186 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 O kačjih pastirjih Pohorja Pohorje je eden izmed najlepših biserov na- rave Slovenije. To obsežno silikatno gorovje se v več ozirih razlikuje od ostalega sloven- skega alpskega sveta. Neprepustna kamnin- ska podlaga in posledično izdatna vodnatost s številnimi izviri, potočki, močvirji in barji ter nežna zaobljenost ovršja, ki se dviga do več kot 1.500 metrov nadmorske višine, so- ustvarjajo svojevrstne življenjske razmere in zelo posebna življenjska okolja. Med raznolikim živalstvom Pohorja seveda ne moremo prezreti kačjih pastirjev (Odo- nata). Njihovi osupljivi letalski manevri nad temnim zrcalom pohorskih barij in čudovite barve navdušijo prav vsakega ljubitelja nara- ve. Ne vedo pa morda prav vsi, da so kačji pastirji pravcate žuželčje »dvoživke« in da je njihov življenjski krog, še bolj kot na prvi pogled, razpet med vodo in zrakom. Veči- no življenja, neredko tudi več let, namreč preživijo skrito našim očem kot ličinke pod vodno gladino, vse dokler ne zaključijo lar- valnega razvoja, zapustijo vodnega okolja in se preobrazijo v odrasle žuželke. Kačji pastirji sodijo med manj številčne sku- pine žuželk, a marsikoga bo presenetilo, da živi v Sloveniji kar 72 vrst. V zadnjih treh desetletjih so bili kačji pastirji pri nas de- ležni precejšnje pozornosti ljubiteljskih odo- natologov, združenih v Slovenskem odona- tološkem društvu, in danes sodijo med bolje O kačjih pastirjih Pohorja Matjaž Bedjanič Črno jezero sodi med najpomembnejša življenjska okolja kačjih pastirjev na Pohorju. Izmed več kot 20 zabeleženih vrst so posebej pomembne močne populacije barjanske deve (Aeshna juncea) in barjanskega spreletavca (Leucorrhinia dubia). Foto: Matjaž Bedjanič. 187 O kačjih pastirjih Pohorja poznane skupine žuželk. Čeprav izvira prvi pohorski odonatološki podatek že iz zgodnje druge polovice 19. stoletja, pa do devetdese- tih let prejšnjega stoletja o kačjih pastirjih Pohorja nismo vedeli tako rekoč nič. S ta- kratnimi favnističnimi raziskavami, katerih plod je bil tudi prvi tehten prispevek o ka- čjih pastirjih Pohorja, objavljen v tematski »pohorski« številki revije Proteus (Kotarac, 1995), pa je bila splošna odonatološka slika območja že dokaj dobro orisana. Nadaljnje priložnostne terenske raziskave v naslednjem desetletju (Kotarac, 1997; Bedjanič, 2009) ter zlasti raziskave izbranih ogroženih vrst kačjih pastirjev na Pohorju v okviru pro- jekta LIFE+ WETMAN so odonatološko poznavanje tega delčka Slovenije še dodatno in pomembno nadgradile (Bedjanič, 2011; 2014a; 2014b). Če pogledamo na Pohorje v širšem na- ravno-geografskem okviru in zajamemo v obravnavo še nižje ležeče vznožne prede- le, lahko za to veliko območje sestavimo skupni seznam 40 vrst kačjih pastirjev. Na mnogo ožjem in manjšem ovršnem območju Pohorja, nekako nad 1.000 metrov, kjer so že bolj izražene razne »neprijaznosti« gor- skega podnebja, je bilo doslej najdenih 31 vrst kačjih pastirjev. Bolj kot samo število vrst so glavna zanimivost, ki daje odonatni favni ovršnega dela Pohorja svojstveni čar, nekateri barjanski posebneži – barjanska Samček in samička barjanske deve (Aeshna juncea) sta v paritvenem koleslju trenutek predaha poiskala na vejici rušja. Foto: Matjaž Bedjanič. 188 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 O kačjih pastirjih Pohorja deva (Aeshna juncea), barjanski spreletavec (Leucorrhinia dubia) in barjanski lesketnik (Somatochlora arctica). Slovenska najdišča predstavljajo skrajni jugovzhodni rob skle- njenega območja njihove razširjenosti v osrednji Evropi, kar še povečuje ranljivost naših populacij in jim daje poseben naravo- varstveni pomen. Barjanska deva je izmed omenjene druščine pri nas najpogostejša in je raztreseno razšir- jena po celotnem alpskem prostoru, najdena je bila tudi na Cerkljanskem in na Bloški planoti, starejši podatki pa jo navajajo še iz okolice Ljubljane. Njen razvoj je praviloma vezan na različna vodna okolja barjanskega značaja, ustrezajo pa ji tudi bogato zaraščeni ribniki in mlake na višjih nadmorskih vi- šinah. Pojavlja se po celotnem Pohorju in poleti tega velikega raznokrilega kačjega pastirja denimo na Črnem jezeru, Lovren- ških jezerih ali na Ribniškem jezeru skoraj ne moremo prezreti. Iz naravovarstvenega vidika velja posebej omeniti, da živijo na Pohorju najmočnejše populacije barjanske deve v Sloveniji. Barjanski spreletavec je pri izbiri barjan- skega bivališča bolj zahteven in naseljuje s šotnimi mahovi in drugo barjansko ve- getacijo zarasla visoka barja, ki imajo vsaj nekaj odprte vodne površine. Živi tudi v maloštevilnih bogato zaraščenih sekundar- nih bivališčih z visokobarjanskim značajem, kot so ribniki in mlake. V Sloveniji naseljuje barja na Jelovici in Pokljuki, nedavno je bil najden tudi na Solčavskem, največ najdišč s potrjenim razvojem barjanskega spreletav- ca pa leži na Pohorju. Tu ga bomo srečali ob Črnem jezeru, Lovrenških jezerih, na Prednikovem barju ter še nekaterih manjših barjanskih kompleksih, ki pa jih lahko pre- štejemo le na prste ene roke. Najbolj poseben izmed treh posebnežev pa je v več ozirih barjanski lesketnik. Njego- ve ličinke živijo v plitvih barjanskih oknih, Barjanskega spreletavca (Leucorrhinia dubia) srečamo le na visokih barjih. Prepoznamo ga po belem »obrazu«, svetlih žilah na konici kril in značilnih madežih na temnem oprsju in zadku, ki so pri mladostnih samcih in samicah rumenkasti, pri spolno zrelih samcih pa rdeči. Foto: Matjaž Bedjanič. 189 O kačjih pastirjih Pohorja lužah in zamočvirjenih depresijah, ki so v različni meri zarasle s šotnimi mahovi in drugo barjansko vegetacijo. Kljub posebne- mu kemizmu barjanske vode, velikim tem- peraturnim nihanjem in pogosto surovemu gorskemu vremenu lahko preživijo le v na- tanko takem tipu naravnega življenjskega okolja. Njihov razvoj do preobrazbe v od- raslo žuželko traja med zaplatami mokrega šotnega mahu kar nekaj let, v takšnih skraj- nih življenjskih okoljih pa lahko preživijo celo poletno sušo in zimsko zmrzal. S cilj- nim iskanjem smo ga zabeležili na približno dvajsetih barjanskih kompleksih na ovršju Pohorja med Osankarico in Klopnim vrhom ter na Prednikovem, Trtnikovem in Stegne- tovem močvirju nad Bojtino, vendar pa so populacije majhne in zelo ranljive. Tudi za ogroženega barjanskega lesketnika velja, da je Pohorje najpomembnejše območje v Slo- veniji. Ob omembi treh najznačilnejših barjanskih posebnežev, ki jih bomo v najbolj vročih poletnih mesecih z nekaj odonatološkega znanja in sreče na Pohorju gotovo srečali, pa ne moremo mimo nekaterih mnogo red- kejših vrst, o katerih vemo zelo malo. Rib- nik Jezerce ali Jezerska jama ob Radoljni Samčke barjanskega lesketnika (Somatochlora arctica) lahko v neumornem počasnem letu nad barjanskimi bivališči opazujemo julija in avgusta. Takoj, ko oblaki zakrijejo sonce, se umaknejo med drevesne krošnje in rušje. Foto: Matjaž Bedjanič. 190 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 O kačjih pastirjih Pohorja predstavlja edino znano »novodobno« najdišče za kritično ogroženega barjan- skega škratca (Coenagrion hastulatum) v Sloveniji, posebno pozornost v druščini kačjih pastirjev Pohorja pa zasluži tudi črni kamenjak (Sympetrum danae), ki naseljuje močno zaraščene večje stoje- če vode z barjanskim značajem. Kakor so nas opazovanja omenjenih vrst raz- veselila, nas po drugi strani zelo skrbi njuna usoda, saj barjanskega škratca na Pohorju nismo opazovali vse od prelo- ma tisočletja, tudi črnega kamenjaka v zadnjem desetletju na znanih najdiščih ni na spregled. Šele pred nekaj leti je bil na že ome- njenem ribniku Jezerce in na Klo- pnovrških barjih zabeležen tudi zelo redek rumeni kamenjak (Sympetrum flaveolum), ki še dopolnjuje seznam redkih in ogroženih vrst kačjih pa- Obvodna zverca (Lestes sponsa) sodi med najpogostejše enakokrile kačje pastirje Pohorja. Foto: Matjaž Bedjanič. Najdbe redkega in ogroženega rumenega kamenjaka (Sympetrum flaveolum), ki smo ga tod prvič opazovali šele leta 2014, kažejo, da ovršje Pohorja skriva še marsikatero odonatološko zanimivost. Foto: Matjaž Bedjanič. 191 O kačjih pastirjih Pohorja stirjev na Pohorju. Med slednje sodita tu- di vrsti iz dodatka II in IV Habitatne di- rektive – veliki studenčar (Cordulegaster heros) in kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia). Prvi je tako imenovana kvalifikacij- ska vrsta Natura 2000 območja Pohorje, ven- dar naseljuje pohorske potoke na nižjih nad- morskih višinah, izjemoma vse tja do 850 metrov. Ob tem omenimo še njegovega soro- dnika, povirnega studenčarja (Cordulegaster bidentata), ki živi v manjših potokih, izvi- rih ter zamokih tudi na višjih nadmorskih višinah in ga poleti neredko srečamo ob pohorskih cestah in robovih gozdov. Za- nimivo je, da v potočkih na ovršju Pohorja kljub iskanju še nismo uspeli potrditi njego- vega razvoja. Odrasli osebki že omenjenega evropsko zavarovanega kačjega potočnika so na Pohorju le posamični gostje, saj so nji- hova primarna bivališča in življenjska okolja ličink daleč v dolini Drave ali Dravinje. Tu- di nekatere druge ranljive vrste s slovenske- ga Rdečega seznama, kot so grmiščna zver- ca (Lestes barbarus), višnjeva deva (Aeshna affinis) in rjava deva (Aeshna grandis), sodijo v kategorijo občasnih »pritepencev« in jim na Pohorju ne pripisujemo posebnega nara- vovarstvenega pomena. Raznoliki in prav posebni rastlinski in ži- valski svet, s katerim se ponaša Pohorje, uvršča ta delček Slovenije med naravovar- stveno najvrednejša območja Evrope. Načrti za širjenje turizma morajo biti v osrednjem območju bodočega Regijskega parka Pohorje skrbno pretehtani in imeti podrejeno vlo- go. Še pomembnejša pa sta po desetletjih odlašanj vzpostavitev načrtnega naravovar- stvenega upravljanja ter izvedba varstvenih ukrepov, dodatnih raziskav in monitoringov, katerih cilj je zagotavljanje ugodnega ohra- nitvenega stanja ogroženih vrst. Brez pretiravanja lahko v zaključku sklene- mo, da je Pohorje v odonatološkem oziru nekaj posebnega. Ovršno območje, od Rib- niškega jezera na zahodu preko Lovrenških jezer, ribnika Jezerce, Javorskega in Klo- pnega vrha ter Osankarice s Črnim jeze- rom vse do Prednikovega, Stegnetovega in Trtnikovega močvirja na vzhodu, je z vidika odonatne favne osrednje območje, ki ga je treba zajeti v okvir bodočega Regijskega par- ka Pohorje. Idilična podoba ribnika Jezerce ob Radoljni. Za kačje pastirje tega območja so največje možne grožnje naselitev rib in izpusti vode. Slednje je na prelomu tisočletja očitno botrovalo izginotju kritično ogroženega barjanskega škratca (Coenagrion hastulatum) na Pohorju. Foto: Matjaž Bedjanič. 192 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 O kačjih pastirjih Pohorja Za slovenske razmere zelo obsežni visoko- barjanski ekosistemi v različnih fazah suk- cesije predstavljajo bivališče mnogim ogro- ženim vrstam kačjih pastirjev in verjetno še kakšni, ki tukaj doslej še ni bila zabeležena. Tudi to daje raziskavam kačjih pastirjev Po- horja svojstveni čar in je spodbuda za delo v prihodnjih letih. Literatura: Bedjanič, M., 2009: O kačjih pastirjih območja med Pohorjem in Halozami (Insecta: Odonata). V: Gradišnik, S., (ur.): Zbornik občine Slovenska Bistrica III: Svet med Pohorjem in Bočem, 549-577. Slovenska Bistrica: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, 773 str. Bedjanič, M., 2011: Nove najdbe barjanskega lesketnika Somatochlora arctica in barjanskega spreletavca Leucorrhinia dubia na Pohorju. Erjavecia, 26: 37-42. Bedjanič, M., 2014a: Projekt »Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji – WETMAN 2011- 2015«, LIFE09 NAT/SI/000374, Popis začetnega stanja in raziskave vpliva projektnih aktivnosti na populacije kačjih pastirjev (Odonata): pilotno območje Pohorje – končno poročilo. Braslovče: Elaborat za Zavod RS za varstvo narave, ProNatura, 76 str. Bedjanič, M., 2014b: Prispevek k poznavanju razširjenosti in ogroženosti barjanskega lesketnika Somatochlora arctica na Pohorju. Erjavecia 29: 24-32. Kotarac, M., 1995: Kačji pastirji Pohorja. Proteus, 57 (9/10): 336-339. Kotarac, M., 1997: Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 205 str. Siesa, M. E., 2019: Libellen der Alpen: Der Bestimmungsführer für alle Arten. Bern: Haupt Verlag, 239 str. Wildermuth, H., Martens, A., 2019: Die Libellen Europas: Alle Arten von den Azoren bis zum Ural im Porträt. Wiebelsheim: Quelle & Meyer, 958 str. V odmaknjenih predelih Pohorja so še ohranjeni manjši barjanski biseri, kamor k sreči le redko stopi človeška noga. Prav takšna življenjska okolja so pogodu ogroženemu barjanskemu lesketniku. Foto: Matjaž Bedjanič. Dr. Matjaž Bedjanič je biolog, ukvarja se s favnistiko in ekologijo kačjih pastirjev, kobilic in potočnih rakov v Sloveniji in na Balkanu. Posveča se tudi taksonomiji, zoogeografiji in ohranjanju favne kačjih pastirjev jugovzhodne Azije, zlasti Šri Lanke. Dejaven je pri raziskavah in ohranjanju mokrišč, posebej ga veselita terensko delo in naravoslovna fotografija. Zaposlen je na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Dela na večletnem integriranem naravovarstvenem LIFE projektu LIFE-IP NATURA.SI.