, da telovadijo mladeniči šele par mesecev, bi sc nc čudili, da so se izobrazili v spretn šoli res do prave telovadske discipline in do izurjenosti, kakršno pogrešamo ne mnogokrat pri starejših telovadcih. Tako pa smo bili presenečeni in sigurni smo lepe bodočnosti jeseniškega telovadnega odseka.
Po orodni telovadbi so pripravili telo-vadc vsakega odseka posebej po eno slikovito skupino, nakar so v lepem rajalnem odhodu zapustili burno pozdravljeni od navdušenega občinstva telovadišče.
Čel dan, nc samo na telovadišču, so kazali telovadci vzorno discipluo iu toliko smisla za skupnost, da jim velja naše odkrito priznanje. Prepričani smo, da bodo dnovi vsakoletnega zborovanja naše zveze postali tudi pravi telovadski dnovi naše mladine, kongresi, kajti na dopoldanskem Zvczinem zborovanju smo čuli toliko lepih načrtov za bodočnost telovadnih odsekov, da zremo upapolni v bodočnost tc najmlajše naše organizacije. 'To pa zato, ker zaupamo naši mladini!
Ljudska veselica.
sc je vršila v dvorani »Delavskega Doma«, ki je bil pa za velikansko množico seve mnogo premajhen. Množica jc s slastjo poslušala petje raznih zborov, sviranjc tamburašev u godbo ter sc vnemala ob navdušenih besedah podpredsednika Krivca, stolortivnatclja Slavko Ravnikarja, Rado Šturma, ki sc jc zahvaljeval za velike ovacije pevskemu društvu »Ljubljani«, Cotiča iz Mirna, dr. Pegana župnika Zabukovca. Tinke Polenčič, Štefana Lrniana, urednika Krcmžarja, predsednika Danice« Dolenca. Navdušeno jc bila sprejeta posebno napitnica društvenemu ustanovitelju č. g. župniku Šinkovcu, častnemu članu g. Za-bretu ter sedanjemu jeseniškemu župniku g. Zabukovcu. Prisrčne ovacije so spremljale koroške in štajerske Slovence, kjerkoli so se pokazali.
Došlo jc iz raznih krajev Slovenije mnogo brzojavnih pozdravov, katere priobčimo.
V vseh udeležencih prevladuje en vtis: Naš dan na Jesenicah jc bil sijajen! Razpoloženje so najbolj označile besede, ki jih ic na veselici z mladeniško navdušenostjo govoril podpredsednik jeseniškega »Katoliškega delavskega društva g. Krivec: »Nov pogum jc v naših srcih. Lepa naša domovina ostane slovenska in sicer katoliško slovenska! V lepi edinosti jo bomo kot tako branili!«
Tako bodi!
PRIHODNJI KONZ1STORIJ.
(Poročilo »Slovencu«.)
R i m, 24. avgusta. Koncem dccetnbra ali začetkom januarja prihodnjega leta se bo vršil konzistorij, na katerem so podeli rdeči klobuk kardinalu Rinaldiniju, ki jc zdaj pronuncij v Madridu. Za kardinale pa bodo imenovani: P. Gasparri, tainik kongregacije za izredne cerkvene zadeve, F. Oiustini, tajnik kongrega-cije škofov in G. de Lai, tajnik kongregacije koncila trid. O tem, da postane kardinal nadškof olomuški, Bauer, ni še nič znanega.
VELEIZDAJSTVO V ČRNI GORI.
B o k a K o t o r s k a, 25. avg. Vlada je uvedla preiskavo radi veleizdaje vsled vse-srbske propagande tudi proti več članom raz-puščene skupščine. Dva poslanca sta 23. t. m. u bežala v Srbijo.
VII. MEDNARODNI SOCIALNODEMOKRA-
ŠKI KONGRES V STUTTGARTU.
Stuttgart. 25. avg. V sklepnem govoru je povdarjal Sitiger, da jc shod dokazal, da je prepad med socialno demokracijo in meščanstvom nepremostljiv. Zato bode delavstvo nadaljevalo svoj boj, dokler ne uniči meščanske družbe. Prihodnji kongres se bode vršil v Kodanju.
AMERIŠKO BRODOVJE V TIHEM MORJU.
New York, 25. avg. V decembru od-plove v Tiho morje 16 ameriških vojnih ladij pod poveljstvom kontreadmirala f:\vansa ter se najprvo peda v San Francisko. Vojne ladje bode spremljala flotila torpedovk. »Ne\v Vork Herald« poroča, da Japonska sestavlja novo brodovje v južnokitajskih vodah, kjer se je japonska trgovina jako povzdignila.
RUSIJA.
Volitve za III. dumo
se bodo v Peterburgu in Moskvi vršile 28. oktobra. Socialno-revolucionarni delavci so sklenili volitev se vzdržati, osrednj; odbor delavcev pa je sklenil stopiti v zvezo z vsemi opoziconalnimi strankami razen ljudske svobodomiselne.
V Odesi so aretirali mornarja Matušenka
vodjo upora na »Potemkinu«. Dobili so pri njem ponarejen potni list in precej denarja ter orožja. Matušenko jc prišel iz Amerike, da agitira med mornarji.
ANARHISTOVSKI KONGRES V AMSTERDAMU.
Amsterdam, 25. avgusta. Jutri pr -čne tu zborovati mednarodni anarhistovski kongres, ki ima zlasti namen, ustanovit anar-histovsko internacionalo.
RAZPUST BOLGARSKE UČITELJSKE ZVEZE.
Sofija. 25. avgusta. Da številni odpuščeni učitelji v boju proti vladi ne bi mogli dobivat' pomoči, je ta razpustila Zvezo ljud-skošolskh učiteljev in njene podružnice ter zaplenila vse arhive in blagajne. Vendar s tem ni dosegla svojega namena, ker je bil glavni fend, 300.000 frankov, že pred meseci naložen v bankah na imena zasebnikov.
OGRSKA.
Budimpešta, 25. avgusta. Ogrska ljudska stranka izstopi iz koalicije in bo samostojno nastop la kot katoliška ljudska stranka. Vest je napravila med Košutovo stranko in na dvoru globok vtis.
Dnevne novice.
+ K framasonskemu mednarodnemu kongresu Svobodne Misli v Pragi sc jc priglasila tudi javna ljudska knjižnica v Trstu. Ali ne spada ta v okvir narodnosocialne organizacije, pa gre na mednaroden shod? Hujše od klerikalizma! — Praški Nemci, zlasti judje, hočejo imeti veliko besedo na tem shodu. Nemška sekcija v Pragi je priredila agitačni shod, na katerega so spravili posebno veliko ženskih. Govoril je juti dr. Raudnitz, ki je priporočal svobodomiselno nravnost brez vere. Ta nravnost je bila — po ploskanju sklepati — »svobodnim mislitcljicam« jako všeč. To bo torej v prvi vrsti shod nemške Judovske Misli, h kateri bodo šli Slovani štafažo delat!
+ Imenovanja. C. kr. nadsodišče za Štajersko, Kranjsko in Koroško v Gradcu je imenovalo sodne kancliste g. Konrada Breznik v Celju, Josipa Bogovič v Gorenji Radgoni in Frana Magd e v Škofji Loki pisarniškim ofi-cijantom v X. činovnem razredu.
+ Stanje dunajskega župana dr. Luegerja. Dunaj, 26. avg. Zdravniki so danes konšta-tirali lahko izboljšanje. Dr. Lueger ostane na Dunaju in se še ni določilo, čc sc poda dunajski župan v Ncubruck. Obiskalo je danes dr. I nege rja več občinskih svetnikov in njegovih prijateljev.
+ Jošt ravnatelj vseh Tberalnih zadrug
na Slovenskem. Vse liberalne posojilnice in kmetijske zadruge na Slovenskem so pod Jo-štovo komando. V Joštovi oblasti je pa tudi šc precej zadrug, ki so v rokah katoliških strank; nekatere vodijo celo duhovniki. Tem navedemo par sličic iz Joštovcga zadružnega delovanja. V Št. Petru v Savinski do! ni in v Loki pri Zidanem mostu ustanov la jc »Kmeč-
ka zveza« pod vodstvom tamošnjih župnikov posojilnico. Jošt je ustanovil ob istem času liberalno posojilnico iz sovraštva do duhovnikov in do »Kmečke zveze«. Uradnik »Zadružne zveze« v Celju se je obrnil v neki osebni zadevi pismeno na vikarja Gorišcka. Pismo je slučajno dobil v roke oblastni Jošt. Dasiravno ni vedel vsebine, vendar, kakor smo že včeraj omenili, samo zaradi naslova takoj drugi dan nagnal uradnika iz službe. Komentarja ni treba. Posledice naj vsak sam izvaja.
+ Slavnost v Mengšu. Slavnost desetletnice »Katoliškega slovenskega izobraževalnega in podpornega društva v Mengšu« in otvoritev »Društvenega doma« bo na Mali Šmaren, dne 8. septembra t. I.
4 Vojaški krogi si z ozTom na vesti, kako skrbijo ali ne skrbijo, da se legar ne razširi in kako ravnajo z rezervnim moštvom, pomagajo na ta način, da poročajo o svojih na-redbah v graško »Tagespost«. Ondi tudi pišejo, da so »vesti klerikalnega »Slovenca« vzbudile občno ogorčenje. Mi gospodi samo to povemo, da jc mesto za eventualne popravke in pojasnitve »Slovenec«, ki jc prinesel dotič-nc vesti, nc pa ovinkarija in napadi na »klerikalnega« »Slovenca« potom graških listov. Ako vojaška oblast, s katero smo mi vedno lojalno simpatizirali, misli, da ne more prenesti naše upravičene kritike, ko se gre vendar za zabranitev epidemije in zdravje našega ljudstva, potem se bomo drugod pomenili. Pomnite gospodje ,da je načelnik vojnega odseka, gospod Josip Pogačnik, član Slovenske Ljudske Stranke, katero izvoljujete psovati s »kler kalno« in da bomo vse storili, da mine izvestno gospodo njena ošabnost! Ali res še mislite, da lahko igrate Tillyje in Pappenhei-me? O vojaških zdravnikih jc boljše, da molčite — priobč li bomo ob prvi priliki, kako vzorna je ta najnehvaležnejša služba pri vojaštvu. Potem se gospodje šc čudijo, zakaj so socialni demokratje antimilitaristi!
+ Saški kralj v triglavskem pogorju. Saški kralj je danes in jutri na lovu v triglavskem pogorju.
+ Vera proč od politike! Libcralci nam očitajo, da zlorabljamo vero v pol tične svrhe. Da to ni res, nam kaže govor ameriškega cle-velandskega škofa Horstmana, ki je dejal: »Večkrat slišimo, da ima katoliška organizacija političen namen. V resn ei pa v katoliški cerkvi nimamo politike. Okrog mene so zbrani demokratje in republikanci enakomerno. jaz pa se za politiko ne men m, razun če velja braniti pravico in moralo. Cerkev in katoliške organizacije se v politiko toliko časa ne mešajo, dokler pol tiki drže politiko proč od vere.« Ker pa se pri nas od liberalne strani napada vera in cerkev pod krinko politike, jo moramo tudi braniti.
—	Vabilo k blagoslovljenju »Gasilnega doma« in gasilnega orodja v Vižmarjih, katero se vrši v nedeljo, dne 1. septembra t. 1. v Vižmarjih. Spored: Od 2. do pol 3. ure popoldne sprejem došlili gasilnih in drugih društev. 2. Točno ob 3. uri blagoslov »Gasilnega doma« in orodia ob asistenci po preč. g. duhovnem svetniku Gregoriju Malovrhu, župniku v Št. Vidu. 3. Slavnostni govor, govori tajnik zveze gasilnih društev g. Fr. Ks. Trošt. 4. Defil -ranja in odhod po vasi. 5. Ob 4. uri začetek ljudske veselice, katera se vrši na vrtu poleg »Gasilnega doma«. — Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Ker je čisti dob ček namenjen v pokritje dolga »Gasilnega doma«, se preplačila in darovi hvaležno sprejemajo.— Odbor.
—Utopljenec pri Dolu spoznan. Utopljenega so našli 22. t. m. v Dolti pri Ljubljani mladeniča Jakoba Kogovška, brata č. g. Iv. Kogovška, prefekta v Zavodu sv. Stanislav^. Ranjki se je najbrže ponesrečil, ko se jc vozil po nekem klancu ob Savi. Bil je globoko veren, pobožen in blag mladenič, zato ga je poklical Gospcd. Žalujočemu bratu naše iskreno sežalje!
—	Novo veteransko društvo ustanovilo se je v občini Moste kot podružnica za ljubljansko okolico na Jcžici. Obžalovati jc, da sc ne more vpeljati žc slovensko poveljevanje pri zboru. Društvu pristopilo je že nekaj nad 80 članov. V kratkem priredi društvo ustanovno veselico.
—	Na bohinjski planini »Vogel« se je ponesrečila zadnje dni minulega tedna lepa kobila. Padla je preko pečine v globok prepad. Njeno dva meseca staro žrebe so privedli nazaj s planine z drugimi konji vred.
—	Žrtev legarja. V Slavini jc umrla na legarju obolela Terezija Novak, 20-lctno dekle. Služila jc nekaj časa v Postojni, kjer jc dobila bolezen. — Bolna je šc neka druga ženska v Selcu, ki je tudi dobila bolezen v Postojni vsled vode.
—	Brat brata nabodel na vile. V četrtek jc 19-letni Alojzij Cotič iz Sovodenj doma kidal gnoj. Pri tem mu je priletel nasproti njegov 6-lctni bratec tako nesrečno, da sc jc nabodel na vile. Preboden je na desni <-trani pod rebri. Nekaj časa se ni zavedel h. so mislili, da jc mrtev, sedaj je nekoliko upanja, da okreva.
Bivši nuncij na dunajskem dvoru, kardinal Taliani je umrl 24. t. m. v svojem rojstnem kraju Mortegallu, v starosti 68 let. Diplomatsko karijero jc nastopil kot avditor pri monakovski nunciaturi. Dunajskim nuncijem jc bil imenovan 18%. V dvornih in diplomatskih krogih jc bil splošno priljubljen.
—	Slavnostno odkritje Simon Gregorčičeve spominske plošče v Rihcnbergu sc bo vršilo dne 1. septembra.
—	Prestavljen jc iz Rateč železniški uradnik g. Jožef Dolinar. Namestu njega jc prišel v Rateče uradnik, ki ne zna slovenščine.
—	Vojak utonil. S Čateža pri Trebnjem sc nam poroča: Posestnika in cerkvenega ključarja Josipa Kotar, zavednega pristaša S. L. S,, jc zadela bridka nesreča: njegov nadebudni sin Stanko se jc pri vojakih na potu iz
Celovca v Velikovec 15. t. m. vtopil. Ranjki je bil vzgled slovenskega mladeniča, up in ponos svojim starišcni.
—	Izgubil se je 83-letni prevžitkar Matija Jescnovec, po domače »Podkoglar« iz Sitiol-nika hiš. št. 15, občine Črni vrli. Od doma je šel dne 1. avgusta t. 1. z namenom, da bi si izprosil pri dobrih ljudeh ob mlatvi nekoliko žita za živež. Ker mu je pamet zelo opešala, menda revež ne zna domu in vedno prenočuje lc pod milim nebom, se jc bati, da bi kje ne oslabel iu umrl. Povsod, koder hodi, vprašuje kod jc prav v »Podkogel«! Revež je majhne postave, širokega obraza in sivih las ter zelo zgovoren. Prosi sc, če bi ga kdo kje videl, naj to takoj naznani županstvo v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem.
—	S posebnim vlakom pripeljalo se je 19. t. m. na Brezje 335 romarjev iz severne Istre pod vodstvom župnikov Šašelja in Šker-beca. To je bilo prvo romanje Istrijanov po novi železnici.
—	Utonil jc v Idriji hlapcc Jože Gnjezda iz Vojskega v soboto popoldne. Peljal jc, kakor žc večkrat konja kopat v Idrijco. V mestu je voda precej plitva, a proti žgalnici narašča do globokega tolmuna. Tu kroži v vrtincu okoli 7 m globoka voda. Zanesla je tudi konja, a ta si je pomagal z vso silo zopet na plitvo ;n takrat jc jahač omahnil, morda še kaj s kopitom dobil, da jc obležal na dnu. Otroci so gledali prizor, tekli pravit ljudem, kaj se je zgodilo. Po dolgem iskanju so ga potegnili na suho, a ga zopet k življenju spraviti je bilo zastonj. Pravijo, da je večkrat tam konje kopal, a brez nevarnosti.
—	Požar. V soboto, dne 24. t. m., ob pol 2. uri popoldne je bil nesrečen gospodar France Merčun iz Bišeč, župnije ihanske. Pogorelo mu jc popolnoma vse gospodarsko poslopje in veliko žita in mrve, tako da ga čaka bridka stiska, ako mu nc bodo pomagali dobri sosedje. Ravno pred par leti si je bil lepo obnovil hišo, a sedaj jc vse uničeno. Zavarovan jc sicer nizko in upamo da bo družba (menda Hongrois) storila svojo dolžnost nasproti ponesrečencu. Požarna bramba iz Be-ričevega pod vodstvom g. Ivana Grad-a jc bila siccr urno na mestu, a pri slamnatih strehah jc bila 10 minut po vnetju vsaka pomoč prepozna.
—	O tifusu v Postojni sc nam piše: Različni časniki so prinesli o tifusu v Postojni različne, deloma pretirane, deloma še nezadostne vesti Tifus sc jc v Postojni pojavljal vedno ob času nalivov in siccr v različnih krajih. Tako jc bil svoičas okužen vodnjak »pri Čuku« in precej ljudi iz tiste okolice je obolelo na tifusu; enako tudi »pri curku«. Iskali pa so vsemogoče vzroke. Glavnega vzroka pa niso dobili, in ta je bil pomanjkanje kanalizacije. Začeli so misliti na vodovod in izkopali nabiralnik tam, kjer je bil izvirek najmočnejši. Posamezniki so tedaj ugovarjali; tako n. pr. se je ranjki Alojzij Kraigher izrazil, da bo ta vodnjak poguba Postojne, zato ga je pa titnliral eden sedanjih občinskih očetov s pridevkom »oscU. Enako se jc pripetilo nekemu drugemu gospodu. ki jc povedal svoje mnenje o dotičnem nabiralniku. Prej je bil razširjen tifus samo v okolici posameznih okuženih vodnjakov, danes pa, ko je vodovod tukaj, je pa okužen cel trg. Krivda zadene tukaj različne ljudi, predvsem pa naše ljubeznive očete g. Ditriha in Arkota, ki sta zagovarjala vodnjak v močvirju* Naše mnenje je pa tudi, da bi se nc bil smel udati zdravnik pritisku, marveč energično svoj protest uveljaviti. Čudno jc to! Mož, ki sc najbolj razume na teleta in mesnico, kot je gosp. ata Arko, ugovarja strokovnjaku-zdravniku. Vsak naj ostane pri svojem. G. ata pri teletih, v higijeničnih zadevah pa naj odločuje zdravnik. Tako imamo danes v vodovod zabite tisočake, vodovod je pa ponesrečen in zavožen. Ti gospodje niso videli, da je predpogoj vsakemu vodovodu, ki ima tako nizko stoječe nabiralnike in izvirke, dobra kanalizacija.. Podobne razmere so vladale svojčas tudi v Pulju. Še-lc kanalizacija jc naredila konec boleznim, ki so nastale vsled nezdrave vode. Velika krivda zadene dalje naše občinske očete, kakor tudi politično oblast, ker ne skrbe, da bi naši kmetje odvažali gnojnico na polje, marveč po puste, da se cedi prav po domače v lepih potočkih po cestah. Žalostno jc res, da kmet dandanes sam nc ve, kolike cene jc gnojnica in jo sam po svoji razsodnosti ne vozi na polje. Ko bi to vedel, ulovil bi gotovo zadnjo kapljo in bi izboljšal z gnojnico svoje travnike. In nc kaže druzega kot najstrožje odredbe glede jam za gnojnico in glede rednega odva-žanja. To bi gospodje že davno lahko uvideli in ukrenili potrebno. Gospoda, naš trg mora dobiti lice mesta, pa v vsakem oziru, čc hočemo imeti zdravo vodo in prijetno bivališče za tujce, ki nam prineso bogastva. K sklepu naj šc omenjam, da se nekateri naši modrijani jeze,da jc časopisje, zlasti »klerikalno«, krivo, da je Postojna danes tako na glasu radi bolezni. To jc smešno! Faktum je, da je epide-mična bolezen tu, da je ta zahtevala žc dovolj dosti žrtev — življenj. Iskali smo vzrokov, — po našem uverjenju. dobili prave in jih poslali v svet. Ali naj morda tako zanikrnost gg. Ditriha in ata Arkota in drugih ne bičamo iz kakih ozirov ? Da, da, mesto za svojo surovo politiko, bi bili skrbeli, da svojo nalogo kot občinski gospodje izvršujete. Poleg vsega tega pa so ti ljudje kljub vsem zatrjevanjem zdravnikov šc dolgo po izbruhu bolezni trdili, da ni voda kriva in tako liudi begali, da so nekateri vsled takih neumnih ugovorov dvomili, kaj naj je pravo in pri tem ostali, da so vodo šc pili in tako zboleli. Na besede zdravnika bi sc moralo na mah ubogati in odrediti najstrožje odredbe. Mesto strogih določil se .ie zagovarjala voda, to iu ono udibalo setnintja in komaj koniai sc ic reklo: Voda je kriva. — Sicer pa, da smo si na jasnem, si bomo dovolili kot opozicijska stranka, ob kaki priliki
malo globlje pogledati vaše vzorno občinsko gospodarstvo v celoti. Če jc kaka gniloba, bomo tudi vzeli nož v roke in izrezali. — Kar se tiče tifusa, moramo povedati, da sc oglašajo še vedno novi slučaji tifusa.
—	Dekan v Kastavu je postal gosp. Fran Ryšlavi, zdaj župnik v Repcntabru.
—	V Kand;j» pri Novem mestu je bil zadnji semenj primeroma dobro obiskan, četudi sta ovirala večji obisk semnja v Št. Jerneju in v Novem mestu. Cena prašičev pa jc jako padla; tudi cena goveje živine je vsled suše šla nazaj. Cena mesa pa je še vedno prejšnja.
—	Umorjeni- občinski stražnik. V noči od 18. na 19. t. m. je bil v Karlobagu umorjen stražnik Anton Miletič v starosti 50 let. Truplo so morilci vrgli v morje, na bregu so našli lc njegovo čepico in jeden čevelj. Aretiranih je žc več oseb, vendar ne vedo, ali imajo pravega krivca v rokah.
—	Notranjski cement. Neka ital janska družba je nakupila v šmiheljski dolini več parcel, kjer kopljejo opoko, kakoršna se rabi za izdelovanje cementa. Materijal, ki je baje izbornc kakovosti, voz jo ondotni domačini s svojo živino na vozeh do šentpeterske železniške postaje, odkoder sc prevaža po železnici v Trst.
—	Umrl je v Mirim na Goriškem mizar Ivan Beltram. — Od kapi zadet je umrl gospod Andrej Ditrich, bivši trgovec v V pavi. — V Logatcu je umrl Pavel Zadu, rojen v Juršicah pri Knežaku, star 78 let, bivši gozdar kneza Windischgraetza.
—	Shod sodalitatis C. J. za kamniško de-kanijo bo v ponedeljek ,dne 2. septembra, na Selih ob 10. uri.
Predrzen napad v Trstu. Dne 22. t m. jc 17-letni Jožef Marini, doma iz Torli na Laškem, napadel ob 8. zvečer v ulici del Bosco v Trstu gospo Pavlo Lavrenčič in ji iztrgal iz rok denarnico. Napadalca so vjeli ljudje sami in ga izročili policiji.
—	Utopljenca so našli v Pulju blizu Veru-de. Star je približno okoli 50 let. Niso ga še iz-poznali.
—	Pristanišče gradijo v Spljitu in Gružu pri Dubrovniku.
—Cene inesa v Zagrebu. Ker je zadnji čas padla cena živine, je uprava mestne mesnice zagrebške znižala od 12. t. m. naprej cene mesu za 8, odnosno 4 vinarje pri kilogramu. Ko bode pokrita izguba mesnice od lani, bode cena mesa zopet znižana. Ko bode pokrit ves primanjkljaj, bodo cene še manjše. Preteklo sredo je uprava mesnice kupovala živino po 58 vinarjev kilogram žive vage.
—	Umrl je vpokojeni c. kr. gozdar gosp. Engelbert Baumbacher.
—	Čebelarski shod v Toplicah na Dolenjskem. Dne 15. t. m. se je vršil v ondotnem šolskem poslopju dobro obiskan čebelarski shod ondotne podružnice. Shoda so se udeležili tudi nekateri letoviščarji. Na shodu je predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane, gosp. nadučitelj Likozar o »gnilobi« in o »premakljivem in nepremakljivem satovju«. Odgovarjal ie tudi na razna stavljena vprašanja. Sploh se jc završil shod v splošno zadovoljnost. Želeti je, da se večkrat priredc taki shodi, da sc vzbuja večje zanimanje in sc čebelarji med seboj pomenijo iu naučijo marsikaj koristnega.
—	Wekerlov list v Zagrebu. Po Zagrebu išče neki gospod sotrudnikov za nov list, ki bi sc imel zvati »Narodna volja«, njegov šefre-dakter pa bi imel biti dr. Egcrsdorfer. List bo dobival podporo od Wekerla in sicer 100.000 kron na leto.
Spor med Rakodczayjem in fml. Ger-bo. V ogrskih političnih krogih je razširjena vest, da jc prišlo med Rakodczayjem in zagrebškim poveljnikom Gerbo do spora, ker jc slednji izjavil, da nima mažarščina na Hrvaškem nikakih pravic. Sicer sc to dementira, vendar vest potrjuje dejstvo, da je Gerba na cesarjev rojstni dan odšel iz Zagreba na inšpekcijsko potovanje.
—	Nova hrvaška ljudska opereta jc najnovejše delo zagrebškega gledališkega igralca in pisatelja Gjura Prejca, ki jo jc sam spisal in uglasbil. Glasba jc po sodbi strokovnjakov krasna. Uprizori se pričetkom novembra. Njegovo igro »Kdo jc mrtev« vprizore na praškem narodnem gledališču.
—	Vrnitev nesprejete dopisnfce — kot prevara kaznovana. Nekega trgovca v Su-cza\vi jc njegov rpnik opomnil na odprti karti, da plača svoj dolg. Adresat je napisal na prednji strani opombo: »retour, sc nc sprejme« ter jc vrgel karto v poštni nabiralnik, da b' šla naprej k odpošiljatclju. Isto jc napravil z drugo karto, ki jc bila pisana v pretečem tonu. V tej vrnitvi dopisnice jc uvidelo okrajno sodišče v Suczavvi prevaro, ker je bil s tem poštni erar vsakokrat za pet vinarjev, ki bi se morala z njim plačati karta z odgovorom, oškodovan; sodišče ga je obsodilo na 24 ur zapora. Vloživši pritožbo proti tej razsoditvi je obsojenec izjavil, da ni niti od daleč mislil prevarati države. On je enostavno vrgel karto, ki je ni hotel sprejeti, v nabiralnik, prepuščajoč pošti, ali .ie bo vzela ali ne. Da nc more pri najboljši volji uvideti, da bi mogla biti to prevara. Prizivno sodišče v Suczavvi je zavrglo pritožbo ter je potrdilo prvotno obsodbo. Zdaj jc stopil v akcijo advokat, ki jc z nek ni podatkom prosil generalno prokuraturo, da proglasi obtožbo za ni-čevno.
—	Žalosten konec. Katarina Klun, delavka v Trstu jc živela v divjem zakonu s težakom Dlagosto v ulici d Crosada 13. 24. t. m. se jc hotela z ogljikom zadušiti, legla na posteljo, toda ogenj jc vnel strop in posteljo, na kateri je žena popolnoma zgorela. Ognjcgasci so ogenj pogasili, sežgano truplo pa prepeljali v mrtvašnico.
V ječi jc umrl v Trstu fotograf Karol Pittoni, ki je bil nedavno obsojen na tri leta
in pol težke ječe, ker je izvršil na neki devetletni deklici nenravno dejanje in jo okužil.
—	»Bogata Amerika.« Pod tem naslovom sc je bralo pred kratkim med oglasi v drugih slovenskih in hrvatskih ter pozneje tudi v našem listu nastopno naznanilo: »Išče se 150 služkinj, 60 sobaric, 80 kuharic in več kočijažev. Zglasiti se je pri Franu G., Zvo-nimirova ulica št. 96, Sušak.« — Ta oglas sta pa med drugimi čitali tudi 18-letna Ivanka L. in 16-letna Marija H. v Senožečah. Z dovoljenjem roditeljev sta mladenki odšli na Sušak in se predstavili v gori povedani agenciji. Tu jima je bilo rečeno, da za hip nimajo za njiju službe, da pa naj počakata do drugega dne. Odvedli so ju v neko sobo, kjer so bile 4 postelje in jima odkazali eno teh. A to postelj sta morali deliti še z neko tretjo deklico, ki je istotako prišla iskat službe. Ostale tri postelje so pa pozneje okupirali — trije moški. Dekleta so prebile vso noč brez spanja. A iz vsega, kar sta videli naslednjega dne, sta sklepali, da stvar ni čista in sta včeraj pribežali v Trst ter tu prijavili stvar policiji.« — To vest priobčujemo posebej še-zaradi tega, ker smo se žal tudi iz drugega vira prepričali, da je bil zadevni oglas samo nastavljena zanjka za — mlada dekleta. Mi smo sicer priobčili oglas šele tedaj, ko smo ga brali v drugih listih ter smo se obenem na merodajnem mestu prepričali, da tvrdka v Zvonimirovi ulici na Sušaku ni sumljiva in se o njej ne ve nič slabega. Pozneje smo pa izvedeli, da je lastnik posredovalnice farbal vse mogoče oblasti ter si pridobil najboljši sloves — seveda le za nekaj tednov. Sedaj je vsa stvar pred sodiščem, le žal, da prepozno, za nekatere oškodovance.
—	Prosimo, da ponatisnejo te vrstice oni listi, ki so svojčas objavili zadevni oglas.
—	Na ljudski šoli v Dobrepoljah bo treba z novim šolskim letom treh novih učiteljskih moči. Izmed teh sta dve definitivno kreirani, in kakor se čuje, nima deželni odbor nič proti temu, ako se tretje mesto definitivno popolni. Ker se po vseh obstoječih postavah in predpisih nobena taka služba brez razpisa podeliti ne sme, vprašamo slavne šolske oblasti, kdaj bodo vendar te službe razpisane? Dva moška bodeta imela stanovanje v stari šoli, takoj ko bo novo poslopje dodelano. Razen tega je postranski zaslužek na učnem oddelku za oddaljene.
—	Imenitna poštna zveza. Gotovo si marsikje žele boljše poštne zveze. Omeniti hočemo vendar slučaj, ki presega gotovo mnogo drugih, kar se tiče pametne in ugodne ter za občinstvo in promet koristne poštne zveze. Tako potrebuje pismo z Bosiljevega na Vinico v najugodnejšem slučaju dva, navadno pa tri dni. Oddaljeno pa je Bosiljevo od Vinice celih
—	šest kilometrov. Bosiljevo leži onstran Kolpe na Hrvaškem in od južne strani ni sploh nobene poštne zveze med Kranjsko in Hrvaško. Čc kdo pošlje pismo iz Bosiljevega na Vinico potuje pismo s poštnim vozom na Generalski stol, odtod po železnici na Karlovec, iz Karlovca zopet s poštnim vozom na Ne-tretič (Modruš potok), odtod na Metliko, Črnomelj in iz Črnomlja naposled na Vinico. Rečemo samo to-le: Ali ni ta slučaj kričeč dokaz, da se merodajni krogi za ta kotiček zemlje v istini veliko premalo brigajo? Ali se je čuditi, da se ljudstvo iz Bele Kraj;ne in sosednje Hrvaške kar trumoma seli v Ameriko?
—	Kraševcem manjka vode. Te dni je prišel neki posestnik s Krasa z vozom 5 ur daleč v Gabrije po vodo. Ko jo je pripeljal domov, se mu je po nesreči sod razbil in vsa voda odtekla. Izgubil je 10 ur časa zaman.
—	Zopet nesreča. V nedeljo zvečer vračal se je proti domu preč. g. Fr. Kranjec, šma-renski župnik iz Vel. Zabel, kjer so imeli praznovanje sv. Roka. Na stezi v hribu se mu je izpodtaknilo in si je zlomil nogo nad stopalom. Še le čez dve uri so ga našli, ko je klical na pomoč, in so ga peljali hitro k zdravniku v Ajdovščino. Vsem je jako težko, da se je pripetila ta nezgoda dobremu gospodu. Moral bo počivati dva meseca. Zelitno mu, da popolnoma ozdravi!
—	Učitelj rešil otroka. V Cereviču ob Donavi je padel v veletok 13-letni Drenjina ter bi bil gotovo utonil, da ga ni rešil učitelj Romič.
—	Rakodczayjeva kandidatura. »Glaso-naša« javlja, da namerava dr. Rakodczay kandidirati v Draganiču, ki ga sedaj zastopa Mo-drušan.
—	Legar v Sarajevu. 20. t. m. je bilo stanje sledeče: Od vojakov je 40 bolnih, 7 na sumu, da so okuženi od legarja, umrla sta dva. Med civilnim prebivalstvom so oboleli trije otroci.
—	Dalmatinska zadružna zveza, s sedežem v Spljetu ic že vpisana v zadružni register pri okrožnem sodišču v Spljetu.
Obd nske pekarne. V Budimpešti je pomanjkanje kruha. Da bi se tem nedostatkom odpomoglo, je predlagal mestni odbornik Melly, naj mestna občina čimprej osnuje oseni do deset občinskih pekaren. v katerih bi uporabili vsako leto po 496 vagonov moke, 152 vagonov krompirja ter se požgalo 157 vagonov premoga; spekle bi te pekarne po 25 tisoč kilogramov kruha na dan ter pokrile s tem potrebo 50.000 ljudi. Mestni oddelek za preskrbovanje prične delo s početka s .54 pomočniki z mezdo po 6 K. za razvažanje bode potrebovala deset voz. Prodajalnic odpre 20, osobje bode dobivalo letno plačo ter bode stanovalo v mestnih hišah. Celo podjetje bo stalo 525.000 kron ter bode dajalo na leto 8 odstotkov dobička. Načrt mora še potrditi ple-num mestnega zbora.
—	Reorganizacija generalnega štaba. Cesar je potrdil Conradovo reorganizacijo generalnega štaba, zlasti glede vojne šole, v katero jc bilo sedaj sprejetih manj učencev kot sicer.
Koroike novice.
—	Cesarskih vaj na Koroškem se udeleži tudi oddelek avtoinobilistov in kolesarjev, telefonski oddelek in signalni zrakoplovni oddelek vojaškega aeronavtiškega oddelka. Vojaški aeronavtiški zavod odpošlje signalski oddelek in zrakoplovna oddelka št. 1 in 2. Vsak oddelek ima zmajni zrakoplov in rezervno postajno opravo s 120 napolnjenimi steklenicami, kakor tudi okrogli zrakoplov pri signalnem oddelku s 100 napolnjenimi steklenicami po 6m". Oddelki se nahajajo v glavnem taborišču v Št. Vidu ob Glini, kjer bo bival nadvojvoda prestolonaslednik.
k Gorenjec ponesrečen na Koroškem. Iz Malnica poročajo: Neki Ivan Justin iz Zerav-nice na Gorenjskem je šel na praznik Velikega Šmarna s svojimi tovariši nabirat planinke na visoke Ture. Pri tem pa se mu je izpodtaknilo in strmoglavil je v giobočino kakih 80—100 m. Poškodoval se je tako hudo, da je malo nade, da bi okreval. Ponesrečencu je šele 22 let.
k Deklica utonila. Iz Malnica poročajo: V ponedeljek popoldne okolu 11. ure je padla v tukajšnji potok 13-letna Frančiška, hčerka vdove Frančiške Mali. Šla je bila na potok prat perilo. V tem jo je napadla bolezen sv. Valentina in padla je v vodo, ne da bi bil kdo to videl. Cez nekoliko časa pa je prišel mimo redar Fran Grossar, ki je zapaz;l žensko truplo v vodi. Pozval je še druge ljudi na pomoč, ki so mu pomagali izvleči truplo iz vode. Redar je nemudoma dal poklicati zdravnika, ali bilo je že prepozno. Prihitevši zdravnik ni mogel storiti druzega, nego konstatirati nasto-pivšo smrt. Stariše treba opozoriti, da posebno pazijo na take otroke, ki imajo to hudo bolezen. Mati Frančiška Mali je iz Doba pri Kamniku.
k Vlom v Beljaku. V galanterijsko trgovino Hans Fiirsta jc nekdo vlomil ponoči 22. t. m. Tat je imel smolo, ker je odnesel le 20 kron drobiža.
Štajerske novice.
—	Sestanek duhovnikov. Prihodnji četrtek, dne 29. avgusta zberejo se na prijaznem Pilštanju sošolci-duhovniki, ki so stopili leta 1887 v dušno pastirstvo. Bilo jih je tedaj 10, a že v prvih letih je nemila smrt pobrala tri tovariše, tako, da se jih po 20. letih snide le sedem. Slovesna sv. maša brala se bo za žive in mrtvaška za rajne sobrate!
š Duhovniške vesti. Za župnika v Št. Andražu nad Polzelo je imenovan č. g. Ivan Jodl, doslej župnik pri Gornji Sv. Kungoti.
š Spremembe v štajerski kapucinski pro-vinciji: P. Eduard gre iz Lipnice v Gradec kot superior. P. Otto je prestavljen iz Lipnice v Gorico. — Iz Gorice je prestavljen P. Kamil v Sv. Križ. P. Jožef pa pride iz Gorice v Schwanberg. — Iz \Volfsberga sta prestavljena P. Egid v Knittelfeld in P. Tadej v Lip-nico. — Iz Murave gre P. Sigismund v Hart-berg za gvardijana. — Iz Celovca pre P. Fi-1 p v VVoifsberg. — Iz Hartberga gre P. Gott-hard v Knittelfeld in iz Knittelfelda prideta P. Leon v Lipnico in P. Ferdinand v Irdning. — Iz Sch\vanberga je prestavljen P. Leopold v Wolfsberg, iz Irdninga pa P. \Vilhelm v Hart-berg. — Iz Gradca gre P. Gottfried v Muravo za gvardijana.
š Duhovnih vaj za duhovnike lavantinske škofije se udeležuje 80 duhovnikov.
š Ustanovni shod »Družbe sv. Viktorina« se je vršil v petek dne 23. t. in., ob 8. uri dopoldne v knezoškofijski ordinarijatni pisarni.
š Gad je pičil v Trbovljah na njivi Ferdinanda Žagarja, ko ie na njivi žel oves. Žagarja je gad dvakrat pičil. Žagar je zavezaval snop, ter mrslii, da se je zadri v trnje, ko ga je gad parkrat pičil, šele ko je v snopu skriti gad ga drugič pičil, je deček zbežal.
š V konkuru je trgovec in lastnik opekarne Davorin Tombah v Št. Vidu pri Ptuju.
š Usmrtil se je Mariborčan 271etni Ru-dolj Weiss.
š Pogrešanega ruskega filozofa Konstantina Heptnerja je videl gosp. Rok Klemenšek iz Solčave dne 26. julija na koroški strani blizu cerkvice Št. Lenarta; namenjen je bil v Železno Kapljo. Heptner se torej ni ponesrečil.
š Pri nadomestni deželnozborski volitvi
v Ljubim je bil izvoljen nemško-narodni kandidat višji rudarski svetnik Emil Sedlaczek, ki je dobil 356 od 338 oddaih glasov.
š Škrlatica razsaja v Dražji vasi in Novi vasi pri Konjicah.
š Iz maščevanja. Mariborski kamnoseški mojster Jožef Peyer je odpovedal službo pomočnikoma Martinu in Francu Leskovarju. Ker sta mislila, da ju je zatožil pomočnik Jožef Welt, sta v družbi s svojim bratom Leopoldom napadla v delavnici Welta in pomočnika Ludovika Banna. Napadalci so se oborožili s krepelci in z železnimi drogovi. Martin Leskovar je udaril Welta s kamnom po glavi tako, da se je zgrudil. Franc Leskovar je pa ranil z drogom na glavi in na životu Ludovika Banna. Bratom Leskovar se je pridružil tudi kamnoseški pon.očnik Čuden, ki je tolkel s krepelcem po Bannu, ki je ležal na tleli. Policija je zaprla napadalce.
š Umrl je v Konjicah davčni oskrbnik Aleksander Otto.
š Umrl je v Zaleti zasebni uradnik gosp. Ivan Kocuvan, star 43 let.
š Zlati zaslužni križec jc pripel mariborski okrajni glavar namestniški svetnik grof At-tems županu Tomažu Krambcrgerju.
š Zaradi tatvine so prisodili kočarju Marku Jernejšku v Mariboru osemmesečno težko ječo.
š Zgradbo posojilnice v Slovenji Bistrici
je ustavilo v sredo mariborsko c. kr. okrajno glavarstvo.
š Pasji kontuinac so podaljšali za tri mesece v Slovenji Bistrici.
Ljubljanske novice.
lj »Ljubljana« svojemu zvestemu pevcu.
Pevsko društvo »Ljubljana« postavi in odkrije v nedeljo, dne 1. septembra t. 1., svojemu bivšemu članu pevcu bratu Slavoj Polašeku primeru nagrobni spomenik. Ob grobu zapel bode pri tej priliki, in sicer ob 4. uri popoludne, društven zbor nekaj žalostink v spomin vzornemu društveniku in požrtvovalnemu pevcu. Tako kaže »Ljubljana«, kako zna častiti spomin svojih zvestih pevcev.
lj Umrla je gospa Marija Raič, udova c. kr. profesorja Raiča. Na Resljevi cesti št. U je umrla gospa Klara Pessjak.
lj Nenavadna vztrajnost. Angel Stambol-jev, turist in odličen član »Bolgarske zveze velocipedistov« iz Zofije, se je mud 1 na svojem potu v domovino v soboto nekoliko časa v Ljubljani. Dne 2. junija t. 1. je odpotoval na kolesu iz bolgarske prestolnice preko Bukarešta, Dunaja, Frankobroda ob Meni in Bruslja v svetovno mesto London. Za pot v domovino si je izbral progo preko Pariza, Ženeve, Benetk, Trsta, Ljubljane, Zagreba in Belgrada v Zofijo, kar točno izkazujejo uradna potrdila teh in drugih mest v njegovi zanimivi beležnici. Njegov tovariš, Ditno Zajmov, s katerm je nameraval prevoziti to velikansko pot, je zaostal v Ženevi, ker ni hotel dalje radi deževnega vremena. Angel Stamboljev je vitek, a krepek mlad mož; služil je v bolgarski mornarici na Donavi in govori čisto lepo bolgarščino, da ga vsak Slovenec prav lahko ume. Po kratkem odpočitku se je odpeljal čvrst in čil 'preko Novega mesta proti daljni svoji domovini.
lj Dva romarska vlaka sta šla danes okoli 9. ure dopoldne skozi Ljubljano na Bled in na Brezje. V prvem ie bilo 1127, v drugem 608 romarjev. Romarje je pripeljal leskovški kaplan gosp. Vrhovec iz krškega in brežiškega okraja. Jutri se oba vlaka ustavita ob pol 11. dopoldne za štiri ure v Ljubljani. Tu bo okoli 11. ure sv. maša v cerkvi presv. Srca Jezusovega in potem si ogledajo romarji ljubljanske cerkve in mesto.
lj Ljubljančan-ropar — prjet v Zagrebu. Pretekli petek ob 6. uri popoldne je v stanovanju zdravnika dr. Maleca v Zagrebu zapel hišni zvonec. Zdravnik se je ravno preoblačil in zato ni mogel takoj odpreti vrat. Toda neznanec je sam vdrl v stanovanje, misleč, da ni nikogar v stanovanju, ter začel tlačiti v žepe razne dragocenosti. Med tem pa je stopil k njemu dr. Malcc s samokresom v roki; ropar videč, da bi bil vsak upor brezuspešen, se je mirno vdal ter dal zvezati z vrvico, nakar ga je zdravnik oddal straži. Tej je povedal, da se piše Feliks Haderbolec, rojen v Ljubljani ter da je bil v Gradcu zaprt dve leti radi tatvine. Pri njem so dobili popise kakih 20 stanovanj z opazkami, kdaj so stanovalci doma.
Ii Izpred tukajšnega porotnega sodišča. — Radi 10 gld. obsojena na pet let ječe.
Helena Krvina, 35 let stara, rojena v Polhovem Gradcu, sedaj bivša služkinja na Bledu, je bila že desetkrat zaradi tatvine kaznovana. Zadnja kazen je bila zelo občutna, kajti sedela jc tri leta v Begunjah. Dne 14. junija t. I. zapustila je kaznilnico in ker ji je bila sreča mila, dobila je že po preteku desetih dni službo pri nadučitelju Rusu na Bledu. Človek bi mislil, da so gotovo vpljivalc te ostre kazni na obdolženko in da se bo sedaj gotovo poboljšala, a zaman. Komaj je nastopila svojo službo, žc je jela krasti kakor sraka, kar ji je pod roko prišlo, in sicer njeni gospodinji, kakor tudi raznim v isti hiši bivajočim strankam. Kako malo da je bila izbirčna pri tatvini, kaže dejstvo, da med ukradenimi rečmi ima največjo vrednost 6 brisač 2 K 70 v in najmanjši vrednost dve igli za v lase 6 v. Vrednost izmaknjenega blaga znaša 20 K 99 vin. Sumničilo se jo je tudi. da je izmaknila svoji gospodinji in Regini Hausner večje svote gotovine, to se ji pa ni moglo dokazati, ker vzlic temu, da je po odpustu iz kaznilnice imela svojega zasluženega denarja 70 K 28 v., se je našel pri njeni aretaciji le neki malenkosten znesek. Sicer pa obdolženka razun nekih malih izjem svojega kaznjivega dejanja ne taji. Obsojena je bila na pet let težke ječe, po prestani kazni pa pride pod policijsko nadzorstvo.
Prijeli so dne 13. t. m. v Vidmu na Laškem 20-letnega pekovskega pomočnika Leonharda Pclizzottija, rodom iz Zagreba, zaradi vaga-bundaže. Pri njem so dobili 530 kron našega in 20 lir laškega denarja in srebrno uro z verižico. Ker Pelizzotti ne more dokazati, kje jc ta denar dobil, so ga obdržali v zaporu in poizvedujejo naprej. Pred kratkim ie dobila italijansko oblastvo migljaj, da je Pelizzotti pokradel ta denar v Ljubljani in je najbrže identičen z onim tatom, ki je meseca aprila ukradel v nekem prenočišču v Kolodvorskih ulicah hlapcu Jakobu Revnu 720 kron denarja in pobegnil proti Trstu. Takrat se je izdal za trgovčevega sina Ivana Marotiča iz Opatije. Pelizzotti je srednje, vitke postave, bledega, suhega obraza, rjavih redkih brk in jc oblečen v temno obleko. Kdor bi vedel kake podatke, ki bi utegnili služiti v dokaz, da se ie Peliccotti takrat zadržaval v Ljubljani ali v okolici, ta naj jih blagovoli naznaniti policiji.
lj Skrajna izpridenost. Pri drugi porotni obravnavi je bil daneš že 20-krat predkazno-vani Tomaž Pretnar iz Sp. Gorij. 21 let star, radi tatvine obsojen na 6 let težke ječe.
Cerkveni letopis.
c Kronanje na Brezijah. Podoba in krona se bosta nesli ob devetih (ne ob sedmih) v procesiji iz cerkve na kraj kronanja. Potem škofova pridiga. Vse velečastite gg. duhovnike. ki sc bodo blagovolili udeležiti dopolu-danske slovesnosti 1. septembra na Brezijah,
so povabljeni v samostan na kosilo. Iz umnega razloga se prosi, da vsi gg. blagovolijo po aopisnici naznaniti samostanskemu predstoj-ništvu svoj prihod naprej naznaniti. Korokov ima breška cerkev trideset; pluvijaiov in dal-matik le malo. Katerim duhovnikom je to lahko mogoče, naj pripeljejo s seboj korok, oziroma pluvial če sta dva iz ene župnije ali iz bližine, dalmatike. Kakor upamo, bomo videli med duhovskimi Marijinimi častivci, tudi tri bivše mošenjsko-breške župnike, mil. g. stolnega prošta ljubljanskega Sajovica, preč. g. dekana starološkega Kummra in srednjeva-škega veleč, župnika Berlica. Naj se veleč, sezidatelj breške cerkve še posebno povabi, so škof določno izrekli.
Razne stvari.
Velike italijanske vojaške vaje se prično letos 27. t. m. v simplonski okolici med Sesio in Tessinom. Vaje prekašajo vse dosedanje ital;janske vojaške vaje. Čete razdele v dve armadi. Napadalci bodo imeli rdeča znamenja in obstoje iz I. in III. armadnega zbora. Vsak armadni zbor ima dve diviziji, obsegajoči 16 pehotnih polkov (47 bataljonov), 2 polka ber-saglierov. 2 kavalerijska polka, 32 baterij, 2 stotniji saperjev, 2 brzojavni stotniji in oddelek strojnih pušk in končno 2 sanitetni koloni z dvema lazaretoma po 50 postelj. Branilce, višjeva stranka, tvori v dve diviziji razdeljeni II. armadni zbor, nadalje samostojna divizija bersaglierski polk, kolesarska stotnija, 5 kavalerijskih polkov, 4 poljske baterije, 2 jezdoči bateriji, 2 saperski in 1 brzojavna stotnija. Nadalje se pridelita višnjevi armadi dva kavalerijska oddelka s strojnimi puškami, zrakoplovni oddelek, 2 sanitetni koloni in 1 la-zaret s 50 posteljami. Rdeča armada bo imela 1500 častnikov, 32.000 mož in 6000 konj, višnjeva pa 1350 častnikov, 25.000 mož in 6500 konj. Z ostalimi oddelki skupno se udeleži vaj 62.000 mož. Poveljnika imata popolnoma proste roke in ne naznanijo signali niti začetka niti konca vaj. Udeleže se jih tudi inozemski častniki. Avstrijo zastopa major Metzl.
Policijska preiskava v cerkvi. V vasi Kurckinu v Orlovski guberniji jc prišel neko nedeljo med mašo v cerkev policijski šef z arhierejem in celim oddelkom policajev. Ko je bila inaša končana, so popa prijeli ter preiskali celo cerkev; nato so popa izpustili ter odšli.
Kolera. V Šangaju razsaja med Kitajci kolera. Umrlo jc tudi več Evropcev, med njimi dva Nemca. Tudi po drugih kitajskih in japonskih obrežnih mestih razsaja kolera.
Prijeti roparji. V stolici Krasso na Ogrskem so prijeli roparsko tolpo 20 mož, ki je provzročila več roparskih vlomov, umorov in požarov. Glavar roparjev je nekdanji kovač Jurij Szasz.
Hišna preiskava pri srbskem prestolonasledniku. »Daily Telegraph« poroča iz Osten-de: Prestolonaslednik se je nekaj časa ustavil v Ostendu v nekem prvem hotelu. Ravno isti čas pa so neki dami, stanujoč v steni hotelu, izginili briljanti. Policija, obveščena takoj o tatvini, je preiskala vse služabniške sobe v četrtem nadstropju, a ni mčesar našla. Hoteli so žc oditi, ko jih hotelir opozori še na dva mlada človeka v prvem nadstropju, ki sta videti prava lahkoživca. Policija se je takoj podala v njene prostore n komisar je 'res v sobi dobil dva mlada človeka in jima povedal, kaj hoče. Razburjen ga je vprašal eden, če ve, pri kom je; ko je komisar rekel, da ne, mu je on sam odgovoril, da pri srbskem prestolonasledniku. Po tem pojasnilu je hotel komisar, opravičivši se, oditi, a sedaj je stopil k njemu prestolonaslednik z energično zahtevo, naj takoj vse preišče. Komisar je ubogal, našel pa ni ničesar.
Drzen blagajniški rop. V železniški d>rek-cijski urad pri Kašavu se vdrli neznanci v blagajniške prostore in odnesli \Verheimerco, ne da bi jih bil kdo opazil. Ob reki so poizkusili vdreti v blagajno, a so tako razbijali, da jih je čul postajenačelnik. ki jc letel na breg. Vlomilci so ga sprejeli s kamni in s streli iz samokresov. Postajenačeln k .ie letel na postajo nazaj na pomoč, a ni hotel nihče iti z njim. Vlomilci so nato nemoteno izpraznili blagajno, v kateri je pa bilo samo 800 kron.
Ker so jedle strupene gobe, so zbolele na Poznanjskem štiri rodbine. Umrli so že neki triletni deček, neki 531etni mož in neka 601et-na ženska, ostali se pa bore s smrtjo.
Podmorska polja. Deloma nerodovitna tla, deloma prcobljudenost s;Iijo narod vzhajajočega solnca, da išče vedno novih cenili virov za preživljenje. Njih zemlja je zelo skalnata ter zato nerodovitna, a bistroumni Japonec ne pride kmalu v zadrego. Gre, preišče ob obali morsko dno in na njem najde rastline, ki dajo skromnemu, nerazvajenemu ljudstvu, če ne ravno tečno in lukulsko, pa vsaj zadostno hrano. In ker ne zadoščajo ljudski potrebi več samorasle rastline, so začeli sejati njih seme v morje. To delo se prav dobro izplača, ka.iti žetev enega orala vrže kmetu čistih 1500 kron dobička.
Ribe, zdravilo proti malariji. Italijanska vlada si zelo prizadeva, da posuši močvirja — mareme, ki se razprostirajo ob Amu, po jugu Rimske Kampanje in ob Salernskem zalivu. ter tako uniči najhujšo sovražnico ljudstva — malarijo. Milijoni lir leže zakopani po prekopih, vodotočih in nasipih, a uspeha doslej še ni bilo vsaj znatnega ne. Sedaj so poizkusili z novim nenavadnim sredstvom, z majhnimi. 3—5 cm dolgimi ribicami, ki jih na tisoče privažajo iz Avstralije. Tamošnji švedski konzul je namreč prišel na to, da omenjene ribice žive od moskitov, raznih mušx in komarjev, ki v prvi vrsti prenašajo bacile malarije. Ker ribica more živeti tudi v naj-piitvejših vodah, so jih na tisoče spustili v močvirske luže. Posebni odbor, sestavljen iz učenjakov nadzoruje vsa ta dela. Preprosti
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V A REN" Žalec in
= priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). —— pcjHljatuc na dem 5prcjcmo rc$tauretcr »JCarcdncgo fccma" g. K^r ž 15 n i K (Tclcfcn 82.) —
narod imenuje ribico »modrooko«, ker ima lepo modro zenico. Samec ima živahno rumene in črne luskine, ki dobijo v čisti vodi srebrn lesk.
Pomanjkanje žensk na panamskem kanalu. Iz Ne\vyorka se javlja, da je prišel tja iz Paname neki vladni agent, da poišče deklet, ki bi se hotele omožiti z Amerikanci, ki delajo na panamskem kanalu. Da bi pridobili kar največ delavcev in da bi jili prisilili, da ostanejo na tem kanalu, se je odločila vlada, dati jim brezplačna stanovanja.
Najdragocenejši šal ima sedaj vojvodinja northumberlandska, kajti vreden je 400.000 mark; podaril ga jej je francoski kralj Karol. Površina njegova meri 7 31 ur ter je narejen iz dlake perzijskih mačk, ki je tako tenka, da se posamezna dlaka s prostim očesom niti ne vidi. Celi šal se da prav lahko spraviti v srednje veliko skodelico za kavo. Tudi ruska ca-rinja ima krasen in drag šal, ki so ga jej podarile orenburške žene. Tanek, je kot pajče-vina; zato ga je lahko stlačiti v poročni prstan. Angleška kraljica dobi vsako leto od domačinov iz Indije šest najkrasnejših kašmir-skih šalov kot davek; za eden sam tak šal je treba spodnje dlake desetih kašmirskih koz, opraviti pa ima ž njim več mož t) do 8 mese-
Novoletna denarna darila se odpravijo. Kakor je društvo kavarnarjev na Dunaju sklenilo, da opusti izdajanje novoletnega koledarčka, tako je tudi društvo gostilničarjev zaključilo odpraviti novoletna denarna darila. Na zadnji gostilničarski seji si je predsednik pridobil pooblastilo, da pošlje vsem gostilničarjem objavo, da gostom ni treba dajati nobenih novoletnih daril.
Žalostna dogodka v rodbini Tolstega. Dve veliki nesreči sta zadeli proslavljenega pisatelja grofa Tolstega. Neki delavec je umoril soproga njegove sestre, inženerja Beh-ra; iz žalosti nad očetovo smrtjo pa si je končal življenje pribočnik peterburškega vojnega gubernatorja poročnik Behr, Tolstega stričnik. Vtisk, ki sta ga naredila ta dva udarca na sivega samotarja v Jasni poljani, je bil silen ter ga je jako potrl. Nekateri listi, iščoči senzacij, so Behra zamenjali s Tolstim samim ter razkričali v svet, da je Tolstoj podel kot žrtev razdivjanih band.
Gospodarstvo.
g Velika razstava plemenske živine na Angleškem. Kakor vsako leto, tako je bila tudi letos na Angleškem velika razstava plemenske živine. Te razstave se pa vrše vsako leto v drugem kraju in vzbujajo povsod veliko zanimanje ne le živinorejcev, temveč tudi vseh drugih slojev, ker so razstave zanimive po krasni živini in po velikih darilih in cenah razstavljene živine. Letošnja razstava se jc vršila v mestu Lincolnu in je iznova pokazala, da so angleški živinorejci še vedno vzgledni vsem drugim in da so njihovi uspehi res krasni. Po podatkih »W.-L.-Z.«« je obiskalo razstavo živine v Lincolnu v 5 dneh nad 130.000 ljudij in je ob zaključku preostalo okolu 50 tisoč kron čistega dobička. Razstavljenih je bilo 2575 živali in sicer govedi, ovac in prašičev. Med govejo živino so dosegli biki-ple-menjaki v starosti nad 2 leti povprečno ceno 1440 kron, dveletni biki 1586 K, po letu stari biki 2280 K, med poslednjimi pa se je prodal en bik-plemenjak za ogromno svoto 26.000 K; povprečna cena kravam je znašala 1920 K, dveletnim telicam 1764 K in letnicam 1500 K. Največ goveje živine se jc prodalo v Južno Ameriko. Na razstavi je bilo nadalje več pasem angleških ovac in so se plačevale cene za posamezne živali od 144 do 720 kron. Izvrstno zastopane so bile tudi pasme angleških prašičev. V oddelkih bele pasme — velikih jorkšircev — so se zahtevale ccne, ki so bile celo za to razstavo previsoke, v oddelkih berkširske pasme in v nadaljnih oddelkih drugih pasem prašičev so se dosegle cene nad 400 kron za enega mrjasca. Izvanredni uspehi angleških živinorejcev bi morali tudi pri nas zbuditi boljše in hitrejše napredovanje v vseh panogah naše živinoreje, ki v primeri z gori navedenimi podatki tako silno zaostaja in se ne da niti približno primerjati z živinorejo na Angleškem.
ITALIJANI NAP4DLI SLOVENSKI »SPREVOD V TRSTU.
T r s t, 26. avg. Včeraj je slavilo slovensko pevsko društvo »Ilirija« pri sv. Jakobu razvitje svoje društvene zastave. Ob 3. uri je velika množica Slovencev z zastavami v slavnostnem sprevodu šla od Sv. Jakoba po tržaških ulicah na vrt »Narodnega doma« k sv. Ivanu. V sprevodu so bili tudi »Sokoli«, z zastavo, kar je Lahone posebno zbodlo. Slovenci so klicali: »Živio slovenski Trst! La-honi so reagirali na tc klice ter so sprevod napadli, razbili slovenske vrste. Obe stranki so se obdelovali s palicami. Italijanom o pomagali socialisti, ki so skupno z Italijani priredili protidemonstracijo ter šli pred namest-ni.štvo. Socialnodemokraški listi hudo napa dajo klerikalno-nacionalne Slovence.
Telefonska In brzolauna poročile,
SIJAJNO ZBOROVANJE S. K. Z.
Sv. Jurij ob južnt železnici, 25. avg. Shod »Slov. kmečke zveze« se je včeraj ob-tiesel sijajno. Narodna stranka je motila shod. Pomagat so prišli Celjani. Zdravnik dr. Ser-nec, učitelj Kveder, dijak in urednik »Narodnega lista« Spindler s svojimi neslanimi1 medklici imenitno pogoreli. Govorili so dr. Benkovič, Pišek in Mlakar. Navdušenje kmetov za slovensko kmečko zvezo velikansko. Narodna stranka v Št. Jurju ob južn! žel. fuč.
Dr. Lueger.
Dunaj, 26. avg. Dr. Lueger je obe noči po svojem povratku na Dunaju dobro spal, a je vsled utrujenosti odložil nameravano od-potovanje.
CESAR IN TITTONI. _
I š e 1, 26. avg. Cesar ie podaril Tittoniju svojo sliko v krasnem okviru. Tittoni je zjutraj odpotoval v Solnograd, Aerenthal je odpotoval popoludne. Pri sestanku je bil tudi razgovor o obisku avstrijskega princa na italijanskem dvoru.
Žalostnega srca naznanjam, da mi je predragi brat
Jakob Kogovšek
umrl dne 21. t. m. nepričakovane smrti v 21. letu svoje starosti.	1895 Iskreno ga priporočam v pobožno molitev in blag spomin.
Ivan Kogovšek
prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
Več dijahov
se sprejme na stanovanje in hrano pri Ani Merjeftič, Krojaške ulice it. I (Ljubljana). Stanovanje je zračno, hrana dobra in tečna. Dijaki so pod strogim nadzorstvom. 1840 8—5
Kupi se star Se poraben
zvo
ki bi bil okrog 60 cm širok v dolnjem obsegu in okrog 90 cm visok. Naznanila je poslati v osmih dneh na župni urad v 1896 Planini pri Rakeku. 2—1
Potrti najgloblje žalosti naznanjajo podpisani pretužno vest. da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo odpo-klicati k Sebi preljubljeno, nepozabno sestro ozir. teto, prateto in svakinjo, gospo	1894
O. BERNATOVIČ
Anjleiko skladišče oblek
Telefona stev. 132.
Marijo Raič m. Utipfl 1 Men poslovodja se Kče
j	I	S^N za velikfl crn<;nnrlarcl/-r, nnitiniln 7-Ui____
vdovo c. kr. profesorja
v nedeljo dne 24. avg. ob 1. uri popoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po težki niučni bolezni.
Zemski ostanki drage pokojnice so bili v ponedeljek, dne 26. avgusta ob 4. uri blagoslovljeni in položeni na pokopališču pri Sv. Križu k večnemu počitku.
Sv. zadušne maše se bodo brale v torek 27. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi Marijinega oznanjenja.
Ljubljana, 24. avg. 1907.
Ana Htipfl, Iv. pl. Zhuber-Okrog Katarina Annanič sestre,
Hermina Mittly, Sestra Marija Klotilda (Ljudmila Bilek) Matilda Kueinz, Karolina Bilek, Jea-nne Billek, Any Tauzher roj. Lassig vnukinje.
Karol Tauzher
nečak
Ana Hiipfl
svakinja
Vsi pranečaki in pravnuki.
MT Dobro urejena
kouacnico
ki leži na jako ugodnem kraju, na križišču več cest, se da tako] pod ugodnimi pogoji v najem	1897 3—i
izkušenemu Kovaču
ki je obenem kovač za podkovanje konj. Graščinsko delo zagotovljeno. Ponudbe je poslati na: oskrbništvo ljubljansko škofijskih graščin v Gornjemgradu.
tloua pritlična hisa
se proda z lepim urtom,
pripravna za vsako obrt, na lepem prostoru, z veliko kletjo v Ljubljanskem predmestju Novi Udmat St. 124. — Več se poizve v hiši pri hišnem gospodarju.	1885 3—2
za veliko gospodarsko podjetje. Zahteva se poznanje svetovnega trga, eksporta, nakupovalnih virov za kmetijske pridelke po južnih avstrijskih deželah in znanje slovenskega ali hrvaškega in nemškega jezika. Služba je stalna, plača po dogovoru. Ponudbe na uredništvo »Slovenca" pod Po-alovodja 1878.	,891 6_2
Zelo dobro vpeljaiia
žganjekuharija
v bližini Ljubljane, z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je potreba 12-20.000 fl. Ponudbe pod »Priložnost 224" na _upravo »Slovenca". 1838
Lepo posestvo
s krasno novo hi&o, hlevom, drvarnico, vodnjakom, 3 orale zemljišča, katero je deloma s sadnim drevjem in trtami nasajeno,, tik okrajne ceste in 5 minut od velike železniške postaje Grobelno oddaljeno, kjer se nahaja tudi trgovina z mešanim blagom, se takoj brez obrti ali pa z obrtjo pod ugodnimi pogoji za K 13 600 proda. Več pove Ivan Zupane, posestnik v Grobelnem 37, Štajersko. 1773
epo stanovanie
s tremi sobami, kuhinjo in jedilno shrambo
se takoj odda.
Na razpolago je del vrta. V neposredni bližini je mal potok in go zdiček. Ugodno za kakega g. pen-zijonista, posebno za upok. gosp. duhovnika. Prijazen kraj je tri in pol km, od Ljubljane.
Več se izve pri I. N. Babnlk, Dravlje 92,
p. St. Vid pri Ljubljani. 18O1 3-3
I
Otvoritev trjovine.
Naznanjam p. n. čevljarjem in slavn. občinstvu v Ljubljani in na deželi, da bodem otvoril v pondeljek, 26. avg. t. 1.
trgovino z usnjem
in potreb&činami domačega in inozemskega blaga na Sv. Petra oesta št. 2 (v hiši Assicurazioni Generali) ter zagotavljam cenjene odjemalce in naročnike nizke cene in točne postrežbe.
1890 3—2
Se vljudno priporočam spoštovanjem
K. A. Kresar.
Podružnica
s v
Delnifika glavnica 1 1 1 K 2.000.000. > 1
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, mmm mite ste«, z:::
obrestuje
mmr 3MT vloge na knjižice in v tekočem računu od dne vloge do / l!_Q _
dnevzdiga po 12 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zato Triglav« po kron 500'-, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.
Podružnica s v Celovcu« a
1 Rezervni fond 1 1 1 i K 200.000. t 1 1
I
i
r,t(i 1 mcolalnlcaml: Orabcn 39, Mul« atran, Maat. allca IT, Rarien, Brno,
" Up«, Ceika !----—----"------ ---- ---- ----
iTitora Id Ltberm.
(Jtika
Podružnice:
rabto 39, Mul« atran, M*i Ceika Kamni«, loraTikl B«mb*»*, HSdllng, Hort Jlila, Plina, tet.
Menjalnic« na Dunaju:
I. Walliallc 10, II. Taboralraaat *, III. Uncargant 71 (vgtl Rtnnvtga), III. L6-vtngaai« 37, IV Wladn«r Haaptalraai« 13, V. SchSnbrnnncralraaat 88 a, TI flumpeadorferatr. 24, VII. Mariablfcratraaa« 7«, VIII. Lcrcbenfaldcratraaa« 133, IX. Alirratraiaa 33, X. ravarltcoatraaa« 9«, XVIII. Wlbrln(aralraaaa 13, XIX. Dftbllngtr Hauptalr 3], XIX. Haaplalraaat 33.
Menjalnlfina delniška družba
46 160—112
99
MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10,
Ako. kapital K 20,000.000. Beaer »klad K 8 600.000
Majkulantnnjši
nakup in prodaja
vseh vrat rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, »račk, devU, valut in denarja.
wr Zamenjava in eskomptiranje ^
liirebanib »»stavnic in obligacij srečk in kuponov.