Leto III.
Maribor, sobota 21. februarja 1920.
St. 42.
'MUC4Z
Vgmai/
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6'50 mesečno.
četrtletno K 1ST50. če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6—. — lnserati po dogovoru.
Spremembe ir novi vladi.
LDU Beograd, 20. februarja. Tisk. oddelek min. zun. zadev javlja: Regent Aleksander je danes ukaz o imenovanju nove vlade podpisal.Vlada je sestavljena na sledeči način predsednik, min. konstituante in min. za izenačbo zakonov: Stojan Protič, podpredsednik min. sveta in prometa: dr, Ant. Korošec, min. notr. .zadev: Marko T r i f k o v i č, min. zun. zadev: dr. Ante T r u m b i č, min. trgovine in industrije: Stojan R i b a r a c, minist. javnih del: Joca Jovanovič, min. za finance: dr. Velizar Jankovič, min. justice : dr. Momčilo N i n č i č, min. prosvete: dr. Miša Trifunovič, min. brez portfelja: dr. Miroslav S p a-1 a j k o v i č, min. vojne in mornarice: gen. Branko Jovanovič, min. pošte in brzojava : dr. Mato D r i n k o v i č, min. verstva: dr. Fr. Jankovič, min. za soc. skrb: dr. Juro Š ur m in, min. javnega zdravja: dr. Stanko Miletič, min. za šume in rude: dr. Ivan Kovačevič, min. za agrarno reformo: dr. Ivo Krnic, min. prehrane in obnove: dr. Aleksa S t a n i š i č, min. poljedelstva Ivan Roškar. Ministri so bili včeraj ob 17. uri zapriseženi.
Regent in nova vlada.
(Izvirna poročila „Mariborskemu delavcu'1.)
Beograd, 20. februarja. Včeraj popoldne je šel Stojan Protič z novo sestavljeno ministrsko listo k regentu. Hoje regent opazil v ministrski listi tri morilce srbskih državljanov, ie raztrgal listo, nakar je opozicija sestavila novo ministrsko listo.
Bodočnost nove vlade.
Beograd, 20. februarja. Nova vlada le z ozirom na svojo politiko popolnoma vezana z obljubo, da hoče delati edinole s parlamentom. Ako se ji ne posreči, da bi si za-9otovila redno delovanje narodnega predstavništva, bo prisiljena demisijonirati.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo In uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24.
Nova vlada zaprisežena.
Beograd, 20. februarja. Danes ob 17. uri je regent zaprisegel novo ministrstvo.
Demisija slovenske vlade.
Ljubljana, 20. februarja. Dosedanji predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo dr. Gregor Žerjav je podal brzojavno de-misijo.
Demisija dalmatinske vlade.
LDU Split, 20. februarja. Povodom odstopa osrednje vlade je odstopila tudi pokrajinska vlada za Dalmacijo.
Atlansko brodovje zapustilo Malto.
DKU London, 20. februarja. Atlansko brodovje je zapustilo pod poveljstvom admirala Sir Charles Ma-tena z zapečatenimi povelji Malto.
Sovjetska Rusija in Poljska.
DKU Moskva, 20. februarja. (Brezžičino.) Brezžična brzojavna poročila iz Varšave poročajo dnevno, da namerava sovjetska vlada začeti spomladi ofenzivo proti Poljski. Kot dokaz za to trditev se poroča, da je bil imenovom Trocki za prometnega ministra, bivši carski minister Polivanov za vojnega ministra in general Brusilov za vrhovnega poveljnika. Iz istega vzroka so bili tudi razpuščeni delavski in vojaški sveti in upeljano 12 urno dnevno delo. Vse te trditve so neresnične. Trocki ostane ljudski komisar za vojsko. Polivanov in Brusilov ne bosta dobila v sovjetski Rusiji nobenega javnega mesta. Tudi ne namerava sovjetska Rusija nobene ofenzive. Razpustitev delavskih in vojaških svetov se sploh ne izvede in 12-urni delavnik ne bo nikdar zapovedan. Vlada sovjetske republike želi mirno rešitev tekočih vprašanj.
Revolucijonarji od zgoraj.
Kar se je te dni dogodilo v našem Beogradu, je zlo, ki more roditi najslabše posledice v našem državno-političnem življenju, če se to zlo ne odstrani, dokler je še čas. Nova vlada je sestavljena v znamenju reakcije na podlagi strankarsko-osebnega sovraštva do vsega, kar vsebuje državno in narodno edinstvo. Vlado so sestavili ljudje, ki so odkriti nasprotniki jugoslovenske enotne države. Srbski radikalci so ravno tako separatisti kakor zastopniki Velike Hrvatske in slovenski klerikalci. Ni čudno, da sedijo v novi vladi ljudje, ki niso bili nikdar Jugosloveni v srcu. Njih delovanje pred prevratom je bilo naravnost naperjeno proti ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno jugo-slovensko državo. Čudno pa je, kako so mogli prevzeti listnice v tem ministrstvu posamezni možje, ki vsaj v javnosti niso tako kompromitirani kakor sta n. pr. general Branko Jovanovič in Halil beg Hrasnica.
Naša država se nahaja v težki krizi. To je treba priznati. Vse od avgusta lanskega leta pa do zadnjih dni je reakcijonarna parlamentarna opozicija onemogočevala uspešno delo demokratsko-socijalistične vlade. Istočasno pa so njeni člani v opozicijonalnem časopisju in po raznih shodih hujskali proti vladi, ki je z marsikaterim dejanjem dokazala( da hoče delati vkljub neštetim oviram v korist države in naroda. Zgodilo se je celo, da je ta ali oni, ki je danes minister, javno napadal državo in propagiral razne avtonomije, republike itd. Sedaj pa so prišli na površje vsi oni, ki so do sedaj razvirali in uničevali državno samozavest v našem narodu. Žalostna nam majka!
Kakšni ljudje sedijo danes v vladi, nam priča preteklost ministra za šume in rude Halil bega Hrasnice in vojnega ministra generala Jovanoviča. Hrasnica ni samo znan kot hud nasprotnik vsake socijalne in agrarne reforme, ampak tudi kot sovražnik Srbov. Za časa avstrijske okupacije je bil Hrasnica vojaški avditor v Kragujevcu, kjer je obsodil na smrt 30 nedolžnih Srbov, ki so ostali zvesti svoji slavni domovini.
Mednarodna komisija za preiskovanje vojnih zločinov v Srbiji je pred par dnevi zahtevala njegovo izročitev, danes pa sedi ta človek v ministrstvu mesto v ječi. — General Jovanovič je glavni krivec znanega solunskega dogodka, ki ostane zapisan v
večno sramoto onih srbskih krogov, ki niso hoteli nič čuti o veliki jugoslovenski državi. On je zakrivil smrt treh nedolžnih srbskih oficirjev pod pretvezo, da so pripravljali zaroto proti regentu. V resnici pa so bili odločni bojevniki za narodno ujedinjenje v skupni jugoslovenski državi. In v tej družbi sedi n. pr. Dr. Anton Korošec, o katerega osebni poštenosti do sedaj še ni dvomil nihče. Za isto mizo sedita tudi slovenska klerikalca zdravnik Jankovič in posestnik Roškar. Kakšni so neki občutki naših klerikalcev!
Medtem ko so naši zunanji sovražniki na delu, da se poslužijo naše notranje krize v dosego svojih zlobnih namenov, stoji na čelu države kabinet, katerega člani so omadeževani z nedolžno krvjo ubogih žrtev, ki so raje umrle nego izdale svojo domovino in svoje jugodovensko prepričanje.
Poštenega človeka je sram v dno duše, da je kaj takega sploh mogoče. Skoraj bi mu bilo žal, da je pomagal razbijati gnilo Avstrijo. Kaj bo reklo naše zavedno ljudstvo, ki se je komaj1 uživelo v našo državno misel? Udejstvitev reakcijonarne vlade je naravnost atentat na našo svobodo. Stojimo pred revolucijo od zgoraj.
Temna je bližnja bodočnost naše države( če se ne dvigne naš pošten jugoslovenski narod in ne prekriža zlobnih računov rušiteljev državne in narodne edinosti. Naš narod ni zaman trpel pod tujim jarmom, naši fantje in možje niso umirali zato, da more vladati v svobodni jugoslovenski državi klika, ki je bila vedno sovražna jugoslovenski ideji. Prišel bo vihar in odnesel s po-zorišča revolucionarje od zgoraj.
Nova ameriška politika.
Svetovna vojna je prisilila Ameriko, da se je vmešala v evropsko politiko.
Ljudje, čisto drugačnega pojmovanja nego Evropejci, so videli z viška doli vso silno malenkost, nesrečni plod zgodovine in suženjsko bolezen starih tradicij, ki glojejo stare »kulturne« narode tostran Atlanskega oceana ter začutili v sebi veliko dolžnost,
Radivoj Rehar:
Urrraki.
(Fabula).	(Dalje).
Tedaj se je ozrl tudi on vame; njegove temne, žive oči niso bile izdaleka tako lepe, ko njene, toda tudi v teh ni bilo hudobije.
— Ne boji se naju — je odvrnil čez nekaj časa — ker je še mlada, še neizkušena, ko midva; če pa bi prišla sem danes leto, naju gotovo ne bi gledala več tako prostodušno ko danes, zbežala bi ter se skrila na najtemnejše dno te mlake. Vsi smo enaki, ljudje in živali. Dokler smo mladi, smo odkriti in zaupni, kakor se nam tudi ostali svet zdi odkrit in zaupen, ko pa prekoračimo zenit mladosti, ubiti od spoznanj in razočaranj, ne zaupamo več nikomur še samemu sebi ne.
— Da, to je življenje — je odvrnila ona. Življenje ... A najini duši, ki stremita za popolnostjo, živeč sami iz sebe, se ga ne strašita. Naj pride, kar hoče, čisti kot sta, morata ostati do konca. Dragi, danes koma; vem, kaj si mi in vem, kaj sem jaz tebi.
— Hvala ti, draga, se je zahvalil on ter prijel še tesneje za njeno belo, polno ročico.
Jaz pa sem si mislil: Tole so urrraki, tisti strašni urrraki, o katerih ve toliko strašnih pripovesti naša prastara kronika. — Pozabil sem na vse tradicije. Poln ljubezni in prijateljstva do onih dveh sem skočil na breg,
posvetiti tem trpečim ljudstvom z lučjo nove resnice in pravice.
Zbrali so se tisoči in tisoči, se natovorili na ladije ter prepluli neizmerno morje, da se bore za novo ero človeške zgodovine, za ero odpuščanja in narodne enakosti. Sovražniki so se smejali, češ, Amerika je daleč, predno pridejo do nas njeni vojaki bomo že diktirali mir v Parizu, Rimu in Londonu. Toda čimbolj so se približevale ameriške ladije Evropi, čimveč je bilo na francoskih bojiščih borcev novega sveta, tembolj je ginil smeh z obraza sovražnikov.
Amerika je postala odrešenica Evrope. Brez njene pomoči bi antanta ne bila vzdržala do onega momenta, ko je dozorela naša revolucija, ko smo mi, slovanski narodi Avstroogrske, zrušili fronte od zadaj.
In tedaj, ob tistem velikem momentu, ko so utihnili topovi, ko so prestale plavati čez Atlanski ocean ladije natovorjene z borci za Evropo, tedaj je dvignila sidra bela ladija »George VVashington«, da ponese v Paiz moža, ki ga je v kratkih mesecih vsa Evropa nazvala svojega odrešenika, novega mesijo. Oči vseh dotlej tlačenih, komaj osvobojenih narodov, so se upirale v ono ladijo, v onega moža. »živio WiIson« je odmevalo po Evropi v stotero jezikih »živio naš spasitelj«.
Toda komaj je ladija pristala v Brestu, komaj se je novi spasitelj podal na evropska tla ter se odpeljal v ono staro, zgodovinsko zemljo italijansko, že se je začelo megliti, prej tako jasno njegovo čelo. Tisti dan na Ouirinalu je padlo v njegovo dušo prvo razočaranje. To je bil začetek. Odtlej so se k prvemu nizala dan na dan nešteta nova razočaranja.
Videl je evropski egoizem, videl stoletne je in rivalitetni surovi, hinavski, zahrbtni boj in čelo se je temnilo vedno bolj in bolj. Poprej prvi, je postajal zadnji, nihče ni več poslušal njegovih apostolskih naukov; sodišče evropskih krvnikov je scdilo samostojno, on je samo gledal. Niti umeševal se ni več v te razsodbe. Pač, enkrat se je še. Ko so dvignili krvniki roke, da obsodijo v laško sužnjost naše primorske brate, tedaj se je dvignil veliki mož ter jim zaklical:
prav tik k njima, odprl usta ter zakvakal najlepšo pesem, kar sem se jih dotlej naučil. In glej: hvaležnost se je pojavila na njunih obrazih. Ona se je sklonila k meni, me prijela za roko ter položila v naročje, gladeč me s svojo svilnato ročico, da mi je postajalo toplo in prijetno, kakor še nikoli v življenju.	..
Tako sem ostal pri njima dolgo, dolgo, da se je Božje Oko že nagnilo proti zapadu. Tedaj komaj sta me položila nazaj v travo, vstala ter odšla. Gledal sem za njima, ko sta izginjala v daljavi, roko v roki, tesno drug poleg drugega.
— Kaj je bilo to? 7- sem se vprašal, ko sta popolnoma izginila v gosti vrbovi meji. Kaj je bilo to? Urrraki, oni urrraki, ki jih naš rod tako sovraži? Da! Tudi ta dva sta bila iz njihovega rodu, _ toda kako vse drugačna sta bila, kakor oni, ki sem jih bil videl in spoznal dotlej! Postavil sem se na noge, dvignil roke proti Božjemu Očesu, ki je ravnokar zahajalo ter zakvakal iz vsega mladega in pobožnega srca vročo prošnjo za blagoslov onima dvema dobrima ... Ko sem odkvakal sem se vrnil v lužo, odplaval nadno ter se tam skril v najtemnejši kot. Tisti večer nisem mogel zaspati, premišljeval sem o urrrakih, premišljeval o nas žabah, premišljeval o filozofiji in življenju ter na tihem sklenil, da se posvetim popolnoma
»Stojte!« In obstali so. Sram jih je bilo lastne podlosti, toda od svojih nakan v srcu niso odstopili, samo na jezik so jim prišle prazne, hinavske, lažnjive besede: »Saj ne mislimo tako...« Toda njihova dejanja so bila nasprotna njihovim besedam. Tako je prišel dan, ko je spoznal mož iz Bele hiše, da je zablodil med vampirje. Spet je dvignila ladija »George Washington« sidra ter se oddaljila od Evrope. Wilson je odšel. Obupal je nad Evropo, nad ono Evropo, katero je hotel rešiti tisočletnih bolezni. Sodniki v Parizu so si oddahnili...
Toda	niti tedaj	še	ni opustil poslednjih
poizkusov,	rešiti vsaj	en	narod,	nas Jugoslovene.
Kadarkoli so se sodniki odločili, da nas obso-dijo, vselej je naznanil brezžični brzojav na Eifelovem stolpu: „Stojte!"
Senat v Beli hiši pa se noče omejiti samo na en narod; on odklanja celotno mirovno delo. Pred	par dnevi je	prišla	v Europo nova
ameriška nota :	Ali	— ali!	Ali sprejmete v
jadranskem vprašanju Wilsonov predlog, ali pa se Amerika popolnoma umakne iz Evrope, ter jo prepusti popolnoma svoji usodi. Za njo pa prihajajo iz \Vashingtona nove vesti: Wilson bo odpotegnil iz senata mirovnopogodbo ! Že danes se lahko trdi, da se bo to tudi res zgodilo; in s tem se bo zrušil zadnji most med novim in starim svetom. Amerika nastopa novo politično dobo, dobo v kateri bo popolnoma desinteresirana na evropski usodi, vodila izključno le politiko lastnega domačega pro-cvita.
Dnevne vesti.
Prva blamaža. Prvotna lista ministrov se je morala izpremeniti, ker so bili med gosp. ministri ljudje, ki so se med vojno kompromitirali. Baje so bili med njimi trije ljudje, ki so imeli na vesti razne justlčne umore- To je dogodek, ki nam kaže, kakšni ljudje prihajajo v naši Jugoslaviji v ospredje. Namesto, da bi šlo navzgor, padamo nazaj in naša državna misel bo čim dalje bolj diskreditirana. Ne le, da se drugod drže še razni ljudje, ki so bili prej in so še proti-državni —.prihajajo zdaj te vrste »Jugoslo-veni« tudi na najvišja mesta. Ti ljudje bodo za osebno korist prodajali državo. Separatizem bo pridobil novih sil in skupna državna
študiju urrrakologije. Ukvaku nisem povedal o tem ničesar, ker sem vedel, da bi bilo pri njem, starem filistru, vse govorjenje in dokazovanje zaman.
Enega naslednjih dni sem se vpisal na zgodovinsko fakulteto, oddelek za urrrakolo-gijo, dobil vstop v vse domače arhive ter se pridno lotil študija. Sklenil sem se prepričati, da li ni kje kak kronist ali zgodovinar, ki bi sodil urrrake tudi iz nepristranskega in ne samo šovinistično-nacijonalnega stališča, kakor vsi, kar sem jih poznal. Iskal sem, toda žal, zaman. Nisem ga našel. Radi tega sem sklenil, da izdam sam tako kritično razpravo, — in izdal sem jo — da bi je ne bil nikoli. Uspeh je bil ogromen, naravnost nenavaden, ker ž njo sem razdvojil ves naš narod v dva silno si nasprotujoča tabora. Eden, mladina« se je popolnoma strinjal z mojim stališčefl1* drugi, starejši, so postali moji odločni s>0* vražniki ter me imenovali najhujšega veleiZ" dajalca žabjega naroda. Tako sem postal predmet splošne diskusije in ni je bilo družbe, kjer bi se ne bilo govorilo o meni. Da )e bila moja popularnost res ogromna, stotine ženitnih ponudb vseh najodličnejših in najlepših žab in žabic našega naroda.
Po doktorski dizertaciji pa nisem vstopil v prakso, čeravno so mi ponujali mesto pla* čanega docenta na najglasovitejši mladožabj« univerzi v Črni Lokvi, ampak sem se napo*
sila bo omajana. Zdaj je čas, ko je treba, da se združi vse, kar je pri nas še zdravega in dobrega. Nova vlada se je blamirala že pri svoji sestavi. Morala je nekaj imen spremeniti: Zato bo poskrbela pozneje, da se bo dobro godilo vsem, ki pojdejo za njo-To bodo ljudje njih vrste.
Znamenje. Ko se je v Beogradu izvedelo, da so na min. listi tudi morilci srbskega naroda, je takoj ugasnila vsa elektrika v mestu To je imelo biti znamenje, da prihaja zdaj nad Jugoslavijo /;črna era". Združilo se je vse, kar je reakcionarnega in zavladala bo „tura“. V taki trni bodo stari avstrijski ostanki reševali, kar se rešiti da. Toda Jugoslavija ima še dovolj sile, da bo stresla s sebe to črno noč in upajmo, da bo kmalu prišla vesela, jasna in svetla pomlad.
Prazno slamo mlati »Straža«, če misli, da bomo odgovarjali na njene puhle in duševno votle notice osebnega značaja. Če se ji ljubi brcati na vse strani, naj enkrat pošteno brcne v svojo bližino, mogoče jo sreča še pamet, predrto doseže uspehe pokojnih »Malih novic«. Sicer pa »časniški veleumi« v Cirilovi tiskarni lepo pridno molčijo na naše stvarne odgovore. Kaj ne gospodje, da je grozdje včasih prekislo!
Kamniker — diplomat. Kakor se govori po Gradcu misli slavni radgonski Kamniker opustiti zdravniško prakso ter se posvetiti diplomaciji. Baje je spoznal v sebi diplomata, ko se je potil za priklopljen je Radgone Avstriji. Uverjen je namreč trdno, da je to njegovo delo. Mi pa mislimo, da je to zakrivila laška škodoželjnost in pa naša lastna neprevidnost.
Junaki, ki ne smejo biti imenovani. »Deutsche Grenzwacht" obžaluje, da se ne sme javno obelodaniti imena onih nemških junakov, ki so preteklo leto napadli Radgono. To pa radi tega ne, ker bi to pomenilo ovaditi jih Jugoslaviji, ki bi jih potem preganjala.
Nov transport vojnih ujetnikov. Naznanjen je prihod 191 vojnih ujetnikov iz Italije. Transport je odšel 19. t. m. z Dunaja. Kdaj pride v Maribor, še ni znano.
Tiskarski škrat je postavil v našem včerajšnjem članku »Italijanske intrige« Italijo mesto Francije. Pa ne da bi celo tiskarski škratje bili v zvezi z Italijo!
Plesi prepovedani. Do Velikenoči so v Sloveniji prepovedani vsi javni plesi razven ožjih domačih zabav. Dijakom je prepovedan dostop do vseh javnih zabav.
Zanimivo predavanje. V pondeljek predava v mali dvorani Narodnega doma g. dr. Pivko o Jugoslovenih v Italiji. K številni udeležbi vabi Mariborsko sl. žensko društvo. Začetek ob 20. uri.
Uradniške draginjske doklade. Načelstvo JDS je na svoji zadnji seji soglasno sklenilo pozvati merodajne činitelje, da nemudoma ukrenejo vse potrebno, da se dosedanje draginjske doklade uradnikom podalj-
til — ne čudite se — med urrrake, da jih osebno preštudiram. Kakšen je bil uspeh tega mojega potovanja, naj vam pove moja desna noga, na kateri manjkajo vsi prsti, razen enega ter velika brazgotina na glavi, ki se mi pozna še dandanašnji. Toliko pa povem, da so me po povratku iz bolnice, kjer sem bil več mesecev, minile vse simpatije do urrrakov. Edino kar je ostalo v mojem srcu «ot najsvetejše čuvstvo, pa je bil neminljiv spomin na onadva plemenita urrraka iz mladosti. Vedel sem sedaj, da so vsi urrraki res urrraki, to se pravi zlodejci, nasprotno pa sem bil prepričan, da sta med njimi dva, ki sta — izjema. In to prepričanje mi je ostalo vse do — včeraj. Zakaj sem doživel ta dan? Zakaj nisem umrl poprej? Ostal bi bil vsaj nedotaknjen najdražji ideal mojega bednega, dvomov in razočaranj polnega življenja.
..Prehajam k najbolj žalostnemu poglavju jnonh del, k poglavju, s katerim moram pre-Kiicati ono, v kar sem še vse do včeraj neomajno verjel.
(Konec prih.)
šaio preko 1. marca. To se je brzojavno sporočilo min. predsedniku ter finančnemu in trgovinskemu ministru. Načelnik stranke pa je otpotoval v Beograd, da osebno intervenira v tej nujni zadevi, ki se mora rešiti tako, kakor zahteva sedanja draginja.
Razlastitev veleposestev. Regent Aleksander je podpisal ukaz o razlastitvi veleposestev v državne in občinske svrhe in v korist zgradbe uradniških in delavskih hiš.
Izvoz kož. Ljubljanska trgovsko obrtna zbornica je prosila trgovinsko ministrstvo, da prepove vsak izvoz surovih kož, dokler niso krite lastne potrebe usnjarske industrije.
Pozor trgovci! Trgovski gremij v Mariboru prosi, da se mu blagovolijo javiti tvrdke, ki se na Slovenskem Štajerskem zanimajo za ožitvorjenje vodnega prometa po Savi iz Siska v Beograd ter druga pristanišča na dolnji Donavi, Savi ter Dravi in obratno ter na kakšno tonažo bi eventualno reflektirale. Posebno se prosi, da bi se navedla imena izvoznikov lesa in drugega stavbenega materi-jala v smeri na Hrvaško.
Državna posredovalnica za delo, podružnica za Mariuor in okolico, Stolna ulica 4 javlja, da je bilo v času od 1. januarja do 15. februarja t. 1. na razpolago 495 prostih mest, da je iskalo dela 1050 oseb in da se je v tem času izvršilo 315 posredovanj. — Na razpolago je delojemalcem vedno večje število različnih služb, delodajalcem pa se nudi velika izbira v delavnih močeh. Posredovanje je za vsakega brez razlike povsem brezplačno. Uradne ure za stranke od 9. do 12. in od 14.—16.
Gospodarska pogajanja med Jugoslavijo in Grško. V kratkem se prično v Beogradu pogajanja med našo državo in Grško. Namen pogajanj bo olajšati prevoz jugo-slovenskega blaga čez Solun in zajamčiti uvoz jugoslovenskih proizvodov v Grčijo. V imenu Grčije bo vodil ta pogajanja minister za prehrano, ki dospe v Beograd v spremstvu delegatov atenske in solunske zbornice.
Centrala Jadranske banke. Na zadnji skupščini delničarjev v Trstu so sklenili, da se centrala Jadranske banke preseli iz Trsta v Zagreb, kier se bo v kratkem sklicala glavna skupščina.
Obnova poljedelstva v Srbiji. Ministrski svet je sklenil, da se za svoto 150 milijonov dinarjev nabavi 10.000 plugov in 15 tisoč Parov volov. Voli se bodo kupili v naši državi, plugi pa od one tvrdke, ki jih bo nudila najbolj poceni.
Slovanska ameriška banka. Naši izseljenci so ustanovili v Kaliforniji novo banko. Osnovna glavnica znaša 500,000 dolarjev. Banka si je izbrala za svoje področje obalo Tihega oceana.
Izdelovanje filmov. Velika angleška tvrdka je ponudila naši vladi posojilo v znesku 5 milijonov funtov šterlingov s pogojem, da se ji prizna v naši državi izključna pravica do izdelovanja filmov in usta-novljanja kinematografičnih podjetij.
II. sinfoniini koncert v Mariboru.
Mariborska divizijska godba priredi v koncertni dvorani pivovarne »Gotz« v Mariboru dne 6. marca 1920 ob 20. uri (ob 8. uri zvečer) pod vodstvom g. kapelnika Ferda Herzoga II. sinfonični koncert. Sodelujejo: Virtuozinja na gosli gdč. Fanny Bran dl, koncertna pevka prof. gdč. Jelica Sadarjeva iz Ljubljane in skladatelj profesor g. Emerih B e r a n. Spored : 1. Beran: Idila (Dirigent: Skladatelj.) 2. Van Bethoven:	I. sinfonija. 3. Mendelsohn:
Koncert za gosli s spremljevanjem orkestra (solistka gdč. Fanny Brandl.) 4 Elgar E. : Sea Pictuies (Morske slike) Ciklus pesmi za kontra-alt s spremijevaujem orkestra. (Poje koncertna pevka gdč. Sadarjeva) ; a) Sea Slumber Song (Morska uspavanka); b) In Haven (Capri) (V pristanu); c) Sabbath Morning at Sea (Nedeljsko jutro na morju); d) Where corals lie. . . (Kjer zlati blek koral žari); e) The Swimmer
(Plavač.) 5. Berlioz L.: Rimski karneval, ouver-tura. Kdor je slišal zadnji koncert Mariborske divizijske godbe, gotovo ne bo zamudil prilike, da poseti tudi ta koncert, ki obeta izvanreden umetniški užitek. Čisti dobiček je namenjen Mariborskim mestnim ubožcem. Predprodajo vstopnic se bode pravočasno objavilo,
Za lovce. Dne 21. t. m. se vrši ob 19. uri (7. zvečer) v zadnji sobi hotela «Union* ustanovno posvetovanje podružnice «SIoven-kega lovskega društva, Maribor*. Lovci in prijatelji lova se naprošajo, da se posvetovanja v obilnem števila udeleže.
Prof. Cotič.
Šahov klub. Včeraj zvečer se je zbralo v Veliki kavarni nad 30 šahovcev, tako da so kot nekakšen občni zbor izvolili sledeči odbor: predsednik E. Kramer, sodnik, podpredsednik polk. Kobylanski, tajnik Kap. Mravinec, bibliotekar J. VVagner, kontrola J. F. Payer in M. Debicky, polk. v. p. Kot namestnika v odboru: ravn. E. Planinšek in V. Perne. V četrtek zvečer ob pol 8. uri se bo igralo v gori imenovani kavarni kot na klubov večer. Kot klubov lokal velja igralna soba istotam. Določena je pristopnina 5 K, mesečnina 2 K. Sklenilo se je prirediti turnir, za katerega bo odbor vse pripravil.
Slov. mestno gledališče.
Repertolre prihodnjega tedna: Jutri v nedeljo 22. februarja popoldne ob pol 15. dijaška predstava „Veseli dan" ali »Matizhek se sheni". Zvečer ob 19 uri »Kraljevska visokost" izven ab. — V torek 24. februarja ob 19. uri »Nebesa na zemlji" izven ab. — V četrtek 26. februarja ob 19. uri „Le retour du bal", »Poljub", ,(Lotkin rojstni dan"‘ ab. A—24. — V soboto 28. februarja ob 19. uri „Taifun“ gostovanje Paulin-Skrbinškove v ulogi ,’,Helene“ izven ab. — V nedeljo 29. februarja popoldne ob pol 15. ljudska predstava „Kraljevska visokost" zvečer ob 19. uri „Nebesa na zemlji'1.
Zadnje vesti.
Komunisti v Splitu.
LDU Split, 20. februarja. Pred 3 dnevi so tukaj komunisti prijavili politični oblasti, da prirede danes, 20. t. m., protestni shod proti draginji in da bodo h krati izvedli enodnevno stavko. Oblast jim tega ni dovolila. Vsled tega je bilo davi pripravljeno orožništvo in vojaštvo za morebitno vzpostavljenje reda, ako bi se kršil. Došlo pa ni do nikakih nemirov, ker so šli delavci redno na delo.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna1', Maribor.
Zatvoritev mestnega vodovoda.
V nedeljo, dne 22. februarja t. 1. bo mestni vodovod v vseh okrajih mesta Maribor in oočine Krčevina zaprt vsled nujnih popravil V vodovodu od 8. uri zjutraj do 20. (8.) uri zvečer. O tem se prebivalstvo obvešča z vabilom, da za čas zatvoritve vodovoda potrebno množino vode na vsak način preskrbi že tekom sobote popoldne. Radi otvoritve zopetnega toka, dne 22. t. m. ob 20. (8.) uri zvečer se stranke opozarjajo, vodovodne pipe imeti zaprre, ker bi se v nasprotnem slučaju lahko prigodile kake poškodbe.
Hesini nistrat Maribor, lat 20. lebniarja ra
Vladni komisar:
Dr. Pfeifer, s. r.
V nedeljo 22. februarja 1920
se vrši
Ples v dvorani
brez vstopnine in pobiranja
v restavraciji,Maribor1,Grajski trg 1
Začetek ob 16. (4.) uri. — Priporoča se dobra kuhinja in pristno vino.
I Milan Koser, slaščičar
Maribor, Grajska ulica 2
se priporoča
%
<►
I
2-1
♦ cenj. občinstvu z vedno svežim pecivom
• in prevzame vsakovrstna naročila. ^
tuornica pohištva in sfavbinsko mizarstvo
Peter Hochnegger in drugovi
Maribor, Koroška cesta št. 46 in 53
priporoča	10—3
svolo zalogo pohištva iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča mizarska dela po tvorniSkih cenah.
Jož. A. Kienreichov
bralni krožek (Lesezirkel)
(ilustrovanih časnikov) se nahaja	3—3
v Gledališki ulici štev. 10.
Restavracija in hotel
pri,.Zamorcu"
(hotel „Mohr“), Maribor
Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt.
Za obilen obisk se priporočata
Franc in Pavla JanHer.
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sodnilska uSica 17
priporoča se občinstvu.
©
cz@z=] c=©m I=®=1 c=j®=3 crga
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. SfickSer.
©	c©zi	ojEzi	c=©=n
©
©
\fE
m
l&s
ns
rS®®®®®®®®®®®®®]®!©®®®®®®®®®®®®®®® w Uljudno se priporočam ter izvršujem § točno in v najkrajšem času g
| esr- obleke '•B 1
© za gospode, dečke in vojaštvo, damske ® © suknje. Popravljam in obračam vsako- § © vrstne obleke na vsako željo uz pri- © ©	merno	ceno.	©
Sl. 8, II. idslropje |
(pri mestnem parku)	a
®
S®®®®®®©!®®®®®®®®©®®®®®®®©
NAZNANILO!
Uljudno si usojam slavnemu občinstvu naznaniti, da bom v hiši gospoda M a t o Grgiča na Jožefovi cesti št. 6 v Mariboru dne 1. marca 1920 prevzel
pekarijo
(dosedanji najemnik Mihael L org er) j
ter se bom potrudil vsem željam slavnega občinstva promptno ustreči.
Zasigural sem si vsakovrstno in najboljšo moko v toliki meri, da jo bom imel vedno dovoli v zalogi.
Za mnogobrojni obisk prosi in se priporoča udani
2 2	Ivan	Jagarinavc.
Rezan in abrugel les
tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino
 "Uh In Mislita lita n o. i
MARIBOR.
Zavod za sfrazeoje in zaklepanje v Mariboru
prevzame
vsako vrsto straienja v mestu, na kolodvorih, kakor tudi spremljanje železniških voz. Pojasnila v pisarni Lendgasse 2.
©•© ®©@©®©@® ©I®®©®© ® ©••© ® © ©
o en A
—
Z9GSZ:
| Štolfa,
Čevlje, moške obleke in perilo kakor tudi potne košare in torbice za trg priporoča po najnižji ceni
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2
OGZZ
Dobro blago!
 ragn
5—2	Zmerne	cene!
=30
®
crroSn
Mariborska eskomptna banka
v Mariboru, Tegetthoffova cesta 11
Podružnice: Murska Sobota in Velikovec.
Sprejema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje Itd. Daje kredite: Pod najugodnejšem! pogoji.
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
Daje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.
c=@:
=®=
c=©
s