R554 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
Primorski c

novink
;r‘‘na plačana v gotovim	OAA ,.
Abb. postale I gruppo Cena Z\J\) lir
Leto XXXIV. St. 185 (10.097)
TRST, nedelja, 6. avgusta 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovemija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
« Etnično ravnotežje
l^rrie
‘kliji
Ije e^et°krat je bilo že ugotov-^ in poudarjeno, da osimski ^ozuttj j ne predstavljajo le no-
■	P°0lavje v odnosih med Jugo-rne^° *n Itnlij0’ marveč da po-
'niio nekaj novega za obmejne j°So,,e v obeh državah, torej za ^rs*. Gorico, Čedad, Videm, za °Per, Sežano, Novo Gorico, Tol-Jn- Ugotovljeno je bilo tudi, da tem ustvarjajo ugodnejše re za slovensko manjšino v in italijansko v Jugoslaviji.
^ °nkretni dogovori v zvezi z in-^uklurami, vodnim gospodar-dej0ni’ energetiko, proizvodnim so-c 0uaMjem in mešano industrijsko . o na Krasu, pomenijo uveljavi-^ novega duha, sožitja ob meji, nillnaJ bi zagotovil uveljavitev traj-mteresov obeh strani, oboje-jn ansko odvisnost in s tem nujnost lrainost dobrega in prijateljske-
0a sosedstva.
Osimski sporazumi niso torej od-le mejno vprašanje. Njihov je šel dlje v bodočnost p c J!’ da bi meja, ki največkrat zarezo v živo tk.vo, posta-neboleča in predstavljala vedno
■	nXo oviro za svobodnejšo de-Vn°st ljudi ob njej.
^deionalistični nasprotniki v Tr-u s° se hitro oglasili in se naj-ei izrekli proti celotnemu spora-torej tudi ureditvi meje. Ker mio pravega odziva doma in ob ; naklonjenosti mednarodne , Vr,ostit da do sporazu ma pride, „ bilo treba zaigrati na druge Nle> zalo da bi pridobili del do-j. *ega mnenja proti Osimu in gro-dnhu, ki ga preveva.
Integralna prosta cona, avtono-'in Trsta in zaščita Krasa so le , ireiene variante načelnemu na-^“tovanju . ^žične osnove
Osimu. Vstvarjanje je bila mogoča f.. 8tkanjem lagodnega življenja, p ^ ga z uveljavitvijo integralne lj°ste cone omogočali nizki ži«-j,fniski stroški. Geslo o avtonomiji f. s*n z njegovo delno ločitvijo od ijl?an°v. ki da imajo zaradi šte-v‘CneSa razmerja preveliko težo 0	je	zabrenkalo na struno
2 ^OUbljeni vodilni vlogi Trsta, i^ta Krasa je pritegnila stare jpj n°vopečene ekologe, prave m ^ ljubitelje narave.
,V*e to je bilo krepko zabeljeno $Jc °^s^Vens^° *n pTot'jugoslovan-pr° P^pagando, z demagoškim a v /banjem in s prilizovanjem jih ^Mičnih posledic, ki naj • Povzročila industrijska prosta % na Krasu.
l^rect dvema letoma so v »Picco-v ’ je takrat vodil križarsko tipj0 Proti Osimu, strašili, da bo ■ atrijska prosta cona omogoča-di^aviji velikansko koncentra-neji, kar bo predstavljalo pij1 Pritisk na Trst in na deželo* lilj ^uGOslavija hoče s cono zadu-«30.000 in več delavcev, kk^ *n Hrvatov za hrbtom Trsta, h0 ° rekoč v njegovem predmestju, Slo re^slnvli<rlo z družinami 100.000 Tr°an°v poleg tistih, ki so že v Prist P°krajini», <de če bo Trst u e	za vse države zaledja
lifco j* meri, torej nič več kot to-sdo' za Jugoslavijo, bo rešil sljj ‘ Gospodarstvo in svoj italijan-na °ren», industrijska prosta co-dregfinienl popolno gospodarsko po-Bv. Trsta Jugoslaviji, opravi O Industrijske proste cone ni br^^ski, marveč politični ter p^ija bazo za beograjski im-lzem v ekspanziji na zapad*.
p0
re . Zadnjih volitvah so za Corrie-. e“Q sera o tej temi spregovo-
Lastnik Lloyd Adriatico, VqI j’ je izrazil bojazen, da bi «na-i elavcev iz raznih jugoslovan-
?a te triie vidni predstavniki Liste lfp	Lastnik T.lnnrl Adriatico.
je
Zq ■. j.Inv predstavljal nevarnost benc'ianstvo v Trstu». Gruber sta n°Va Q°vori dopisniku istega li-z one ^b.000 delavcih, ki bi prišli kčujn-Strani meje, kar bi imelo u-Sqw 1 etnični učinek». L. Fonda -(isoč PraV ta^° Govori’ da bi «400 tftejj luGoslovanskih delavcev na ^enj; e<* Jugoslavijo in Italijo spre-CeCfJ^ etnično ravnotežje mesta*. Po v *?* ie na javnem zborovanju ska D dvah dejal, da bi industrij-*tej jr°sto °ona na Krasu prej ali Peverila italijanstvo Trsta.
verjamemo, da vsa ta lenost izhaja iz «praslrahu,
ki je v ljudstvu ob meji še vedno živ ker je zaskrbljeno za svojo nacionalno identiteto», kot pravi Gruber Bencova novinarju tCorriere della sera*?
Ali naj verjamemo, da v vsem tem ni aprotislovanskih predsodkov* ali da niso protijugoslovani, ali naj verjamemo njihovim zagotovilom, da do nas Slovencev čutijo «simpatijo in naklonjenost*?
Ne gre za prastrah pred nami Slovenci v tem mestu, niti pred Jugoslavijo in Jugoslovani. Gre preprosto za to, da se obdrži absolutna nacionalna hegemonija, ki ne prenese, da bi bili Slovenci družbeno, politično, socialno in gospodarsko enakopravni, ne prenesejo tudi pogodb na enakopravni osnovi. So skratka za tako ravnotežje, v katerem bomo Slovenci na tem o-zemlju vedno manj pomenili, na širšem območju pa, da ostane pri starem.
Gruber Bencova nas je spravila v «kraški okvir*, Cecovini nas ima za okraske Tržačane», obadva torej in verjetno še bolj nekateri drugi predstavniki Liste gredo cinično preko vsega, kar je bilo proti nam storjenega v mestu in spodnji okolici za časa liberalno - nacionalnega političnega monopola pod Avstrijo, kako nas je oklestil fašizem in kakšen pritisk smo morali prenašati v vsej povojni dobi.
Pred skoro 80 leti je ravnatelj statističnega urada tržaške občine napisal da «morajo (Slovenci) o-svojiti navade, običaje in (italijansko) govorico, če hočejo uživati gospodarske in intelektualne dobrine*. To je seveda veljalo tudi za avtohtone prebivalce tržaških predmestij (spodnje okolice), o katerih je pred 50 leti Luzzatto - Fegiz, eden izmed današnjih simpatizerjev Liste, napisal, da je okrog leta 1875 «obdržalo predmestje (spodnja okolica) kmečki značaj in zato visok odstotek avtohtonih prebivalcev . . . intimen stik z mestom je v kratkem času spremenil kmečke družine slovenskega jezika v družine skoraj mestnega značaja in italijanskega jezika*. Značilna je ta ugotovitev v polnem fašističnem obdobju, ki pa se do prve svetovne vojne ni uresničila. (Ub štetju leta 1910, je 48 odstotkov prebivalcev spodnje okolice izjavilo, da je njihov pogovorni jezik slovenski. V spodnjo okolico so spadale Barkovlje, Kjadin, Zgornja Carbola, Kolonja, Greta, Vrdela, Lonjer, Rojan, Rocol, Sv. Magdalena spodnja in zgornja. V teh o-krajih je bilo takrat 28.359 Slovencev in 22.691 Italijanov).
Prastrah ni torej pred neko nevarnostjo, temveč pred tem, da ne bomo v doglednem času kot narodna manjšina izginili.
Tržačani vedo, da so napovedi o jugoslovanskih priseljencih, ki naj bi spremenili etnično ravnotežje, neresnica. Smejejo se tistim, ki govorijo o 400.000 jugoslovanskih delavcih. Tudi poslanec Belci je take trditve osmešil in pravi, da je po splošnih statistikah verjetno, da tolikšno število delavcev premore le mesto z I milijonom 800 tisoč do 2 milijona prebivalcev.
Prozorno je, da ima tako pretiravanje namen, da v temeljih pretrese javno mnenje v notranjosti Italije, kar naj bj mobiliziralo vsedržavno skrb za «nacionalne interese* v Trstu.
Gre torej za to, ali naj ostane vse pri starem in naj bo bodočnost Trsta še slabša, če zmagajo gesla Liste, ali naj se po poti, ki jo je nakazal Osimo, nadaljuje. Mislimo, da ne more biti dileme glede tega, zato pričakujemo, da bodo stranke — tu gre predvsem zu Krščansko demokracijo — ki jih Lista snubi, naj skupaj sestavijo večino v občinskem svetu, odklonile sodelovanje. Novi predlogi Liste niso v ničemer novi. Taktično so bolj razdrobljeni, toda vsefbina je ista: zapiranje Trsta v bedno izolacijo in zapiranje do nas Slovencev.
Smo proti komisarski upravi in za sestavo večine, ki bo izraz demokratičnih strank, ki so doslej odobravale osimski sporazum in s takim programom šle na volitve.
BORIS RACE
TAJNIK PSI VEDNO V OSPREDJU POLITIČNE DEBATE
CRAXI PREUSMERIL POLEMIKO NA TAJNIKA KO IACCAGNINIJA
Očital mu je, da noče priznati konservativne narave Krščanske demokraeije - Tudi Bufalini (KPI) polemičen do KD
RIM — Pozivi k previdnosti «še zdaleč ne pomirijo svobodnih duhov, ampak jih vzpodbujajo in ženejo k temu, da nadaljujejo*. To je geslo, ki ga tajnik PSI Craxi citira v svojem komentarju na današnjem «Avanti», v katerem še dalje poživlja politično debato. Tokrat pa je Craxi pustil na miru Berlinguerja in KPI («na katere se bomo še imeli priložnost povrniti*), in se s težko ironijo spravil na krščansko demokracijo in njenega tajnika Zaccagninija. Slednji je v nedavnem govoru v A-rianu Irpinu označil KD kot «po-stopno revolucionarno stranko* in si s tem zaslužil Craxijev posmeh.
«Italija — piše socialistični tajnik — je res lepa država. Pri nas najdeš prav vse. Edina zvrst, ki ji grozi iztrebljenje, so konservativci.* Ta politična rasa ne obstaja več — po Craxijevem mnenju — «po zaslugi zmešnjave^ v terminih, izrazoslovju in obnašanju v politični areni*. Italija «ima že to srečo, da lahko računa na neko leninistično in pluralistično stranko, ki je istočasno revolucionarna in konservativna (bodica leti očitno na račun KPI — op. ur.), sedaj pa zvemo tudi, da konservativnega pola ne gre iskati v KD, ampak nekje drugje, kajti KD postopno napreduje na poti revolucije*.
Ciaxi zaključuje svoj komentar v veliko bolj umirjenem slogu, s citiranjem armenskih pregovorov. Ostane pa politični napad na krščansko demokracijo, ki je prišel dokaj nepričakovano. Ali gre zares za «poletni komentar*, kot piše sam Craxi? Delno bo (o držalo, saj ostrina kornentarja ,zek) yjr-jetno ne bo vplivala na razvoj odnosov med obema strankama. Po drugi strani pa se zdi, da si Craxi Želi ustvariti podobo tistega, ki udriha na vse strani, nepristransko: včeraj po KPI, danes po KD. Morda gre tudi za Craxi-jev odgovor na kritike znotraj PSI s strani tistih, ki se boje razbitja s komunisti. Mancini, ki je to bojazen izrazil, je v Craxijevem kur-zivu deležen ostre, pa čeprav obrobne graje. V ospredju pa ostaja podoba stranke, ki je svobodna vsakršnega pogojevanja in vsakršne strategije.
Medtem ko Craxi drži svojo stranko v stanju stalne mobilizacije, se novoizvoljeni predsednik KD Piccoli veseli «novega zagona dialektike* znotraj KD. Naša stranka — pravi Piccoli — znova ustvarja svojo enotnost, ki je ključni stranki v italijanskem političnem sistemu toliko bolj potrebna. Vse- svoje sile mora KD po Piccolijevem mnenju usmeriti . lastnemu razvoju in rasti, medtem ko se mora izogniti skušnjavi, ds bi se vmešavala v polemiko med PSI in KPI. Ta imperativ pa velja do takrat — pravi predsednik KD ■— dokler ne bo ta polemika
imela negativnih posledic na splošno politično situacijo. «Prav gotovo nas zanima, kar se dogaja v PSI, še bolj pa nas zanimajo težave komunistov v zvezi z njihovo koncepcijo internacionalizma*. Mednarodne povezave so torej za KD še vedno ključni element v polemiki s komunisti.
Na te očitke odgovarja Bufalini v današnjem «Unita*: «Prav KD je svoj čas, zaradi pritiskov iz tujine, razbila vsedržavno demokratično enotnost, da bi se lotila kapitalistične obnove.* KPI je prav gotovo zagrešila nekatere napake ter jih je tudi kritizirala. Kaj pa KD? Ali je Zaccagnini prav gotov — zaključuje Bufalini — da je KD storila isto?
MINO FUCCILLO
PO PISANJU MAROŠKEGA TISKA
Ceuta in Meiilla vrnjeni Maroku?
TANGER — Maroški dnevnik «A1 Moharrir*, glasilo «Scrialistič-ne zveze naprednih sil* (napredna stranka), ki je v opoziciji, piše, da je španski kralj Juan Carlos izjavil, da bo Španija vrnila Maroku Ceuto in Melillo v letu 1981. Španski suveren naj bi sprejel to obveznost s pismom, ki ga je menda poslal maroškemu sultanu Hasanu II. ob priliki obiska maroškega ministra za turizem v Španiji.
POZITIVNI IZSLEDKI ZNANSTVENE POLICIJE
Teroristi so skrivali Mora v neki vili blizu Focena
V glavnem mestu odkrili tudi prvo oporišče rdečih brigad is tor - Komunistični senator Pecchioli o terorizmu
RIM — Zdi se, da se je preiskovalnim organom posrečilo u-gotoviti, kje so teroristi, ki so ugrabili Alda Mora in pobili njegovo telesno stražo, skrivali potem več kot mesec dni predsednika KD, Po uradnih izjavah naj bi šlo za tri ali - štiri vile, ki so kaka dva kilometra oddaljene od kraja Kocene na rimski obali. Vile so zgrajene na nekem rtiču. Iz neuradnih vesti se je zvedelo, da so preiskovalni organi že u-gotovili, za katero vilo are, toda zadevno sporočilo bodo izdali pozneje, ko bodo dokončno ocenili še nekaj izsledkov.
Kako so preiskovalci prišli do vil pri Focenu? Skoraj izključno na podlagi strokovne analize drobcev raznega materiala, peska in
V OKVIRU MIROVNIH PRIZADEVANJ ZDA
Ameriški državni tajnik Vanče na obisku na Bližnjem vzhodu
Malo upanja na uspeh njegovega posredovanja Egipt terja neposredno angažiranje Združenih držav
TEL AVIV — Ameriški državni tajnik Vanče prihaja na Bližnji vzhod v trenutku, ko so se odnosi med Egiptom in Izraelom izredno zaostrili in postaja iz dneva v dan bolj očitno, da je mirovna pobuda predsednika Sadata v bistvu, propadla. Vanče, ki se ho dairis mudi', v Jeruzalemu, jutrj . pa odpotoval v Aleksandrijo, ne prinaša nobenega celovitega načrta, ampak So bo omejil le na golo posredovanje z namenom, da prepreči popolno razbitje neposrednih pogajanj med Egiptom in Izraelom Kairo pa v sedanjem trenutku terja, da ZDA opustijo takšno posredovalno vlogo in se neposredno angažirajo s predstavitvijo mirovnega načrta, ki bi glede na sedanje ameriško stališče bil brez dvoma bolj naklonjen Egiptu Sadat stalno poudarja, da ,ie pripravljen na pogovore, o-benem pa teria izraelski umik z zasedenih področij, o bodočnosti teh področij pa bodo Arabci sami odločali. Pri tem je Sadat o-stro napadel izraelskega voditelja Begina in ga označil za tata
Prav kar zadeva Begina so ZDA računale, da se bo njegov položaj omajal in da bo na njegovo mesto prišel Weizman, ki ne zagovarja tako nepopustljivih stališč. V zpdniih dneh pa se je položaj izraelskega premiera še okrepil.
uitiiiiiiiiiii mili iiiiiiiii mi mm uh hi m im Kut uh mu m n hm m n n n m itiiiiiiHiiiiit m || milu lunin miiiiiiii
Gneča na avtocestah
Atentat na sedež PLO v Pakistanu
Včeraj se je začel tako imenovani drugi val poletnih dopustov. Kolona avtomobilov, ki jo vidimo na sliki, se je vila na avtocesti, ki Iz Bologne pelje proti morju.	(Telefoto ANSA)
KUVAJT — Kot poroča kuvajtska tiskovna agencija, je prišlo včeraj v Islamabadu v Pakislaou do ponovnega krvavega napada na predstavnike Organizacije za osvoboditev Palestine. Trije oboroženi moški so z orožjem v roki vdrli v nien sedež in ubili štiri osebe: tri Palestince ir agenta pakistanske policije Palestinska tiskovna agencija Wafn. pa ie s svoje strani poudarila, da je predstavnik PLO ubežal smrti, atentat pa naj bi zakrivili iraški agenti. Po pisanju agencije so podoben atentat preprečili v Bangladešu. kjer so med drugim na letališču odkrili pet zabojev polnih orožja in namenjenih iraškemu veleposlaništvu.
Po prvi rekonstrukciji dogodkov naj bi se teroristi pripeljali nred poslopje z avtomobilom, ubili pakistanskega agenta pred vhodom in vdrli v poslopje, kjer so streljali z brzostrelkami in odvrgli tudi ročno bombo. Nato so zapustili poslopje in se odpeljali z istim avtomobilom, v katerem jih je čakal pajdaš. V zadnjih petih dneh je to že druga krvava akcija na pakistanskem ozemlju: v sredo sta dva moška naoadla i-raški konzulat v Karačiju: eden je bil ubit, drugi pa aretiran. V četrtek pa sta dva Arabca, predstavnika fronte zavračanja, napadla sedež PLO v Parizu in u bila dva Palestinca. Pred tem pa je prišlo do napada na iraško veleposlaništvo, prav tako v francoskem glavnem mestu. Še vedno ni znana identiteta terorista, ki so ga pri tem hudo ranjenega prijeli. Kot zatrjuje predstavnik PLO pri Unescu Ibrahim Souss, naj ne bi spadal v nobeno izmed organizacij PLO, niti naj ne b' bil brat v Londonu ubitega predstavnika PLO, čeprav nosi isti priimek, (db)
Sc vedno spopadi v Libanonu
BEJRUT — Medtem ko se v Bejrutu nadaljujejo spopadi med sirskimi »zelenimi čeladami* in desničarskimi enotami, je pri kraju Ka-oukada še vedno ustavljen kontingent libanonske redne vojske, ki je bil namenjen na jug. Včeraj je libanonska vlada zavrnila kompromisno rešitev, ki j0 je predlagalo poveljstvo vojaških sil OZN in ki naj bi jo podpirale tudi ZDA in nekatere evropske države: po tem predlogu naj bi nadaljevali neposredna pogajanja med libanonskimi častniki in desničarskim majorjem Haddadom, ki preprečuje nadaljnjo pot temu kontingentu.
Bejrutska vlada je pred težko od-
ločitvijo: iskati častno rešitev ali pa se odločiti za spopad. Zadnjo rešitev naj bi zagovarjala predsednika vlade Selim Hoss in pa vlada v Damasku. Vojaška rešitev pa predstavlja precejšnje tveganje, saj bi |X)trebovali sirsko pomoč, v tem primeru pa bi v obrambo Haddada nastopil Izrael, Tudi v primeru, da brez tuje pomoči napadejo desničarskega majorja, pa bi številni kontingenti mirovnih sil OZN zapustili področje, saj so nekatere države že zagrozile, da odpokličejo svoje vojake, če bi na jugu prišlo do o-boroženih spopadov.
Kot poroča libanonski dnevnik «l^e reveib, pa je prišlo tudi do prvega spopada med sirskimi četami na eni strani in predstavniki «iraške ljudske vojske* ter palestinskimi e-notami povezanimi z iraškim reži rnom «Baath* na drugi.
podobno, ki so ga našli v zavihkih Morovih hlač in v prtljažniku rdečega «renaulta».
Na podlagi analize tega materiala so ugotovili, da gre za področje blizu Focena. Kar pa jih je pripeljalo do treh ali štirih vil, je bila najdba drobcev osata. Dejstvo pa je, da osat sicer raste marsikje na lar jski obali, toda na področju Focena je samo tam, kjer stojijo omenjene vile.
Nekaj napredka so zabeležili tudi pri iskanju raznih oporišč rdečih brigadistov v Rimu, Ko so policijski organi vdrli 19, maja v tiskamo v Ul. Foa '"kjer so aretirali Enrica Triaco, ki je sedaj v zaporu pod obtožbo sodelovanja pri umoru) so se začeli zanimati za izvor tiskar«1"'! strojev, ki so jih našli tam. Tako so zvedeli, da so nekateri stroji prihajali iz Ul. Renato Fucini, kjor je bila nekaj časa tudi eka tiskarna. Tako so odkrili, da je prostor za tiskarno najel Stefano Seriano Sebregondi, ki .je bil tedaj (v začetku predlanskega leta) tako mlad, da je morala zanj jamčiti njegova mati.
Preiskovalci so ugotovili, da ie tiskarna v Ul. Fucini služila briga-distom samo nekaj mesecev (niti do konca I. 1976). Ko so se začele v Rimu pomembnejše teroristične akcije, so že uporabljali za tiskanje letakov in propagandnega materiala tiskarno v Ul. Foa.
Zgodilo pa se je. da je Stefano Sebregondi izginil brez sledu, kar je dalo povod za sum. da je bil tesno povezan z brigadisti. No, včeraj je njegova mati poslala sinovo pismo preiskovalcem, V pismu Stefano odklanja obtožbo, sodi* " lovauja z brigadisti. Pravi, da se je bil odločil za namestitev tiskarne, ker je kazalo da bo z majhnim kapitalom lahko primerno zaslužil. Pridružil se mu je, Triaca iri oba skupaj sta začela tiskarsko dejavnost, ki Pa se ni obnesla, še pred koncem predlanskega leta je Sebregondi sprejel službo pri pošti ter prepustil tiskarno Triaci, katerega je potem le redkokdaj videl.
Včeraj je namestnik generalnega pravdnika pri rimskem prizivnem sodišču izrazil negativno mnenje glede zahteve, da bi ukinili zaporno povelje proti Sebregondiju. Dokončno bo o tem sklepal jutri preiskovalni sodnik.
Komunistični senator Pecchioli, ki se v vodstvu KPI zanima za probleme državnega aparata, je v intervjuju za cPaese sera* izjavil, da je nevarnost terorističnih izbruhov še vedno velika. Pri tem je omenil nedavni beg Mantovanijeve in Gua-gliarda. Ni izključil mednarodnih posegov v italijansko teroristično dejavnost, toda pribil je, da grešijo tisti, ki vidijo vzroke le v tujem vmešavanju ter se ne zavedajo, da so pravi vzroki na itali-
janskih tleh. Zato je zelo pomeri* bno, da se začnejo izvajati korenit* reforme na vseh področjih, (vk).
Avtobus v jezero: 41 ljudi mrtvih
EASTMAN (Kanada) - 41 ljudi je izgubilo življenje in 6 je bilo ranjenih v hudi prometni nesreči, ki se je pripetila v noči med petkom in soboto v kanadski državi Quebee, potem ko je avtobus iz nepojasnjenih vzrokov zavozil s cestišča, trčil v obcestni drog in nato strmoglavil v jezero
Parlament od včeraj uradno na počitnicah
RIM — Parlament je od vče raj uradno na dopustu. Poslanska zbornica je končala z delom že 2. avgusta, senat pa je intenzivno funkcioniral do petka zvečer. Prav v zadnjih dneh sta obe zbornici odobrili nekatere važne zakonske ukrepa, kot na primer zakone o pravični stanarini, o amnestiji, desetletni načrt o stanovanjskih grad njah, novo zakonodajo o zdravilih, potenciranje državnih železnic.
Še bolj važni ukrepi pa bodo prišli na dnevni red takoj po poletni pavzi, bo bo moral senat nadaljevati in zaključiti razpravo o zdravstveni in univerzitetni reformi. Senat se bo i*moral v kratkem ukvarjati tudi z revizijo konkordata med Italijo in Sveto stolico Na dnevnem redu posianske zbornice pa bodo ukrepi proti davčnim utajam, načrt za sanacijo podjetij v težavah, zemljiške pogodbe (slednja dva u-krepa je senat že odobril), ter reforme založniške dejavnosti, višje srednje šole in policije. Obe zbornici bosta morali tudi odobriti zakonske odloke, ki jih je še predvčerajšnjim izdala vlada, pa tiste, ki jih bo odo brila v prihodnjih dneh.
Za vlado bo namreč letošnji dopust še posebno zapoznel in kratek. Še včeraj je imel Andreotti v palači Chigi vrsto srečanj s posameznimi ministri, s katerimi je proučil nekatere u-krepe v njihovi kompetenci: z ministrom Stammatijem je pro učil probleme izvajanja deset letnega načrta o stanovanjskih gradnjah, z Morlinom deželne zakone, ki jih mora vlada potrditi, z Malfattijem organizacijske probleme' finančne uprave in s Scottijem probleme mladinskega zaposlovanja.
UIIIIHIIIIIHIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIimtlimilUUIHIIIIIIIIIIIIIinillllllllHIIIIIIIIIIIIHHHtHIlUIHIIHlVrillllllllllimiUUlIHIIUIIIimlllllllllV
ZA REŠITEV VLADNE KRIZE
Portugalski predsednik se bo jutri ponovno sestal z voditelji strank
Po vsej verjetnosti bo Eanes imenoval novega ministrskega predsednika v sredo ali najkasneje v četrtek
LIZBONA - Vladna kriza na Portugalskem ni zabeležila nobenega bistvenega premika, čeprav je včeraj zapadel »ultimat*, ki ga je dal predsednik republike strankam za sestavo nove vlade. Ob zaključku prvega kroga pogajanj med Eanesom in tajniki strank, so možnosti za vladni sporazum med socialisti in CDS minimalne, kot je tudi neuresničljiv predlog komunistov za vlado demokratične enotnosti. Državni poglavar je na tiskovni konferenci včeraj zvečer ponovno predlagal tako imenovano »predsedniško* pobudo za sestavo nove vlade, ki v bistvu pomeni, da bi v tem primeru Eanes sam imenoval ministrskega pred , sednika brez predhodnega posvetovanja s strankami. Kakšna naj 'i bila vloga in bodočnost take vlade pa sam predsednik ni znal pojasniti, čeprav je v tem trenutku taka rešitev morda edina u-. asničljiva.
Uradnih reakcij na ta ponoven Eanesov predlog ni bilo, saj so stranke ,z izjemo socialistov, že pristale na tako rešitev vladne krize, čeprav z različnimi motivacijami. Komunisti so namreč mne-
nja, da bi taka vlada dokončno zatrla konservativno politiko nekaterih vojaških in pomembnih gospodarskih krogov, z druge strani pa je tajnik socialdemokratske stranke Sa'Carneiro prepričan, da bi bil ministrski predsednik, ki bi ga imenoval Eanes, predvsem antikomunist. Položaj je, kot vidimo, precej zapleten in to tudi zato, ker večinska stranka, ki jo vodi Mario Soares, ni še zavzela do tega vnrašan ja dokončnega stališča
Vsekakor bo predsednik Ratnal- , bo Eanes jutri začel drusi krog posvetovanj s strankami, za sestavo nove vlade, še danes zvečer pa bi se moral še enkrat sestati s Soaresom. Srečania s strankami se bodo zaključila verjetno v sredi/ nato se bo predsednik posvetoval s svetom revolucije in najkasneje v četrtek bo znano, za katero pot se ie odloči!. V primeru, ko bi sam imeno val bodočega ministrskeea pred sednika. je najverjetnejši kandidat za to mesto še vedno polkovnik Firminio Miguel, ki je tudi član sveta revolucije, dločilno bo vsekakor mnenje socialistov, saj ima
večinska stranka pravico odkloniti Eanesove predloge in v primeru, ko bi to storila, bi bile predčasne volitve edini izhod iz politične Krize. ki ,ie najdaljša v zgodovini mlade portugalske demokracije.
Včeraj smo pisali, da so nekatere angleške in ameriške zasebne banke pred dnevi razveljavile nekatera posojila, namenjena razvoju portugalskega kmetijstva in industrije, kar naj Di pomenilo začetek gospodarskega pritiska na Portugalsko. Včeraj pa je ameriški finančni minister sicer nepričakovano podpisal vladni odleK, ki predvideva posojilo 40 milijonov dolarjev v korist portugalskega žita in drugih kmetijskih pridelkov. kar dokazuje, da je Carterjevega uprava za čimprejšnjo rešitev vladne krize v Lizboni. Kot zanimivost naj omenimo še. da je trenutno na obisku na Portugalskem delegacija bavarske CDU, ki jo vodi sam ožji Straussov sodelavec Fritz Pirkl, ki se je v teh dneh sestala z vidnimi predstavniki portugalska desnice in z nekaterimi nostalgiki preteklega fašističnega režima, (st)
TRŽAŠKI DNEVNIK
6. avgusta
1978
POLITIČNA DEJAVNOST SE NADALJUJE
Niti posvetovanje med KD in LPT ni spremenilo položaja na občini
Ne KD ne ostale stranke se še niso uradno izrekle o «novem» programskem dokumentu liste Per Trieste
Včeraj nismo na tržaškem političnem prizorišču zabeležili nič novega, ali vsaj takega, o čemer bi lahko rekli, da se na en ali drug način vključuje v zapleten in razvlečen proces preverjanja možnosti sklenitve trdnejših sporazumov med političnimi strankami, iz ka terih bi lahko izšla večina v trža šem občinskem svetu in nova upra va, tako potrebna za nadaljnjo re Sevanje številnih občutenih proble mov Trsta.
Po tednu dni mrzlične dejavnosti so politične stranke včeraj lahko zajele sapo pred obveznostmi, ki jih kljub počitniškemu vzdušju čakajo v prihodnjih dneh. Predvsem bo treba ,x>tegniti zaključke vseh dosedanjih posvetovanj ter raznih mnenj in predlogov, ki so bili na njih izrečeni. Pobudo je imel v rokah novoizvoljeni župan Manlio Ce-covini, ki si je že od samega začetka nakopal veliko nezadovoljstvo drugih strank zaradi svojega preveč tolerantnega odnosa do Almiranteje-ve skupine, kar je imelo za najvidnejšo posledico umik komunistov iz kroga pogajanj. Druga značilnost te prve faze raziskovalne dejavnosti novega žunana in skupine, ki jo predstavlja, je bil poskus ravno te skupine, da bi se pred ostalimi strankami pokazala nekoliko popust-liveiša glede svojeaa programa, ki ga je v začetku postavljala tako ul timativno. Ta poskus je prišel do izraza med pogajanji, ki jih je lista Per Trieste imela v četrtek in petek s krščansko demokracijo, ko je tako delegaciji KD kot ostalim strankam posredovala svoj nov programski dokument.
Ton dokumenta je zmernejši, a tri znamenite točke — integralna prosta cona, zaščita Krasa in avtonomija v deželnem merilu — ostajajo še vedno trdna izhodišča politike nove meščanske liste.
Razne stranke, s KD vred. še niso podrobno analizirale tega dokumenta, ali se vsaj o njem še niso uradno izrekle, vendar lahko na podlagi raznih mnenj, ki jih je mogoče tu pa tam ujeti v političnih krogih, sklepamo, da ostaja odnos drugih strank do programa liste Per Trieste še naprej odklonilen. Tudi srečanje med delegacijama liste Per Trieste in krščanske demokracije, za katero je med drugimi strankami in vso tržaško javnostjo vladalo veliko zanimanje, ni privedlo do nobenih konkretnih zaključkov, predvsem pa najbrž ni pogojevalo bistvenih sprememb v stališčih KD.
Kaj si Po vsem tem lahko pričakujemo? Predvsem to, da bo seja, ki je bila prvotno določena za prihodnji petek, odložena na čas po velikem šmarnu (mogoče na petek, 18. avgusta, ali ponedeljek, 21. avgusta). Medtem bo župan Cecovini izvedel drugi krog posvetovanj, nakar bo prisiljen, če medtem ne bo prišlo do sporazumov (kar je zelo malo verjetno), vr-
niti svoj raziskovalni mandat in v občinskem svetu se bo tako začelo znova. Ali so trenutno možne druge rešitve? Komunisti in socialisti predlagajo enoten odbor demokratičnih strank, a KD se vstopu komunistov upira ter medtem ponavlja, da so možne rešitve (nemara pri tem misli odbor z zunanjo podporo komunistov).
Glede pomembnejših političnih zmen. kov prihodnjih dni naj omenimo, da se v torek sestane vodstvo KD, ki bo proučilo politični položaj v luči srečanj, ki jih je imelo z listo Per Trieste, v sredo pa se sestanejo volivci in izvoljeni predstavniki liste.
Inlerprtacija KPI o delih na sedežu INAIL
Komunistična senatorja Jelka Gerbec ln Bacicchi sta vložila interpelacijo ministru za delo, s katero hočeta izvedeti, če odgovarjajo resnici vesti,
ki jih je objavil mestni tisk, po katerih naj bi obnovitvena dela na sedežu tržaške ustanove INAIL služila, da bi zgradili 6-sobno stanovanje za novega ravnatelja ustanove. S tem bi še zmanjšali prostore pokrajinskega urada za delo, ki je nameščen v tistih prostorih in mu s tem onemogočili redno delovanje. Še posebej pa hočeta izvedeti, kako se lahko to vsklajuje s strogostjo dodeljevanja javnega denarja, če bi te vesti odgovarjale resnici.
ustavljena. Razumljivo ,,e, da to dejstvo vzbuja zaskrbljenost pri starših, pa nič manjšo tud* pri profesorjih in predstavnikih zavodnega sveta, saj jim nikakor ni vseeno, ali se bo pouk v novem šolskem letu lahko normalno začei in normalno potekal. Ta zaskrbljenost je toliko bolj upravičena, ker imamo slabe izkušnje z italijansko birokracijo in pikolovstvom, zlasti ko gre za naše slovenske zadeve, po drugi strani pa tudi zato, ker se spričo povečanega števila vpis:.nih dijakov in s tem potrebe po novih prostorih, postavlja vprašanje, kam bodo dijake dali.
Tolmača te zaskrbljenosti sta bili v četrtek na pokrajinskem od-borništyu za šolstvo v Trstu predsednica zavodnega sveta liceja Justi Racetova in predstavnica ravnateljstva šole prof. Sonja Tominčeva. Sprejela sta ju pokrajinski odbornik za šolstvo Spadaro in arhitekt
...................................................................■iiimiiii tiiiniMiMiiiiMiiii iiKti i m   min
V ZVEZI Z ZADEVO TVRDKE <PREVIDENS»
7. avgusta praznujeta 40-let-nico poroke
JOLANDA in MARTIN SEMEN
Ob tem jubileju jima čestitajo še na mnoga zdrava in vesela leta hčerka Gabrijela z možem in Martino ter sin A-drijan z ženo, z Aleksandro in Štefanom.
UPRAVIČENA ZASKRBLJENOST PREDSTAVNIKOV ZAVODA IN STARŠEV
Zakaj je ustavljena nadgradnja poslopja liceja «Fr. Prešeren ?
Intervencija predsednice zavodnega sveta J. Raeetove in predstavnice ravnatelj, stva zavoda prof. Tominčeve pri pokrajinskem odborniku za šolstvo Spadam
Vsi tisti, ki hodijo mimo sloven-, Petrossi, ki je tudi avtor že odo-skega liceja «France Prešeren* pri | brenegu načrta za nadgradnjo po-Sv. Ivanu opažajo, da so dela za I slopja. nadgradnjo liceja že nekaj mesecev Na zaskrbljeno in obenem
Vodstvo sindikalne zveze FILP-CGIL za odpravo neskladij v pristanišču
Vse operacije v luki morajo biti «publicizirane» - Jutri skupen sestanek predstavnikov CGIL, CISL in UIL
V	petek se je sestal vodilni odbor tržaške zveze pristaniških delavcev (CGIL), da bi vzel v pretres vrsto vprašanj, ki zadevajo poslovanje tržaškega pristanišča in sindikalne zahteve prizadetega delavstva v o-kviru tako imenovane IV. platforme.
V	zavzeti razpravi so prisotni u-gotovili, da je blagovni promet v pristanišču v zadnjih mesecih zabeležil ugoden razvoj, ob povečanem prometu pa je prišla do izraza določena šibkost (in togost) v načrtovanju pristaniškega dela. V tem času se je namreč večkrat zgodilo, da ladje niso mogle vkrcati ali izkrcati tovora, ker je bilo na (»molih premalo delavcev (pristaniščnikov in uradnikov pristaniške ustanove). Zaradi neustreznega načrtovanja .pristaniških dejavnosti je tako pristaniška ustanova zabeležila znatno finančno škodo, kaF'}č" nedopustno glede na kritično stanje njene poslovne bilance.
Upoštevajoč dejstvo, da se takšna neskladja še vedno ponavljajo, je sindikalna zveza FILP-CGIL mnenja, da je treba na tem področju brez vsakega odlašanja sprejeti vr: sto nujnih ukrepov. Predvsem mora
IZJEMEN PROMET NA NAŠIH CESTAH
KOLONE OD ŠKOFIJ DO STADIONA NA PESKU DO ŠTIRI URE ČAKANJA
Val turistov iz drugih krajev Italije in inozemstva, namenjenih večinoma v Jugoslavijo
Počitniška mrzlica je zajela tudi naše kraje. Včeraj se je zgrnilo na najbolj prometne cesta naše pokrajine na tisoče in tisoče avtomobilov. Promet ; bil sila otežkočen, najbolj gost pa je bil seveda na obmejnih prehodih z Jugoslavijo.
Že od ranega jutra so se začele ustvarjati na trbiški in na obalni cesti kolone avtomobilov, predvsem iz drugih italijanskih krajev ter iz inozemstva, ki so bili namenjeni v Jugoslavijo. Tem so se pridružili še številni Tržačani, ki so se včeraj odpravili na počitnice, tako da so že v dopoldanskih urah nastale pred mejnimi prehodi vrste vozil, ki so se iz ure v uro daljšale. Obmejne policijske oblasti so skušale premostiti prometno krizo s tem, da so razvrstile avtomobile v vse razpoložljive vrste, vendar tudi ta ukrep kmalu ni več zadoščal.
Izmed vseh obmejnih prehodov je bilo daleč najhuje pri Škofijah. V zgodnjih popoldanskih urah je sega la pločevinasta kača od meje vse do stadiona pri Sv. Soboti, česar še ne pomnijo. Agenti prometne policije in mestni redarji so imeli pri u-rejevanju tako gostega prometa polne roke dela: več avtomobilov so preusmerili na druge mejne prehode, na ukaz obmejne policije pa so se morali avtomobili, ki niso imeli mednarodnega znaka države, ki ji pripadajo, vrniti proti mestu. Tako se je položaj pri škofijah nekoliko izboljšal, kljub vsemu temu pa je bila kolona avtomobilov v večernih urah še vedno dolga približno kake tri kilometre.
Podobno je bilo tudi na Pesku. Vrsta avtomobilov je bila dolga vse do 6 km od mejnega prehoda. Avtomobilisti so morali zato potrpežljivo čakati v koloni tudi po štiri ure. kar ni bilo pod žgočim soncem nič prijetno in zavidljivo. Turisti, ki so bili namenjeni v Jugoslavijo, so bili večinoma tujci — Nemci, Francozi, Belgijci, Angleži — ali pa iz drugih krajev Italije, manj pa je bilo Tržačanov. Verjetno čakajo naši some ščani nočne ure za odhod na počitnice, ker menijo, da bo tedaj na cestah manj prometa.
Medtem ko je bila na drugih mednarodnih obmejnih prehodih večina
avtomobilov namejena v Jugoslavijo, je bil promet pri Fernetičih bolj uravnovešen, tudi na tem prehodu pa so se v teku dneva ustvarjale dolge vrste vozil.
0 izrednem prometu poročajo tudi iz drugih krajev naše dežele. Samo na avtocesti Benetke - Videm -Trst so v pretekli noči in včeraj zjutraj našteli nad 400.000 avtomobilov, obmorski letoviščarski kraji naše -dežele pa beležijo rekorden o-bisk turistov. Poletna turistična sezona je torej že na višku.
parlament izglasovati okvirni zakon o pristaniščih in nakazati posameznim pristaniščem predvidene finančne prispevke. Vse operacije v pristanišču morajo biti »publicizirane* (kakor znano, opravljajo zdaj nekatera podjetja pristaniška dela kar z lastnim osebjem, se pravi v režimu tako imenovanih funkcionalnih avtonomij). Za delavstvo zaposleno v pristanišču je treba čimprej sestaviti ustreznejši organik in uvesti mobilnost delovne sile. Končno je treba delovni umik prilagoditi dejanskim potrebam pristaniškega poslovanja.
Kar zadeva delavske zahteve v okviru IV. sindikalne platforme, je vodstvo FILP-CGIL mnenja, da je treba okrepiti enotnost prizadetih delavcev in obravnavati to vprašanje v stalnem stiku ne-,le s pristaniško upravo, temveč tudi s krajevnimi in vsedržavnimi političnimi silami, z vsem preostalim tržaškim delavstvom in z vso javnostjo.
Vodstvo FILP-CGIL se bo jutri dopoldne sestalo s predstavniki preostalih dveh sindikalnih organizacij (CISL in UIL), da bi koordinirali nastopanje za rešite-' omenjenih problemov. Vodstvo FILP-CGIL hkrati izraža vso svojo solidarnost z voditelji pristaniščnikov, ki jih je zasebno podjetje »Previdens* te dni prijavilo sodišču, češ da so nezakonito zahtevali od r .djetja, naj se ne poslužuje svojih nameščencev za o-pravljanje določenih del v zvezi z natovarjanjem blaga na ladje »roli on - roli off*.
• Pokrajinska uprava sporoča, da bodo od torka, 8. julija, v prostorih pokrajinske zakladnice v Ul. Nordio
11,	plačevali avgustov obrok podpore, ki jo prejemajo mladoletniki in nosečnice. Uradi bodo odprti od 8. do
12.	ure.
Drugi zvezek deželne revije o kmetijstvu
Deželno odborništvo za kmetijstvo je te dni izdalo drugi zvezek informativne revije »Dežela - Kmetijstvo* (Regione - Agricoltura). V tej drugi številki so okvirno orisani u-krepi deželne vlade za razvoj kme-
tijstva, poleg tega pa prinaša še članke o važnosti cvetličarstva v goriški pokrajini, o izkušnjah deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) na področju strokovnega i-zobraževanja, o raziskavah bolezni rastlin, o perspektivah sadjarstva ter o gozdarstvu.
Prevrnjen avto
na obalni cesti
Včeraj, malo po 10. uri, se je na obalni cesti v višini naravnega predora pod Nabrežino prevrnil fiat 500, ki ga je upravljal 51-letni uradnik Giuseppe Di Domenico iz Ul. Carpi-neto 10/4. Di Domenico je vozil v smeri proti. Sesljanu, ko je,-avto’ mobil iz še nepojasnjenih razlogov nenadoma zavil proti desni, zadel ob rob pločnika ter se prevrnil naj streho. Voznika avtomobila so prepeljali z rešilcem Rdečega križa v tržaško bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer so mu ugotovili domnevni zlom desne rame, udarec v glavo in udarec v gleženj desne noge. Zdraviti se bo moral od 10 do 40 dni.
testno zastavljeno vprašanje, zakaj dela stojijo, sta predstavnika pokrajine dala naslednje pojasnilo. Dela so se zakasnila zato. ker so gasilci naknadno (po že odobrenem načrtu!) ugotovili, da so stopnišča v šolskem prostoru preozka za povečano prostornino, ki bj nastala z nadgradnjo. Problem so obšli tako, da bodo razširili zasilna stopnišča v nadgradnem delu. V ta namen so seveda morali spremeniti načrte, kar je zahtevalo dodatni čas, vendar je zdaj to vprašanje urejeno.
Prav tako naknadno so gasilci u-gotovili, da so nosilni stebrj poslopja prešibki, da bi vzdržali nadgradnjo. Pokrajina je zato poverila inž. Sforzini izdelavo novih statičnih izračunov in izdelavo načrta za premostitev ovire. Inž. Sforzini je zasnoval zamisel o postavitvi posebne nosilne plošče nad sedanjo streho poslopja, kar bo ojačalo nosilnost stebrov in dovolilo nadgradnjo. To je zdaj po tehnični plati urejeno, vendar pa se bodo zaradi tega stroški zvišali za kakih 70 milijonov lir, ki jih bo seveda treba dobiti. Odbornik Spadaro je predstavnicama zavoda zagotovil, da bodo sredstva dobili v času, ko so gradbinci na kolektivnem dopustu in da se bodo dela lahko nadaljevala v prvih dneh septembra. Odbornik in arhitekt sta tudi zagotovila, da dela ne bodo motila rednega pouka, ker ne bo treba ničesar rušiti ali odkrivati in bodo vsa dela zunanja.
Predstavnici zavodnega sveta in ravnateljstva sta vzeli pojasnila na znanje in ponovno apelirali naj se že začeta dela brez odlašanja nadaljujejo in tudi čimprej končajo.
Kljub pojasnilom in zagotovilom, ki pričajo o zavzetosti predstavnikov pokrajine, pa moramo kot tolmači javnega mnenja in interesov naše narodnostne skupnosti le izraziti začudenje nad dejstvom, da prihaja po že odobrenih načrtih in začetnih delih d« naknadnih ugotovitev. Ali ni bilo mogoče omenjenih pomanjkljivosti ugotoviti že prej in jih pravočasno odstraniti brez neootrebne-ga in celo škodljivega zavlačevanja nuino potrebnih del? Težko pa je tudi verjeti, da bo lahko pouk potekal nemoteno vsaj v zadnjem nadstropju, ko pa bodo dijakom in profesorjem nad glavami razbijali.
VČERAJ V SESLJANU
Odprta razstava obrtniških izdelkov
Sinoči so v Sesljanu v mali dvorani sedeža nabrežinsko-devinske obalne ustanove za turizem in gostinstvo odprli deželno razstavo obrtniških izdelkov. Letošnja prireditev te že tradicionalne razstave,
ki je že deveta zapovrstna, je privabila kar lepo število razstavljal-cev, med katerimi najdemo tudi nekaj imen, ki smo jih tu že večkrat srečali. Ne glede na to, da letos razstavlja 14 razstavljalcev, kar je več kot lani in zadnja leta sploh, je tudi razstavljenih predmetov izredno veliko in je izbira tolikšna, da bi zamikala marsikoga, posebno pa gospodinje, ki imajo rade lepo in okusno urejen dom. Razstavljenih je na primer veliko prtov in prtičev, vezenin in pletenin, pa tudi ročno izdelanih lesenih okraskov ali krožnikov, skled in druge posode iz gline. Seveda gre pri vsem tem za več ali manj umetniško izdelane predmete, saj je namen razstave prav v tem, da vspodbuja k umetniškemu razvoju vso obrtniško dejavnost, že samo odprtje razstave je pritegnilo veliko ljudi, med katerimi je bil tudi nebrežinski župan Albin Škerk, gostitelj oa je bil, kot mu pritiče, predsednik ustanove Piero Parentin. Razstava bo trajala do konca meseca.
TRETJA PREMIERA «OPERETNEGA FESTIVALA 78>
Gilbertova«Nedolžna Suzana* v bogati in slikoviti izvedbi
V posameznih vlogah so izstopali protagonistka sopf°' nislka Klena Zilio, vedno simpatična subretka Aurofd lianfi, Lino Savorani, tenorist Maurizio Frusoni in drdg1
Prijetno melodiozna glasba s spevnimi motivi, odlični pevski solisti, simpatični subretisti in bogata koreografija, to so glavne odlike tretje letošnje premiere «Operetnega festivala 78» — «Nedolžna Suzana», ki je bila na sporedu sinoči v — kot običajno — polno zasedenem gledališču Rossetti. Kdo bi se ob tolikšnem razkošju in slikovitosti barv in kostumov, baletnih vložkov in melodij sploh zaustavljal pri vsebini, ki je pač taka, kot se za operete spodobi: lahkotna, v bistvu banalna, polna zapletov in dvoumnosti o-krog amoralne čistosti» družine barona des Aurbaisa in drugih ».zvestih* zakonskih parov, pa seveda s koncem, v katerem se vse poravna in spet spravi v pravi tir, može in žene pa ljubčke in ljubice in sploh vse, kar se dobre tri ure dogaja na odru.
Skladatelj Jean Gilbert s pravim imenom Max VHnterfeld je delo komponiral z veliko mero glasbene spretnosti in melodičnosti, pri čemer se je oslanjal na tako imenovano berlinsko oneret.no šolo, v kateri se srečno spajata klasična dunajska o-
VČERAJ V ČAMPORAH
Z ZAKLJUČNO PRIREDITVIJO SKLENJEN POLETNI CENTER
Center je v dveh izmenah obiskovalo veliko slovenskih predšolskih otrok iz ntiljske občine - Na sklepni prireditvi veliko smeha in zabave
Z zaključno prireditvijo se je včeraj v Čamporah končalo delovanje poletnega centra za predšolske o-troke miljske občine.
Poletni center v Čamporah so o-biskovali otroci slovenskega in italijanskega odseka vrtca, in sicer v dveh izmenah po dvajset dni. Ob tej priložnosti je treba pripomniti, da obstaja slovenski vrtec v mil.j-ski občini le dve leti, že ta kratek čas življenja pa je dokazal, da je bila ustanovitev vrtca za slovenske predšolske otroke v miljski občini prepotrebna, saj je vpis v vrtec v stalnem porastu. Letos je vrtec o-biskovalo 33 slovenskih otrok, prihodnje leto pa jih bo že 37. Zato bi kazalo, da bi sedež slovenskega vrtca v najkrajšem času prenesli iz Čamoor v Milje, kar bi spodbudilo slovenske starše, da bi še bolj množično vpisovali otroke v vrtec.
Poletni center je v prvi izmeni obiskovalo 28 otrok, v drugi Da 25, ki so pod vodstvom dveh učiteljic in ene pomožne, prav gotovo učin kovito uporabljali svoj prosti čas. Igrali so se, hodili na kopanje, ob tem pa bili tudi kar se da ustvarjal
NiiiifiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
AKTUALNA TEMA V DOPUSTNIŠKEM ČASU
Valutni predpisi za državljane ki odhajajo na dopust v tujino
Letno sme vsak odnesti čez mejo 750.000 lir v italijanski in tuji valuti ter čekih in nakazilih - V Jugoslavijo s 1.500 ND
Turistična sezona je stekla. Tudi v Trstu naletimo čedalje bolj pogosto na. napise, ki opozarjajo, da bodo posamezne trgovine in javni lokali »zaprti zaradi počitnic* do tega in tega dne avgusta ali celo septembra. Tudi nekatere aktivne tovarne in podjetja — žal je takih na našem območju, kjer razsaja »dopolnilna blagajna*, razmeroma malo — zmanjšujejo v tem razdob-
POZNAŠ
TA
ZNAK?
DO KONCA SEPTEMBRA BODO NA VSEH PROGAH ACT ODSTRANJENI AVTOMATSKI APARATI ZA IZSTAVLJANJE VOZOVNIC. ZATO BO TREBA PRED VSTOPOM V AVTOBUS NABAVITI VOZNE LISTKE PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH
(TRAFIKE, KIOSKI, ITD.)
AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI
7
ju proizvodnjo oziroma poslovanje, da omogočijo zaposlenemu osebju preživitev letnega odmora. Zato pa je za posamezne dopustnike nastopil čas, da pregledajo avtomobil, pripravijo »kufre*, prepustijo sosedi mačko ali kanarčka in odhajajo na vse vetrove. Kriz gor, kriza dol, mnogo družin se v teh dneh odpravlja tudi iz našega mesta, nekatere v že zdavnaj najete sobe v hribih, druge na plaže, tretje spet na daljša ali krajša potovanja.
Za tiste, ki se odpravljajo v tujino, se običajnim dopustniškim skrbem pridružuje še skrb glede iznosa domače in tuje valute. Koliko denarja smemo imeti pri sebi, ko prestopimo državno mejo? Koliko lir in koliko tuje valute? Prav tem srečnim dopustnikom, ki se odpravljajo na tuje, kajti «,..ta ni možak, ta ni za rabo, kdor tujih videl ni ljudi*, je namenjen ta sestavek, v katerem bomo kratko pojasnili, kaj predpisuje zakon, da ne bodo na meji doživeli sitnosti zaradi »poskusa nedovoljenega izvoza kapitalov*.
Najnovejši predpisi določajo naslednje: vsak italijanski državljan sme iznositi v tujino po 750 tisoč lir na leto. Tudi mladoletnik ali otrok, če je vpisan na potnem listu staršev ali drugih odraslih spremljevalcev. Znesek pa mora biti razdeljen takole: največ do 100 tisoč lir v italijanski in 100 tisoč v tuji valuti. Slednjo si moramo seveda nabaviti v banki ali menjalnici, ki nam ob menjavi izstavi potrdilo. Iz potrdila pa mora biti razvidno, da smo lire zamenjali največ teden dni pred prestopom meje (s tem naj bi preprečili špekulacije s prekupčevanjem valut).
Preostalih 550 tisoč lir pa smemo imeti pri sebi le kot »travellers cheques», ali bančna nakazila na tujino. Tako čeke kakor tudi nakazila si lahko nabavimo pri kateri koli banki, pa tudi valute, na katere se posamezni akreditivi glasijo, so lahko različne. Najbolj pogosti so pač ameriški dolar, švicarski
frank, angleški funt, francoski frank in tako dalje, najbolj pogosti »travellers cheques» pa se glasijo i a večje banke kot so na primer »Arne rikan Express», «Barclay’s Bank* «Deutsche Bank*, in podobni za vodi. Z vnovčenjem č^kov ali naka zil ne bo težav v vseh večjih me stih v tujini .nekoliko težje pa jih bomo spravljali v promet v podežel skih mestecih ali v manj znanih le toviščih. Tudi to bi morali upoštevati v trenutku, ko načrtujemo potovanje čez mejo.
K temu naj pripišemo, da je letos skupna vrednost valute, ki so jo La lijanski državljani potrošili na turističnih potovanjih v tujini (med taka potovanja uvršča »Ufficio Ita-liano Cambi* tudi obisk tujine iz zdravstvenih, službenih in študijskih razlogov) narastla za 37 odstotkov v primeru z lanskim letom. V prvih petih mesecih je namreč zamenjava lir v razne tuje valute v omenjene svrhe dosegla 333,6 milijarde, medtem ko je znašala do konca maja lanskega leta 244 milijard lir. In ta razlika se bo še znatno povečala z nastopom prave dopustniške sezone.
Za dopustnike pa, ki so se odloči li za potovanje ali letovanje v so sednji Jugoslaviji, naj na koncu do damo valutne predpise, ki veljajo ob prestopu meje za jugoslovansko carinsko službo. Tuji državljani smejo vnositi največ do 1500 novih dinarjev (na osebo) in sicer v ban kovcih do največ 500 novih (50 tisoč starih) dinarjev. Za vnos tuje valute (lir, dolarjev, frankov, itd.) pa ni predridena nobena omejitev.
ni, saj smo včeraj videli precej ra-zobesenih risbic, ki so krasile nro-strano dvorišče, kjer ima vrtec v Čamporah svoj sedež. Otroci so sestavili tudi fantastično zgodbico, ki pripoveduje, kako je potoval »Gospod Neznano Kdo* iz Čampor v Trst, na svoji poti pa je sreča! vse polno živali, ki so ga nato spremljale in pripovedovale svoje dogodivščine. Na včerajšnji zaključni prireditvi so se otroci poigrali tudi s svojimi starši. Mimčno so iim posredovali različne uganke, starši pa so morali ugotoviti, kaj so otroci oblikovali, oziroma na kaj so mislili. Pridna očka ali mamica sta nato za uspešen odgovor dobila bogato nagrado. Še pred tem. pa .so, zbranim staršem spregovorili tudi vodje poletnega centra. V slovenščini je v imenu upravnega odbora vrtca spregovoril Corrado Švab, ki je poudaril, da je vrtec prva stopnica, oziroma faza, ki oblikuje o-trokovo osebnost. Zato je pozval vse starše, da se aktivneje vključijo v življenje vrtca, saj bo to edini porok, da se bo slovenski odsek nenehoma širil
pereta in francoska bulevarska/ medija, ki prihaja do polne ver v kabaretskem ambientu, con;^.( in francoskem vervu, ki ga v svojem obnašanju zlasti n°sl moških vlog. Rezultat tega ie ™ eni strani tipična operetna spev"0' po drugi pa scenska briljantih
Vse te značilnosti dela je serka Vera Berlinetti spretno ristila v vseskozi dinamično Ijani predstavi, izkušeni 'mojster W tirke Hans Walter Kaempfel P*. J dal potreben blesk partituri. A* neskladnosti je bilo zaznati le v. letu, za katerega smo že imel' " ložnost ugotoviti, da ne dosega r“ ni lanske sestave.	, *.
Brez izjeme zaslužijo priznani* silci glavnih vlog, v prvi vrsti 9* sko in igralsko odlična sopran'* ■ Etena Zilio kot Suzana in ob K simpatična subretka Aurora °a ki vnese na oder vsakokrat, k°
na njem pojavi, nekaj tistega
Šflf'

ma, brez katerega se dobre ie ni mogoče predstavljati.
(malo manj igralsko) je PrePfi tenorist Maurizio Frusoni, p*"0?, ^ ko Maria Loredan, val simpat'1 y so poželi tudi Lino Savoran' L baron des Aubrais, Riccardo -j, roni kot njegov sin, pa	j
roni kot njegova žena in oj™ Nastopih so še Luigi Palchett'A% dio Giombi, Lino Robi, Gianpah. Saletta, Gianna Jenko in Dario rial.	, fji
Koreografijo je zasnoval ^arvU' Anastasi, kostume Sebastiano dati, sceno pa Willy Orlandi.
NA GRADU SV. JUSTA
V četrtek in v petek znani balet «Giselle»
Prihodnji četrtek in petek ob ^ bo baletna skupina *Nuova C0,JL. gnia di Roma* predstavila na ” * du sv. Justa »Giselle*, balet v dejanjih Teonhlla Gauthirea 'n noga de Saint-Georges z fl‘*L Adolpha Adama in koreografih K vanniia Corallija in Julesa Per.„,> Patetična zgodba GiseVe je j j« n« znana in v prejšnjem gaje prenašala tudi koprska * let izvajajo mladi plesalci, ki sfL. uveljavili pod vodstvom umetfni ga vodje Walterja GualandijaA* Giselle bo izvajala Susanna f' princa Albrechta Tuccio ^|Li, gozdnega čuvaja Mario mater Giselle Luciana Delle iW' jjj. che, kneza Kurlandije Massimo ^ nervini, Bat Ivi de, zaročenko
biechtq Alessandra Delle ^onaCJD i Vstopnice so na razpolago v UTAT v„ pašazi Protti (tel.
• šolsko skrbništvo obvešča, d* ^ prejelo ministrski odlok o tečaji n / delavce (150 ur) za šolsko leto 79 in da je na sedežu glavnega r ^ nateljstva za klasično, znanstveno^ vzgojno izobraževanje na ogled znam suplenc in službenih mest dagoškega osebja za vse zavode'
Dne 1. avgusta nas je zapustila naša draga
i
Po pogrebu sporočata žalostno vest
vnuka Nino in Livio z družinam3.
Trst, 6. avgusta 1978
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame
ALBINE REBULA vi RUSTJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter jo zasuli * venci in s cvetjem. Prisrčna zahvala sosedom Verginella ter vsem, ki so nam izrazili sožalje in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Žalujoče hčerke Ivanka, Angel*’ Lidia in Nevenka z družinami W drugo sorodstvo
Gabrovec, Ljubljana, Koper, Portorož, 6. avgusta 1978
• Na Trgu De Gasperl se bo danes nadaljeval festival »Unitš in Dela*, ki ga prirejata sekciji Tomažič • Ro-col in bolnišniških uslužbencev. Na današnjem sporedu je politični govor, ki bo ob 19. uri, ob 21. uri pa bo nastopila slovenska folklorna skupi na Karol Pahor. Festival se bo za ključil jutri z nastopom ansambla Aster Novas.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ANTONIJE ČOK por. GOMBAČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči družini Gombač in Ruzrier
Lonjer, 6. avgusta 1978
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
VIKTORJA ČUKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči: žena Francka, brata K'1' in Emil ter drugi sorodniki
Trebče, 6. avgusta 1978
6. avgusta 1978
Gledališča
HUSSETTl festival operete
ancs ob 18. uri opereta »Nedolžna Kiizana».
I,.twek, 8. t.m., ob 21. uri v Ros--	Donovitpv operete «Nedolžna
Suzan,
‘a» avtorja Jeana Gilberta. 'odprodaja vstopnic pri osrednji °«8ajni v Pasaži Protti (tel. 68311).
Kino
•Šmarski park r— «Luči in zvoki«,
21.00 «Der Kaisertraum von Mi-smar» (v nemščini); ob 22.15 «11 *®8no imperiale di Muamare* (v • 7~Wnščini). Prevoz z motornim ■ om s pomota Audace ob 19.50 „ ob 21.20 ter iz Miramara ob . . ;15 >n ob 23.35.
■slon 21.30 «Cinque pezzi facili*. ack Nicholson, Karen Black. Bar-n* film. Prepovedan mladini pod jj.4' letom.
ly'R!10n 1,5.00 «11 gatto a nove code«. """sle 17.00 «Equus». Richard ••don. Barvni film. Prepovedan •madinj pod 18. letom, s tecielo 17.00 «Candido erotico*. g111 Čarati, Mircha Carven, Maria leto* ^repovedan madini pod 18
'eelsior 17 00 »Terremoto 10" grado*. - “krvni film.
* „16.00 «6.000 km di
»„.uuu m,, U1 paura*. Joe j^sllesandro. Barvni film.
Jj® 16.00 »Ridendo e scherzando«. v a®er Chiari, Gin0 Bramieri. Bar-'u film. Prepovedan mladini pod *y ' letom.
's‘sllo 16.30 »Sospiri*. William Ber-per- Evelyn Scott. Barvni film. fj, ^Povedan mladim pod 14. letom.
p Smniatico 15.45 »Vizi morbosi*. ji fepovedan mladini pod 18. letom.
erno 16.00—21.30 «Dove osano le ^ Ouile» Rjchard Burton.
00ra 16.30 «Le colline hanno gli I coi»- Prepovedan mladini pod 14. Ca>- Barvni film. pltol 15.30 — 21.15 «Questo pazzo pazzo mondo*. Mick Roney, Vj(Pencer Tracy. Barvni film.
°rio Vencto 15.15 »Dracula padre J« J*8lh)». Barvni film.
kle 15.30 »Ciclone*. Arthur Ken-Asp y' ^ar°le Baker. Barvni film.
's 16.30 «Piu forte ragazzi». Te-f|Cjnt:e Hill, Bud Spencer. Barvni
PAM železnina
IVI	STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
import-export
*Q industrijo, kmetijstvo In m dom
TRST (Induilrtjtka cona)
DO M J O. 131 - T«el. 37^979
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča, da bo zaprta do 31. avgusta.
Izleti
S P D T prireja v nedeljo, 27. avgusta, avtobusni izlet v Ribčev laz ob Bohinjskem jezeru na osrednjo proslavo 200-lelnice prvega pristopa na Triglav. Vpisovanje na sedežu ZSSDI vsak dan od II. do 12. ure.
Združenje Union priredi 13., 14. in 15, avgusta «Avtobus prijateljstva po Sloveniji. Hrvatski in Bosni* ob priliki bratske turneje Tržaškega par tizanskega pevskega zbora. Obisk za nimivih zgodovinskih in kulturnih sre dišč v notranjosti države in ob obali Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak delavnik razen ponedeljka od 10.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30. ob četrtkih od 17.00 do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure.
Združenje Union ima še nekaj mest na razpolago za enodnevni izlet v Dobrovo — Goriška brda. Informacije in vpisovanje na sedežu združenja. Ul Valdirivo 30, vsak dan od 10.30 do 12. ure, razen ob ponedeljkih in četrtkih in popoldne od 17. do 19.30 razen ob ponedeljkih in sobotah.
Člani SPDT iz dolinske občine prirejajo 12., 13., 14. in 15. avgusta štiridnevni izlet z osebnimi avtomo; bili na Triglav. Brežanska mladina vabi vso ostalo mladino, da se izletu pridruži. Za vpisovanje telefonirati Vojku Slavcu na dom (228375) ob večernih urah.
Potovalni urad Aurora
vabi na naslednje izlete in potovanja;
♦	od 12. -do 19. 8. v Kranjsko goro. Cena 105.000 lir.
♦	3. 9. na Bled in na mednarodno vinsko razstavo v Ljubljano. Cena 12.000 lir.
♦	9. in 10.9. na Krk. Cena
25.000	lir.
♦	16. in 17.9. na Rab. Cena
28.000	lir.
• • «
♦	OD 27. SEPTEMBRA DO 7. OKTOBRA POTOVANJE NA KITAJSKO Z OBISKOM PEKINGA, WUKSIJA IN ŠANGHAJA. CENA 1.175.000 LIR.
* # «
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 80261.
2. PARTIZANSKI PRAZNIK
V PREČNIKU 6., 7. avgusta 1978
.3 ‘20

DANES, 8. AVGUSTA,
ob 9,30 — EX TEMPORE žtPotroke * ’ ob 19. uri — pevski zbor Iz Branika (Jugoslavija) ob 19.30 — kratek govor tov. ADA SLAVCA od VZPI-ANPI ob 20.30 — ples z »MOCAMBO« alla Casadei
jhtri, 7. avgusta,
°b 18. url — otvoritev kioskov — razne igre
Ob 20.30 ■— ples z ansamblom »L. FURLAN*
MLADINA IZ PREBENEGA
priredi
ŠAGRO
DANES, 6. AVGUSTA:
15.00 — Otvoritev kioskov °b 18.00 — Nastop godbe iz Pridvora °b 20.00 — Nastop «Mladih beneških harmonikarjev iz Beneške Slovenije«
°d 21.00 do 24.00 — PLES
JUTRI, 7. AVGUSTA:
°b I8.00 — Otvoritev kioskov °b 20.30 — PLES
Deloval bo dobro založen kiosk s pijačami, domačim v'hom in specialitetami na žaru.
Vse tri večere bo igral ansambel «SUPERGROUP».
VAŠČANI IZ SAMATORCE NA UDARNIŠKEM DELU

IZ l{ E DNI OBČNI ZBOH GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK
POMANJKANJE MLADIH SIL NAJVEČJI PROBLEM DRUŠTVA
Pomladitev godbe glavna naloga novoizvoljenega odbora
Lahko trdimo, da je akcija za postavitev spomenika padlim vaščanom v NOB (dela so že v polnem teku) prebudila in združila vaščane iz Samatorce. Da bi iztržili prepotrebna finančna sredstva, so že lani organizirali vaški praznik, ki je vsestransko dobro uspel. To je podjetnim Samatorjanom dalo moralo in spodbudo, da so letos naredili še korak naprej. Dogovorili so se, da za dobo desetih let najamejo «o-grado* s površino 4.000 kv. m, na vzhodni strani ob vhodu v vas. U-darniško so se pred mesecem dni lotili čiščenja in uravnavanja prostora, v kraškem stilu so sezidali kamnite zidove, prav včeraj pa so (kot nam kaže zgornja slika) posta-vih cementno ploščo 11x13 m, ki bo služila kot plesišče. Udarniškemu delu se je spontano odzvala večina vaščanov, ki so opravili že nad tisoč ur prostovoljnega dela, veliko navdušenje in enotnost pa jamčita, da bo pobuda odlično uspela. Vaški praznik na prekrasnem novem prireditvenem prostoru v Samatorci bo čez štirinajst dni (od 19. do 21. t.m.), čisti izkupiček prireditve, ki bo o-stal po amortizaciji velikih investicijskih stroškov, pa bodo darovali v sklad za postavitev vaškega spomenika padlim v NOB. Res hvalevredna pobuda, vredna posnemanja. C-bs)
Prejšnji teden je imelo godiieno društvo s Proseka izredni občni zbor. Izredna skupščina presežkih godbenikov je bila potrebna, ker je začelo delovanje pihalnega orkestra v zadnjem času nekoliko pešati. Zadnji redni občni zbor je imelo društvo namreč pred tremi loti; v tem času mu ni uspelo izpeljati zastavljenega programa, pojavili pa so se tudi drugi zelo važni problemi. ki so narekovali sklicanje izrednega občnega zbora.
V svojem tajniškem poročilu je Milan Čuk omenil uspehe, ki jih .je žela godba s Proseka v zadnjih treh letih. Sem spada veliko šte vilo nastopov, saj so proseški godci nastopili 1976. leta 24-krat, lani pa 23-krat, velikega pomena pa so bili
BAJTA, DEVINŠČINA, BOŽJE POLJE IN Blt/ŠČE
Sodobna javna razsvetljava v vseh vaseh zgoniške občine
,V veljavi novi urnik za zaporo osmič
Darovi in prispevki
S finančno razpoložljivostjo 7,5 milijona lir iz komisarskega proračuna za leto 1974, je v preteklih dneh osrednji tehnični urad dokončal dela v zvezi z razširitvijo sodobnega omrežja javne razsvetljave na vse vasi in zaselke v zgoniški občini. V Bajti že gorijo tri nove točke razsvetljave (naknadno bodo dodali še eno), na Devinščini (14 točk), na Božjem polju (8) in v Briščah (3) pa manjka le še priključitev (postavitev števcev, fotocelice in podobno), za kar sta odgovorni Enel in Acega. Predvidevajo, da bo tudi v teh treh vaseh javna razsvetljava zagorela najkasneje oktobra meseca. Zgoniška občina ima sedaj na razpolago še 7 milijonov lir iz komisarskega preračunu za leto 1976 za dopolnitev javne raz-
MATURANTI IZ BAZOVICE
priredijo
DANES, 6. AVGUSTA
ŠAGRO
NA VRTU GOSPODARSKE ZADRUGE V BAZOVICI
Ples z ansamblom »POMLAD*.
Na razpolago bodo specialitete na žaru in dobro vino.
iiiminiirMiifiiiiiiiiiniiiiMniiiiimiiiiiiiiiMiimMitsirniiiinmiiiiitMUiiiiiilliiinmiiMiiiimiifiiMiiifniiiir
20. KMEČKI TABOR NA OPČINAH
Od 12. do 16. avgusta z bogatim kulturnim sporedom in zabavo
Bližamo se že tradicionalnemu taboru. Te dni smo se ustavili v Prosvetnem domu na Opčinah, da bi kaj poizvedeli o pripravah. In res, organizatorje nista ustavila ne vročina ne plohe. Urejujejo dvorišče, kjer bodo kioski z domačimi specialitetami in dobro kapljico, pripravljajo prostor za razstavo kmečkih strojev, skrbijo za bogat kulturni program — od razstav do nastopov folklornih in pevskih skupin ter godb na pihala — tako, da bomo od sobote, 12. pa do srede, 16. avgusta, lahko preživeli nekaj dni v prijetnem domačem okolju. Ob trdem upanju na toplo avgustovsko sonce bo ves program na prostem, v dvorani pa se nam obeta zanimiva razstava. Svoja dela bodo razstavljali člani društva beneških likovnih u-metnikov in tržaška slikarka Tončka Koleričeva, ki se nam bo tokrat predstavila s slikami na temo Naši kraji in ljudje.
Podrobno o kulturnem sporedu bomo še poročali, naj omenimo le, da bodo poleg domačih gostov (godba na pihala Breg. Tržaški narodni ansambel, «Narodna klapa* iz Čedada)
šani zbor in folklorna skupina kulturnega umetniškega društva »Dolomiti* iz Dobrave pri Ljubljani. Za ples bosta igrala priznana ansambla L. Furlan in The Lords.
V okviru prazničnih dni bo še o-krogla miza na temo «Osimski sporazum in zadružništvo* ter večer o gobarstvu.
Iščemo par za «Kraško ohcet»
Zadruga »Nas Kras« namerava prirediti letos konec septembra »Kraško oheet«. Zato vabi zaročence, ki bi se poročili v tem času, da sklenejo zakonsko zvezo na »Kraški ohecti«. Izbran par bo deležen lepih daril, med katerimi je tudi poročno potovanje na Krši otok Rodos,
Vsa podrobnejša pojasnila nudi E. Kraus na telefonski številki 60261 med običajnimi uradnimi urami.
tudi gostje iz Slovenije in sicer me-
'uiiiui..................................................................................................................................................................mi
Soncini 179, Ul. Revoltella 41.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
banes, NEDELJA, 6. avgusta
Sonr	VLASTA
20^ Vz'de ob 5.54 in zatone ob ^rina dneva 14.34 — Lu-- j 'h®6 ob 8.15 in zatone ob 21.26.
U‘r|> PONEDELJEK. 7. avgusta ,	KAJETAN
Bgra,e vriTaj; najvišja dnevna tem-binjg la 26 stopinj, najnižja 20,6 stopit	13. uri 26 stopinj, zračni
••totflg 'l2 mb ustaljen, vlaga 58-od-^•kin^ n.eb° skoraj jasno, veter za-*>iirn0 13 km na uro, morje skoraj Oiftjg ’ temperatura morja 24,7 sto-
^.ISTVA, SMRTI IN POROKE
i\
lili 4 avgusta so se v Trstu ro-ftOhTTr00'’ umrlo pa je 6 oseb. N, r,44-1 SO SE: Susanna Germa-%nndnirie Bedini, Marco Vuga,
dJttj ŽJ-risan, 59-Jetni Bruno Can-ri-lpUp .,etna Umberta Cavalieri, (tlisiak , ^agelo Postogna, 69-letna ta Sau vd. Vouk, 88-letni
Včeraj - danes
uradnik Franco Ligia in uradnica Daniela Grimalda, agent javne varnosti Antonio Firriolo in gospodinja Nerina Agnolin, železniški nameščenec Ervino Schredber in trgovka Caterina Marocco, uradnik Paolo Lanari in študentka Maria Carmela Scalamandre, žerjavar Diego Bo-schin in frizerka Clara Surrian, u-radnik Igor Salateo in uradnica Susanna Pagan, Oscar Malalan in Maria Cossu, skladiščnik Riccardo Degrassi in knjigovodkinja Agata
na Albertf
kJ SO; 51 letna Anna Dolcar
^UCL°VaVlCh'
delavka Marisa Salvatori,


prodajalec Paolo Alle-
h'*'ta p Vlario Doplicher in novi H k*"sanna Sorani. bančni urad K°vaik.Urlzio Tantillo in otroška ne H jaa Marilena Šanson, podčast yarnosti Paolo Cerrone in 3t\ac etna študentka Antonietta ,*at0 pui10' avtoelektričai Annun-i "• 2n!!a 'n ura<lnica Giuseppina rt.adnj,,ltl; delavec Sergio Zorzut in a Suisa Millo, univerzitetni a‘Vet.^, /'•'•tonio Taraboechia in u-^tiia študentka Anna Prešel,
Merandino, stavbeni podjetnik Ivano De Monte in gospodinja Silvia Colavito, mehanik Mario Stipancic in gospodinja Luisa Sojer, kirurg Emilio Campos in študentka Daniel-le Lichtensteim, geofizik Roberto Bartole in uradnica Sandra Belle, upokojenec Severino De Biasi in uradnica Maria Cuccurullo, delavec Amleto Erbari in gospodinja Fran-cesca Cutolo, tehnični uradnik Emilio Brezovsek in gospodinja Maria Voivoda, poslovodja Francesco Pel-legrinj in uradnica Patrizia Toscan, uradnik Giorgio Tomba in študentka Vanda Umari, pristaniški delavec Roberto Bellocchi in natakarica Serena Bottegaio, delavec Roberto Popazzi in študentka C.vnthia Leprini, kuhar Franco Signoretti in točajka Assunta Cardillo. uradnik Furio Zanutti in učiteljica Raffaella Brunetta, potapljač Fulvio Lo-perfido in gospodinja Flora Bene-detti, finančnik Lorenzu Ventriglia in prodajalka Anita Angelica, inženir Flavio Floreani in uradnica Antonia Salemme. šofer Kttore Gia-cominj in prodajalka Adriana Bea-co, delavec Roberto Ruzzier in prodajalka Desiree Černe, nogometaš Franco Garofalo in gospodinia Ma-riagrazia Minen, obrtnik Mariano Strain in prodajalka Luciana Be-nedetti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, UL Diaz 2. Ul.
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. como L
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. como 1.
Gia
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telff. št. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne-nretreoma do 7. ure dneva po prazni ku To velja za zavarovance [NAM rNADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni Pa na številki 732-627.
LOTERIJA
BARI	21	42	89	1	75
CAGLIARI	85	1	76	36	65
FIRENCE	65	17	90	87	38
GENOVA	24	4	36	5	48
MILAN	67	25	71	82	52
NEAPELJ	34	32	18	68	56
PALERMO	74	56	31	61	46
RIM	72	74	21	87	1
TURIN	87	13	61	82	32
BENETKE	66 33 53 ENA LOTTO				85	69
12 2 1	2 X 2	2	2	2 X	2
KVOTE: 12 točk — 22.655.000; 11 točk - 620.100; 10 točk - 47.100 lir.
svetljave in postavitev še nekaterih potrebnih točk razsvetljave v Samatorci, v Salcžu, v Bajti, v Zgoniku, v Repniču in v Gabrovcu, kjer bodo na sedmih točkah postavili neke vrste strelovod, ker zaradi prevelikega naelektrenja tbliž-nji daljnovod) se ob vsaki nevihti zažgejo žarnice in naprave.
Tudi na področju javnih del je prišlo do nekaterih premikov. V Zgoniku so praktično dokončali prvo fazo del v zvezi z razširitvijo pokopališča: pred pokopališčem so razširili cesto in tako ublažili nevaren ovinek, podjetje pa je ob razširjenem vhodu na pokopališče zazidalo 80 metrov zida v kraškem stilu. Sredstva 6,5 milijona lir so črpali iz komisarskega proračuna za leto 1975. Dodeljenih pa je bilo še 9,5 milijona lir od Dežele za drugo fazo del, ki predvideva razširitev pokopališča (zazidava mejnega zida in dovoz zemlje). V teli dneh so začeli tudi pri Briščikih z razširitvijo ceste na zahodni strani vasi proti Proseku. Preavidena je zazidava približno 60 metrov zida in obširitev ceste, z razpoložljivo vsoto 5,5 milijonov lir iz komisarskega proračuna za leto 1975 pa upajo, da bodo lahko naredili asfaltno prevleko in tako /akrili velike luknje na cesti vse do prostorov, kjer je v zasebni stavbi nameščena»osnovna šola. Kar pa zadeva asfaltiranje in razširitev ceste, ki pelje iz Repniča v Zagradec; pa osrednji tehnični urad ni še izdelal načrta.
Končno naj omenimo, da je tržaška kvestura, na izrecno zahtevo Kmečke zveze, ki zastopa interese domačih kmetovalcev, izdala nov odlok v zvezi z urnikom osmič na območju zgoniške občine. Vinograd niki od 1. avgusta dalje lahko odpirajo osmice ob 8. uri zjutraj, večerno zaporo pa so podaljšali do 24. ure v poletnem času oziroma do 23. ure v zimskem času. ibs)
Danes v Križu praznik petdesetletnikov
Kriški petdesetletniki bodo danes slavili svoj praznik in tako nadaljevali staro vaško tradicijo, ki so jo ponovno obudili lani Križani rojeni leta 1927. Slavljenci se bodo zbrali | že zjutraj, nato bodo položili venec j na vaški spomenik padlim v NOB in nato bodo imeli skupno kosilo. Zvečer bo tradicionalni ples na «brjarju» na Kržadi.
tudi koncerti v nekaterih kraiih matične domovine (Logatec, Artiče) in na Goriškem. Ti koncerti so pri-|wmogli, da so proseško godbo spo- j znali tudi izven ožje okolice.
Poleg te izredno pozitivne plati pa ima godbeno društvo tudi svoje slabosti. Največji problem, ki ga I tare že nekaj časa, je seveda pomanjkanje mladih sil. Medtem ko druge godbe v naših krajih skrbijo za svoj podmladek, je proseška godba v zadnjih letih povsem zanemarila to področje, ki je bistvene važnosti za nadaljnji obstoj vsakega društva. Prosečani so sicer že pred kakimi desetimi leti začeli akcijo za pomladitev godbe, vendar se je od fije bolj malo izcimilo. Zaradi tega je sedaj že skrajni čas, da godbeno društvo začne s široko in resno akcijo, da bi v kratkem času čim več mladih pristopila k društvu io ga osvežilo. Prav ta bo poglavitna naloga novoizvoljenega odbora, ki je tako sestavljen: predsednik Alojz Husu, podpredsednik Slavko Luksa, tajnik Milan Čuk, b'a gajnik Drago Ukmar, arhivar Valter Štoka, gospodar Marjan Kom perle.
Vpisovanje in učenje novih mladih godbenikov se bo začelo predvidoma konec avgusta. Upati ie, da se bo mnogo mladih, ne samo s Proseka, temveč tudi z drugih bližnjih vasi, odzvalo vabilu proseške ga godbenega društva.
POLETNI CENTER
v dijaškem domu »S. Kosovel« se prične jutri, 7. t.m., ob 8.30
Urnik avtobusov «La Gradesen
Barkovlje	7.30	(pri svetilniku)
Rojan	7.35	(Largo Petazzi)
mesto	7.45	(Ul. Coroneo -avtob. postaja)
Opčine	8.00	(pri srednji šoli)
Bazovica	8.10	(pri cerkvi)
Katinara	8.20	(avtobusna postaja št. 25)
Prihod v	dijaški	dom ob 8.30
Odhod iz dijaškega doma ob 16.35		
Katinara	16.45	
Bazovica	16.50	
Opčine	17.00	
mesto	17.15	(Ul. P’. Severo pri sodni palači)
Rojan	17.25	
Barkovlje	17.30	
ZA NAGRADO
ALBINA BUBNIČA
Ex deportiranci iz Ruchcn-ivalda: Viktor Bogateč 5.000, Danilo Pertot 10.000, Ivan Košuta 5.000 in Stanko Bogateč 5.000 lir.
Odbor VZPI-ANPI iz Križa 50.000, Stanko Lupine 20.000, u-službcnci ZTT 177.000, H. S. 14 tisoč lir.
V	spomin na Rozo Petronio daruje Vida Gerlanc - Mennuc-ci 5.000 lir.
Dr. France Tončič daruje 120 tisoč lir v počastitev spomina »bližnjega rojaka, ki sem ga zelo cenil zaradi njegovega strastnega prizadevanja pri odkrivanju grozot v Rižarni«.
V	počastitev spomina pok. Albina Bubniča daruje Dragica Klun 3.000 lir.
Do sedaj skupaj 829.000 lir.

čK I
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB V SAMATORCI Namesto cvetja na grob Albine Rebula vd. Rustja daruje družina Pepi Rebula (Salež 60) 5.000 lir. V isti namen daruje Ivanka Pirc (Salež - šola) 2.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V GABROVCU Namesto cvetja na grob Albine Rebula vd. Rustja darujeta PVancka in Gigi Cibelli 5.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V KRIŽU Združenje staršev slovenske šole iz Križa daruje 30.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA . PADLIM V NOB NA PROSEKU V spomin na Franca Kapdna in Rozalije Kalc daruje Dora Nabergoj 10.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA KONTOVELU Namesto cvetja na grob Albine Rustja daruje Mario Matijošič (Barkovlje) 2.000 lir. V isti namen daruje Ravel Kodrič 2.000 lir.
ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Namesto cvetja na grob Ernesta 1 Antončiča daruje Franc Bczin 10.000 lir.
] Namesto udarniškega dela daruje Mirko C ja k 10.000 lir.
Ob 8. obletnici smrti dragega o četa Alojza Kalca darujeta Magda in sin Slavko 10.000 lir.
Namesto udarniškega dela daruje Srečko Sedmak 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Albine Rustja daruje Marija Grilanc 3.000 lir.
Namesto cvetja na grob Albine Rustja, Palmire černjava in Josipa Bukavca daruje Pepka Guštin. 10.000 lir.
''Ndhfet'6' ‘tVeljSL Tva' grob Albine Rustja daruje sestrična Štefanija ,&riAjav4» li>j000, lir. )tVi>
ZGODILO SE JE V BARKOVLJAH
Kragulj v kurniku
Včeraj zjutraj so se kokoši v svojem kurniku na Kontovelski rebri št. 68 znašle pred kaj čudnim gostom: v zgodnjih jutranjih urah jih je namreč «obiskal» velik kragulj. ki si je v teh soparnih dneh namesto gorskih planot zaželel o-balnih krajev. Stanovalci so obstali pred nenavadnim ptičem, in ker si niso znali pomagati, so kragulja izpustili, ki je vesel ponovne svobode, z velikimi zamahi s krili, odle-1 tel v sinje višave proti bolj varnim goratim predelom.
Sagra v Prebenegu
Lep in topel večer je botroval za-četeu vaškega praznika v Prebene-gu. Mnogo domačinov in tudi lepo število tujih gostov se je zbralo na Bržnici in pridno oblegovalo dobro založeni kiosk. Prebeneški fantje i.i možje so si letos uniformirali kroj na majce z belim poljem so dali natisniti napis Šagra Prebeneg, kar učinkuje zelo enotno in sveže pa tudi pestro in kot bistro zamišljena novost. Na listi imajo bogato izbiro jedi in pijač, niso pa manjkale niti okusno pripravljene breskve z vinom. Sobotni večer je bil posvečen samo odprtju šagre, glavni del praznovanja bo danes, v nedeljo, in bo obsegal tudi boga' glasbeni popoldan z gosti s Koprskega in Benečije. Povedati moramo še, da je letošnja šagra v Prebenegu ena najbolje organiziranih, saj se ji je celotna vas posvetila z velikim navdušenjem. Vse organizacijske in o-perativne naloge tečejo skladno in umerjeno, edino vprašanje pa je vreme, ki je že v soboto zvečer delno nagajalo in ki bi utegnilo Pre-benežanom prekrižati račune. Kljub vsemu pa za dobro voljo skrbi ansambel Supergroup, ki igra narodnozabavne in moderne viže pozno v noč.
POMEMBNA NOVOST
seznam imen
DRAGOCENA PUBLIKACIJA ZTT IN SM S SEZNAMOM IMEN IN ZEMLJEVIDOM TRŽAŠKEGA OZEMLJA Z MIKROTOPONOMASTIKO
Delo ima poleg znanstvenega in praktičnega tudi kulturni, narodnostni in politični pomen: izpričuje voljo Slovencev v Italiji, da na osnovi izročil in zgodovinske dediščine ohranjajo in razvijajo svojo etnično fiziognomijo, saj se morejo le s tako zavedajočo se in ustvarjalno identiteto vključevati v tokove sodelovanja ob meji, ki postaja zaradi dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo prizorišče novih pobud in razvoja.
Zemljevid je v času naglih prostorskih in socialnih sprememb dokument o antropološki in kulturni podobi Tržaškega ozemlja, hkrati še opozorilo, naj bi se posegi vanj smotrno vključevali v stoletno tkivo, to je tako, da bi ne porušili vezi in ravnotežnega odnosa med ljudmi in kraji.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU
V	spomin na nono darujeta Aleš in Marko Lupine 10.000 lir.
Družina Ozbič daruje 10.000 lir.
V	počastitev spomina matere, darujejo kolegice Drage Lupinčev« 25.(00 lir.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE
V	TREBČAH
PO PINKU TOMAŽIČU Namesto cvetja na grob Viktorja Čuka darujejo Stanjevi iPadriče 12)
5.000	lir. V isti namen daruje Francka (Padriče 49) 3.000 lir.
Družina Kosmina daruje 20 009 Ur.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE
V	GABROVCU
PO JOSIPU SREBRNIČU Namesto cvetja na grob Albine Rebula vd. Rustja darujejo: Nada in Nini Furlan iO.OOO lir. Olga in Albin Kralj 5.000 lir, Ivana Kralj (Gabrovec 32) 5 000 lir, ter Gabi in Mirko Antoni 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Albine Rustja daruje družina Stanko Budin in Milka 10.000 lir.
V	spomin na pok. mamo Albino Rebula vd. Rustia darujejo družine Castellani, Rustja. Gabršček in Rues 20.000 lir.
ZA NOVE OBLEKE PEVSKEGA ZBORA »SLAVEC* Člani ansambla «Pomiad» darujejo 100.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	spomin na pok. mamo Albino Rebula vd. Rustja darujejo družine Castellani. Rustia, Gabršček in Rues 20.000 lir.
V	spomin na pok. Albino Rebula vd. Rustja daruje Alojzija Rebula
10.000	lir.
Nafnesto cvetia na grob Viktorja Čuka darujeta Riko in Silvano Čuk
10.000	lir.
Namesto cvetja na grob Štefanije Marc daruie Marija Marc - Kralj
5.000	lir. '
Namesto cvetja na grob Štefanije Grgič por. Marc darujeta Edi in žena Pepca Grgič (B r/ovica 36) 7.0^0 lir.
Ob 6. obletnici smrti dragega o-četa Ljubota Križmančiču darujejo žena in hčerke 10.000 Ih.
ft » *
V	spomin na pok. Frančiško Za-brič vd. Martellani daruje Ljudmila Pertot 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na gr-.h Antonije Gombač daruje družina Lučano Malalan 5.000 lir za PD Lonjer-Kati-nara.
V	počastitev snomioa Antonije Gombač daruje Viktorija Čok 2.000 lir za PD Lonjer-Katinara. V isti namen daruje družina Pečar 5.000 lir za PD Lonjer-Katinara in 5.000 lir za ŠD Adria.
V	spomin na pok. Albino Rebula vd. Rustja daruje Alohija Rebula
10.000	lir za PD Rdeča zvezda. V isti namen darujejo Janko, Ladi in Milan Rebula 30.000 lir za ŠK Kras.
V	''SpOfnin na pok mamo Albino Rebula vd. Rust ja daru ie jo družine Castellani, Rustja, Gabršček in Rues 20,000 za pevski zbor Vasilij Mirk in 20.000 lir za PD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Albine Rustja darujeta Cvetka in Anita
6.000	lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Stankota Pero-ška daruie Bojana Modrijan 5.000 lir za SPDT.
Namesto cvetja na groh Antonije čok por, Gombač darujeta Anuška in En jo Cah 10.000 lir za PD Lo-njer Katinara
Namesto cvetja na grob Franca Malalana darujeta Vlasta in Mvda 5.(100 lir za SPD Tahbr. ;-
V	počastitev spomina prof. Borisa Mašere daruje prof, V. G. 10.000 lir za soriško Dijaško matico.
V	spomin na nepozabne pok. mamo Antonijo' Gombač rbj. Čok daruje sin Bruno z družino 500 N-Din za TPPZ. V isti namen darujejo: Vida in Slavko Sinčič 5.000 lir za PD Lonjer-Katinara, Bjanka in Vilko 3.000 lir za ŠD Adria ter Lidija in Rudi Gombač 3.000 lip za uredi-
, tev prostorov PD Lonjer Katinara in za ŠD Adria v Lonjer,ju.
Namesto cvetja na ,,roh Antonije Čok por. Gombač daruje družina Karlo Zocchi 5.000 za ŠD Adria- in
5.000	lir za PD Lonjer-Katinara.
V	spomin na Antonijo Gombač darujeta Nando in Marija Čok 5.000 lir za TPPZ.
V	počastitev spomina pok. Albine Rustja darujeta Danica in Stana z družinama (Bajta) 10.000 lir za ŠK Kras.
V	počastitev spomina Olge Martelanc in Silve Škrk darujeta Vida in Dario Jagodic 15.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina pok Antonije Gombač roj. Čok darujeta Lo-
i vrenc in Marija Žerjul 10 000 lir za i PD Lonjer-Katinara in 10.0(8) lir j za KK Adria
V	počastitev spomina dr. Borisa Mašere daruje Ema Kerševan 3.000
I lir za SPDT.
I Namesto cvetja na grob Albine Rebula vd. Rustja daruje Jušta I Stubelj 2.500 lir za ŠK Kras iz Zgo-: nika.
j V spomin na pok. Marijo Vergi-j nela daruje Jušta Stubelj 2.500 lir i za ŠK Kras.
Studijsko štipendije Tržaške hranilnice
Da bi olajšala nadaljevanje študija revnim in prizadevnim dijakom, je Tržaška hranilnica razpisala tudi za prihodnje šolsko leto vrsto študijskih štipendij. Za štipendije se lahko potegujejo dijaki, ki so opravili nižjo srednjo šolo in bi radi nadaljevali študij na višjih šolah, vendar jim gospodarski položaj v družini tega ne dopušča. Podrobna pojasnila v zvezi s štipendijami daje tajništvo Tržaške hranilnice, dijaki pa se lahko obrnejo neposredno tudi do šolskih tajništev Hranilnica nadalje namerava tudi letos obnoviti stare študijske štipendij«
GORIŠKI DNEVNIK
6. avgusta 1978
ZAČETEK RAZPRAVE V OBČINSKEM SVETU V GORICI
Pomembne strukturalne spremembe v reviziji regulacijskega načrta
Prof. Costa je obrazložil varianto - Na področju Štandreža ostajata avtoport in industrijska tona ■ Razprava se bo najbrž zaključila 7. septembra
Celovito spremembo k obstoječemu regulacijskemu načrtu je prof. Roberto Costa iz Trsta obrazložil občinskim svetovalcem v petek zvečer. Strokovnjak je govoril skoro dve uri in pol in le orisal glavne smernice zaključka del, ki jih je s skupino strokovnjakov vršil dve leti. Občinski svet je sprejel ustrezni sklep 26. marca 1976, ekipa je delala več kot leto in pol. Zadnje mesece so s-' s podrobnostmi načrta ukvarjali zastopniki večinskih strank, ker so bila med njimi nesoglasja in po vtisu, ki smo ga dobili na petkovi seji, ta nesoglasja se niso polegla, kajti med številnimi demokristjani ni zadovoljstva za nekatere rešitve. Načrtovalec je sicer izdeloval načrte po nalogu odbora, še posebej odbornika za javna dela, prišlo pa je večkrat do polemičnih prijemov in zatem do kompromisnih rešitev in predlogov.
Primarna točka revizije je zmanjšanje naselitvene kapacitete od 80.000 na 60.000 prebivalcev. To pomeni, da je treba zmanjšati naselitvene kapacitete na vsem področju občine, v preprostih besedah, gradili bomo lahko manj kot smo lahko gradili do sedaj. Ostali bodo favorizirani tisti, ki so že zgradili svoje stavbe, ker so to lahko delali po prejšnjih merilih. Kdor bo želel graditi vnaprej, se bo moral zadovoljiti z manjšo stanovanjsko površino na isti ali podobni parceli. To velja tako za mesto kot za predmestje.
Prišlo pa t j po novih predpisih do uporabe obstoječega stanovanjskega fonda, upoštevajoč tudi najnovejše zakonske predpise, ki to izrecno predvidevajo. Moč bo tudi oo-praviti stare hiše in novi zakoni nudijo tudi možnost posojil po nizkih obrestih, vendarle pod pogojem, da se ohranijo nizke stanarine, podobne onim v ljudskih hišah. Istočasno bodo nehali z gradnjo ljudskih ali zadružnih hiš na področjih Štandreža in Ločnika (pri Sv. Ani je tako že vse nasičeno), za ljudske gradnje pa so določili zemljišča v raznih krajih mesta in predmestja. Na teh področjih naj bi v prihodnjih 15 letih zrasla stanovanja za približno 6.000 ljudi. To bi moralo zadovoljiti potrebe po stanovanjih, kajti brez dvoma bodo z zakonom o pravični stanarini mnogi lastniki hiš popravili tudi stara stanovanja.
Lokacije za ljudske ali zadružne hiše so v ulicah Ascoli (380 prebivalcev), Baiamonti (518), Rabatta (244), Corso Italia (IACP - 77), Pal-ladio (nunski vrt - 832), del Prato (344), Ristori (bivša vojaška bolnišnica - 297) Pevma (100), Pod-gora (predilnica - 169), Podgora (Ul. Attems - 149), Lungo Isonzo (894), Manzano (133), Čampi (Siro-tišče - 77). V vseh primerih gre za stavbe z dvema ali celo s šestimi nadstropji.
Poseben poudarek je načrtovalec v svojem poročilu posvetil cestnemu vprašan,ju. Največjo pozornost dajejo zahodni obvoznici, ki bo povezala Svetogorsko cesto s pevskim mostom, od tu bo cesta tekla na trasi nekaterih obstoječih cest in z viaduktom (!) nad tovarno Safog do novega ločniškega mosta in bo še vnaprej z viaduktom nad obrežjem Soče poveza1 a še novi štandreški most. Gre za orjaško delo, ki bo terjalo izredna finančna sredstva.
V reviziji so skušali upoštevati obstoječe regulacijske načrte Nove Gorice in sosednjih italijanskih občin, čeprav so imeli zelo malo sestankov in stikov z zastopniki teh občin.
Varianta ohranja v glavnem strukturo obstoječega regulacijskega načrta, je dejal prof. Costa, čeprav smo opazili, da prihaja na nekaterih področjih do dejanskih sprememb, ki bodo docela spremenile sedanjo razvojno podobo mesta. Kjer bodo stvari as tal e več ali manj take kot so bile v prejšnjem načrtu, je področje Štandreža. Tu so sicer zmanjšali naselitvene kapacitete in ne bo več moč graditi novih hiš ljudskega tipa, ne bo pa moč graditi niti drugih hiš. Domačini bodo lahko samo izpopolnili sedanje strukture in pridobili nekaj prostora, upoštevajoč tudi tipologijo stavb. Ostajata pa tam, kjer sta bila prvotno načr-tana, tovorno postajališče in industrijska cona. To kljub številnim protestom slovenske javnosti.
Še nekaj o servisnih službah. Gorica ima že danes več servisnih služb od onih predvidenih v deželnih in državnih standardih. Govornik je to tolmačil z dvojno šolsko strukturo (za slovenske šole) in z uradi, ki imajo kapaciteto večje pokrajine od sedanje. Na karti južnega predela mesta smo našli predvideno lokacijo za slovenski vrtec, osnovno šolo in nižjo srednjo šolo, poleg nje pa je predvidena še višja srednja šola, ni pa napisano, da je to slovenska višja srednja šola. Gre samo za pomanjkljivost?
Svetovalci bodo imeli dvajset dni (počitniških) časa za razmišljanje.
ŠD Juventlna iz Štandreža
vabi danes na
TRADICIONALNI POLETNI PRAZNIK na nogometnem Igrišču
Ob 22. uri bo na sporedu veli-a nagradna tombola.
Dovolj priložnosti za prijetno ■azvedrilo ob plesu, domačem vi-tu ih specialitetah na žarul Vabljeni!
Ponovna seja naj bi bila že 25. avgusta, razprava pa naj bi se zaključila že 1. septembra. Predlogi nekaterih svetovalcev, da bi do razprave prišlo šele v septembru, ko bo lahko vsa goriška javnost, po počitnicah, bolj zavzeto sledila razpravi v občinskem svetu in v časopisju, niso bili sprejeti. Župan in odbor hočeta razpravo zaključiti čimprej.
Občani pa naj se pripravijo, kajti le malo časa bodo imeli po odobritvi načrta za vlaganje morebitnih prizivov. Javnosti bo varianta znana šele po končani odobritvi v občinskem svetu.
V občinskem svetu 7 slovenskih svetovalcev
Do zaključka mandatne dobe v letu 1980 bo v goriškem občinskem svetu sedem slovenskih svetovalcev. Po Battellovem odstopu je njegovo mesto v komunistični skupini zasedel Ace Mermolja, ki je bil prvi neizvoljeni na listi KPI v letu 1975. V tej skupini je tudi Vilma Brajnik -Corva. Trije slovenski svetovalci zastopajo socialistično stranko in sicer Marko Waltritsch, Peter San-zin in Vladimir Nanut, dva pa Slovensko skupnost in sicer Andrej Bratuž in Damjan Paulin. Gre za največje število slovenskih svetovalcev v povojnih občinskih svetih v Gorici, šest jih je bilo v prvem občinskem svetu, štirje so zastopali Demokratično fronto Slovencev (Paglavec, Winkler, Paulin, Makuc), dva pa Slovensko demokratsko zvezo (Kemperle, Bratuž), kasneje, do leta 1975, pa jih je bilo vedno manjše število.
V	Tržiču kmalu mv župan
Najbrž takoj po velikem šmarnu se bo sestal občinski svet v Tržiču in tam bodo za župana potrdili socialista dr. Luigija Maianija, ki bo načeloval odboru, v katerem bodo komunisti, socialisti in socialdemokrati. Ta rdbor bo razpolagal s 16 od skupnega števila 30 svetovalskih mest in to je najbolj logična posledica volilnih rezultatov, ki so potrdili prejšnje dveletno upravljanje, pred prihodom ^pmi.sflnja, ^ji, se, da so sporazum dosegli v četrtek zvečer, v petek zvečer so ga na sestanku na pokrajinski ravni v Gorici le potrdili. To je izjavil tajnik mestne sekcije PSI v Tržiču Luigi Blasig novinarjem in dejal, da so se socialisti, kot je izhajalo iz tiskovnih poročil in javnih stališč, od vsega začetka ogrevali za tako rešitev, ki predvideva, v medsebojnem demokratičnem spoštovanju, levičarsko večino in demokristjansko opozicijo.
Drugače pa je v občini Gradež in v pokrajinski upravi, kjer so demokristjani v težavah, ker jih republikanci izsiljujejo. Hočejo namreč predsedniško mesto na pokrajini ter predsedniško mesto letoviščarske u-stanove v Gradcžu in še kaj.
V	petek zvečer se je sestal tudi pokrajinski odbor KPI. Tajnik Tullio Paiza je poročal o dosedanjih pogovorih s strankami ustavnega loka, dejal, da so se komunisti od vsega za-
četka zavzemali za njihovo neposredno prisotnost v odborih kjer naj bi bile zastopane vse stranke ustavnega loka, nerazumljivo pa je odklonilno stališče krščanske demokracije, ki noče komunistov v ožjih odbornih krajevnih uprav. Zaradi tega zahtevajo komunisti še vedno tako široko platformo, ne bodo pa podpirali uprav v katerih ne bi bili neposredno zastopani. Paiza je sicer potrdil pogajanja med levičarskimi strankami v Tržiču in pokrajinski odbor KPI je pooblastil tržiško sekcijo, da čimprej sklene sporazum na levici.
Komunisti so torej nekoliko spremenili svoja prvotna stališča o sodelovanju vseh demokratičnih sil v obdornih, kajti krščanska demokracija noče sodelovati z njimi. To je sicer KD izjavljala že od vsega začetka. Drugačno je bil0 stališče socialistov, ki so od vsega začetka trdili, da je treba jasno določiti večino in manjšino v vseh odborih, ne pa iskati maksimalno večino, ki ne bi bila sploh imela opozicije.
V PRIČAKOVANJU PROMETNE GNEČE
Strožje nadzorstvo za večjo varnost na naših cestah ob velikem šmarnu
Občasno bodo promet nadzorovali tudi s pomočjo helikopterja ■ Poziv za previdno in počasno vožnjo
Za večino državljanov pomeni avgust čas dopusta, oddiha ob morju, v planinah, čas obiska pri sorodnikih. Za drugo skupino ljudi, uslužbencev policije, orožnikov, agentov javne varnosti, pa pomeni avgust čas večjega napora, ko se je treba odpovedati dopustom, tedenskemu počitku in še marsičemu. Reke motoriziranih turistov se že nekaj dni valijo iz industrijskih središč na severu v smeri proti jugu. Višek gneče bomo dosegli proti koncu tedna, ko bo na italijanskih cestah spet nekaj milijonov domačih in tujih avtomobilistov, nekaj stotisoč pa tudi na cestah v naši deželi.
Hkrati z dopusti je te dni že stekla akcija za večjo varnost v prometu, za katero so zadolženi poleg organov cestne policije, ki nosi glavno breme, tudi orožniki, agenti javne varnosti in tudi mestni redarji. Kako se na turistični naval pripravljamo v goriški pokrajini? Prefektura je pred dnevi že izdala ustrezna navodila s katerimi nalaga zadolženim organom, naj poskrbijo za čimvečje nadzorstvo na najbolj pro-
metnih cestah v pokrajini. Torej je pričakovati tudi letos poostrezno nadzorstvo predvsem na glavnih prometnicah.
Na poveljstvu cestne policije v Gorici, ki ima svoj delokrog tudi preko pokrajinskih meja, smo se pozanimali, kakšne ukrepe so sprejeli, da bi bili kos avtomobilski gneči na cestah v prihodnjih dneh in predvsem, da bi bilo prometnih nesreč čim manj. Poostreno nadzorstvo izvajajo že od prvih dni tega meseca, trajalo pa bo nekako do 25. avgusta, ko začne gneča na cestah v glavnem popuščati. Za prihodnji teden in za teden po velikem šmarnu bodo najbrž uvedli še dodatno pa-trolno službo, v mejah razpoložljivosti osebja.
Akcijo za večjo varnost na cestah že nekaj dni izvajajo tudi orožniki, ki so predvsem okrepili patrolno službo na najbolj kočljivih območjih. Na Goriškem sta to predvsem Gradež in obalni pas, kjer je pretok vozil najbolj gost. V Gradež so začasno premestili nekaj mož iz Gorice. Občasno bodo promet po ce-
■ lllllllilllllllllllllll Hill MII II lllllllllllll III llllllllllllllllimilllllllil II llllllinilllllllllf lili llltllll llllf lili IIIIIHI It ■IIIIIIIUII1|||||||||||||||||IIII II1111II llllll IIIIMIIMIIIIIIIIIII
PODATKI 0 ZADNJIH LETIH PREJŠNJEGA STOLETJA
V LETU 1898 SMO IMELI SLOVENCI MONOPOL NAD GORIŠKIMI GOSTILNAMI
Te so bile skoro izključno slovenske, lastniki kavarn pa so bili Italijani ali Nemci V Gorici je delovala tudi tovarna piva - Briški vinogradniki so imeli svojo zadrugo
V mestu Gorici smo imeli pred o-semdesetimi leti Slovenci monopol nad gostilnami. To je razvidno iz nekaterih podatkov, ki so ohranjeni v tukajšnjih knjižnicah in arhivih ter tudi iz ročnega kažipota za leto 1898, ki ga je uredil Josip Krmpotič, tiskala in založila pa «Goriška tiskarna* Andreja Gabrščka. Nismo pa takrat imeli Slovenci v mestu nobenega brivca in najbrž tudi med vajenci v tej stroki ni bilo nobenega našega rojaka.
Slovenski gostilničarji in krčmarji so bili naslednji. Mihael Ahac, Ulica sv. Ivana 6; Matija Bensa, Cingraf 19; Peter Birsa, Corte Caraveggia 3; Vincenc Bielecki, Koren 6; Jakob Bdflfe* -tfirig1 Cdtavk^ 1; Marija Cej, Trg sv. Antona o; Alojzij Colja, Rabatišče 30; Ana Čermelj, Koren 10; Katarina Čoš, hunska ulica 11, s prenočišči; Peter Droč, Ulica Cri-sto 3; Andrej Figelj, Raštel 17; Karol Figelj, Ul. Ascoli 3; Anton Fon, Semeniška ulica 6; Mihael Gatnig, Ul. sv. Klare 7; Ivan Glešič, (kikiriki*), Nunska ulica 7; Josip Gorjanc, Ul. Ascoli 28 in na Kornu 2; Ana Kante, Koren 1; Ana Kavs, Stolni trg 10; Štefan Kofol, Tržaška cesta 19; Marija Kocman, Trg sv. Antona 2; Josip Komel, Ajševica; Josip Kranjc, Ulica Bertolini; Anton Lenardič, Ulica Ascoli 21; I-van Lisjak (pri rajhu), Koren 5; Ivan Loveršič, Ulica Stražice 16; Marija Mandler (Pri Lizi), Kapucinska ulica; Ivan Muravic, Korenski hrib 6; Ignacij Pečenko, Tržaška cesta 9: Marija Pirc, Ulica Leoni 1; Andrej Podgornik, Baronovišče,,Rožna dolina; Franc Poljšak, Gosposka ulica 17; Karol Prinčič, Vrtna ulica;
IIIIIHHIIIHHHlIHIHIIHlIlHiniiiHlHlinHnnHiHilHHHiHilHiMiilIHJlilllHIHIHIllHHiHlIlIHIIHHIIIIHHHlHM
UPRAVIČENE ZAHTEVE ŽIVINOREJCEV
V	kratkem višja odkupna in prodajna cena mleka
V	prodaji bo liter mleka veljal okrog 400 do 410 lir, v odkup u pa 268
Naslednjo vest bodo z zadovoljstvom prebrali predvsem živinorejci, ki se ukvarjajo tudi s pridelovanjem mleka. Nekoliko manj zadovoljni pa bodo porabniki mleka. V kratkem, morda že pred koncem meseca, naj bi prišlo do podražitve mleka v maloprodaji in bo liter bele dragocene tekočine veljal okrog 400 do 410 lir. Obenem pa se bo povišala odkupna cena mleka. Govor je, da bodo za liter svežega mleka v hlevu plačevali okrog 268 lir, vključno davek na dodatno vrednost (IVA). Kakor je znano se cena mleku določa na osnovi posebnega zakona in je vsakih šest mesecev pod vržena reviziji, zaradi stalno naraščajočih proizvodnih stroškov, pa tudi zaradi večanja stroškov v prodajni mreži. Od zadnjega povišanja cene je minil že lep čas, zato je sklep o višji odkupni in prodajni ceni, skorajda nujen. Te dni smo poprašali za mnenje pokrajinski odbor za cene, to je organ, ki je za te stvari pristojen, vendar točnega odgovora nismo prejeli, kajti odgovorni funkcionarji so na dopustu in se bodo vrnili šele proti koncu meseca. Do tedaj najbrž ne bo nobenih odločitev o povečanju cene. Trgovci ki odkupujejo mleko in ga nato predelujejo in p: irajo tudi previdno molčijo, kajti višja prodaj na cena bo najbrž povzročila rahel padec potrošnje, primorani pa bodo plačevati višjo ceno pri odkupu.
Najbolj prizadeti pa so živinorejci, ki spričo stalnega naraščanja proizvodnih stroškov že dalj časa terjajo višjo ceno za mleko. Pri tem naj navedemo, da smo v Furlaniji - Julijski krajini nekoliko v zamudi v primerjavi s sosednimi deželami. V Lombardiji in Venetu so cene spremenili že prejšnji mesec.
Živinorejce v naši pokrajini pa je močno prizadelo tudi pomladansko muhasto vreme, ki je zakasnilo redni začetek košnje, v hribovskih predelih pa so gnali živino na pašo skoraj z enomesečno zamudo. Zaradi tega se je marsikdo znašel brez krme :n jo je bil prisiljen kupiti po sorazmerno visokih cenah, kar vse vpliva na končni obračun.
Ivan Reja (Pri Golobu), Ul. Caser-ma 7; Ivan Suša, Raštel 28; Franc Spazzapan (Pri Zvezdi), Trg sv. Antona; Marija Ušaj, Trg sv. Antona 8; Simon Waltritsch (Pri kavalinu), Cipresna ulica 4; Franc Vanek, tovarna piva na Goriščeku; Anton Žerjal, Magistratna ulica 6.
V	letu 1898 (gornji podatki se nanašajo na to leto) so bile odprte v Gorici tudi naslednje kavarne: «AU’ armonia* na Stolnem trgu; «Confor-to» v Ulici Formica; »Commercio na Ribjem trgu; «Genio* v Semeniški ulici; «Europa* in «Imperial» na Travniku; «Fortuna* na Starem trgu (lastnik je bil Slovenec Štefan Pavšič); «Nazionale* in «Nuovo» v Gosposki ulici > «Schwarz», na vogalu Vrtne in Ul. Contavalle (današnja Standa, tu so se zbirali slovenski izobraženci in trgovci); «Socialg* v Ulici Caserma, «Teatro», na vogalu Franc Jožefove in Gledališčne ulice.
Veliko imen takratnih ulic ni več, Goričani, tako Slovenci kot Italijani pa uporabljajo še danes nekatera stara imena ulic, čeprav teh ni več.
V	«kažipotu» so tudi oglasi nekaterih zgoraj omenjenih gostilničarjev. Edino tovarno piva v Gorici je imel na Goriščeku (Katarinijev trg, danes Trg Medaglie d’oro) Čeh Fran VVanek: «priporoča izvrstno goriško pivo v sodih in steklenicah*. Veletrgovec z vinom Ivan Dekleva je imel v Magistratni ulici (današnja Ul. Mazzini) zalogo belih in črnih istrskih vin. Začasni oskrbnik «Vinar-skega in sadjarskega društva za Brda*, lastnik gostilne «Alla colomba*, na vogalu. Ulice Morelli Ivan Reja, je imel na zalogi tudi pravo ljubljansko kislo zelje, ki ga je prodajal na debelo in drobno. Anton Pečenko je vodil veletrgovino z vinom v stavbi poleg ljudskega vrta in je imel veliko zalogo, domačih, istrskih in dalmatinskih naravnih vin.
Goričan je bil tudi lastnik danes luksuznega hotela - penzion »Obelisk* na Opčinah. Že takrat je bil to hotel prve vrste s 40 najmodernejše urejenimi sobami. To je bil Josip Goljevšček, ki je imel na Franc Jožefovem karzu v Gorici odlikovano zalogo lesa.. Gostilničar Josip Gorjanc je imel v svojem obratu v Attemsovi palači na Korzu tudi hleve za konje in vozove. Ivan Glešič je v gostilni «Kikiriki» v Nunski u-lici nudil gostom poleg vina tudi vrhniško pivo in izbore ukusne tople in mrzle jedi v vsako dobro dneva. Simon Waltritsch je v gostilni «Pri Cavalinu* točil dobra črna in bela vina, vedno zveže pivo, imel je hleve za konje in vozove. Gostilna «Pri Lizi* v Kapucinski ulici je imela so-
—-l GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032
EKNOMEC
b
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
AUTO SACCHETTI
servis za

VOLKSWAGEN
PDR5CHB
GORICA — Ulica G.
Cascino 7 — tel. 2069
potrebščine
Avtomobilske dobave — Delavnico — Oprema In
URNIK: vsak dan od 8 do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
be za prenočišče, hleve za konje in vozove.
Veliko teh gostiln danes ni več, velika večina jih je menjala gospa-darja. V kasnejših letih so nastale tudi druge gostilne in v veliki večini primerov so bili lastnki naši rojaki.
(m.w.)
stah nadzorovali tudi s helikopterjem, ki je že včeraj krožil nad nekaterimi najbolj obremenjenimi arterijami. V glavnem, kakor zatrjujejo na poveljstvu orožnikov, ne bo nobenih okrepitev v moštvu in bodo morali za varnost v prometu, kakor tudi za zaščito premoženja občanov, poskrbeti le z razpoložljivim osebjem. Ne gre pozabiti namreč, da vsako leto avgusta zabeležijo nenaden porast vlomov, tatvin in drugih kaznivih dejanj na škodo občanov, ki si privoščijo nekaj dni dopusta izven svojega doma.
Torej velja tudi za to področje parola, poostriti nadzorstvo. V Gorici so to skrb prevzeli v glavnem agenti javne varnosti, skupaj z o-rožniki, medtem ko bodo mestni redarji skrbeli, da se bo promet redno odvijal. Na poveljstvu mestnih redarjev so nam sporočili, da bodo v prihodnjih dneh stalno prisotni na križišču pri Rdeči hiši, kjer zlasti pred in po velikem šmarnu pričakujejo velik naval avtomobilistov. Stalno bodo urejali promet tudi na križišču pri ločniškem mostu, na desni strani Soče. Poleg tega bodo uvedli posebno patrolno službo po mestnih ulicah, zlasti v večernih urah, da bi preprečili nedovoljeno razsajanje objestnih mladeničev na motorjih ter druge izpade.
Nekakšno pripravno stanje se bo začelo prihodnje dni tudi v bolnišnicah, pri gasilcih, pri Zelenem križu, da bi v primeru potrebe lahko pravočasno nudili učinkovito zdravniško in drugo pomoč.
Samo po sebi je razumljivo, da vsi ti ukrepi ne bodo zalegli, če ne bo sodelovanja s strani avtomobilistov in drugih udeležencev prometa. Zatorej naj za prihodnje dni velja geslo, «počasi in previdno*.
Prijateljska srečanja v Konkah in Medeji
Danes bosta v dveh krajih na Goriškem pomembni manifestaciji mednarodnega prijateljstva. Na županstvu v Ronkah bodo zaključili tridnevna športna in kulturna srečanja med zastopniki Ronk, Metlike in Wagne, t.j. treh prijateljskih mest, s srečanjem zastopnikov treh občin na ronškem županstvu.
V Medeji pa bo zaključna svečanost pobratenja s francosko občino Castelculier, t.j. občino, v katero so v drugi polovici dvajsetih let zbežali nekateri furlšbškl antifašisti 'in' si tani ustvarili^ nov dom. Prva faza pobratenja je" fiila lani v Franciji. Številni gofitje''iž,r Francije si bodo jutri ogledali Gorico in Novo Gorico.
Prekinitve elektrike v Gorici, Števerjanu Sovodnjah in Mošu
Zaradi nujnih vzdrževalnih del na napravi h visoke napetosti, bodo danes občasne prekinitve električnega toka na območju občin Gorica, Šte-verjan, Moš in Sovodpje. Ravnateljstvo družbe ENEL prosi za razumevanje in priporoča, naj porabniki danes omejijo uporabo elektrike na najnujnejše.
Še o štandreškem tovornem postajališč«
Predsednik štandreške rajonske konzulte Valter Reščič je v teh dneh napravil še en korak v iskanju rešitve za ohranitev zemljišč tam, kjer je predvideno tovorno postajališče. Gre za željo po ugotovitvi možnosti za nakup letališča od državne uprave. Zato se je pozanimal s pristojnimi ljudmi na občini, da bi ti ugotovili v Rimu če obstaja dejanska možnost za nakup teh zemljišč. Ti : o obljubili, da se bodo za stvar pozanimali.
DVA FOTOGRAFSKA NATEČAJA
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolo, Ul L Maggio 94, tel. 73328.
Slovenski dijaški dom •Simon Gregorčič* v Gorici
Sporočamo, da se vpisovanje za redne in zunanje gojence za šolsko leto 1978/79 prične v ponedeljek, 21. avgusta 1978. Vpisovanje do zasedbe razpoložljivih mest bo vsak dan od 9. do 13. ure v pisarni doma, Ul. Monte-santo 84, tel. 83495.
Ravnateljstvo
Tema: «Portali in balkoni ulic Ascoli in sv. Ivana»
Obujanje zanimanja za staro Gorico . Ob septembrskem pohodu tudi natečaj za diapozitive
Zanimanje za našo preteklost je dalo pobudo za številne fotografske natečaje pri nas in v drugih krajih. V naših društvih je to nekaj običajnega, lani so tak natečaj pripravili v Podturnu, sedaj so na vrsti «Prijatelji Ulice Ascoli». V tej ulici si nekateri hišni lastniki prizadevajo obnoviti tamkajšnje stavbe, v kratkem bodo pričeli z deli za obnovitev židovske sinagoge. Nekateri optimistično menijo, da se bo lahko po obnovitvi, v tej ulici povečalo število trgovin, upoštevajoč tudi skorajšnje odprtje mednarodnega prehoda za pešce v Ul. sv. Gabriela.
Odbor prijateljev je v želji po revalorizaciji tega kraja razpisal natečaj z naslovom cportali in balkoni u-lic Ascoli in sv. Ivana*. Sodelujejo s svojimi deli lahko vsi fotoamaterji iz goriške pokrajine, vsakdo bo lahko poslal največ pet slik v formatu 24x40 cm, vsaka slika bo morala imeti na hrbtni strani ime in naslov tekmovalca, izročiti jih je treba do 30. oktobra na naslov: zComitato a-mici di Via Ascoli, c/o avv. Michele Formentini, Corso Italia 17, Gorica». Po telefonu 5170 dajejo tudi ustrezna pojasnila. Vpis je brezplačen, odbor si prilašča pravico odkupiti odposlane slike po 0.000 lir vsako in jo nato uporabljati z navedbo avtorja. Sledila bo razstava, najboljši bodo dobili nagrede.
Natečaj za barvne diapozitive je razpisala skupina goriškeh pešcev v sodelovanju s Circolo fotografko isonlino. Ta bo v okviru 2. mednarodnega pohoda dSettembre gorizia-no» 17. septembra letos. Tematiko je treba vzeti iz tega pohoda, vsak tekmovalec bo lahko sodeloval z dvajsetimi diapozitivi. Dela bo treba
izročiti v pisarni Pro Loco v pasaži do 28. oktobra. Nagrajevanje in projekcije bodo 16. novembra. Najboljši bodo dobili nagrade.
Odprli so s ponarej’enim ključem
Kratkotrajna odsotnost iz stanovanja je drago stala Giuseppa Alba-na iz Tržiča, Ul. Duca d’Aosta 81. V petek zvečer je za kako uro odšel na sprehod po mestnih ulicah, to pa so izkoristili neznanci, ki so s ponarejenimi ključi odprli vrata stanovanja ter ga temeljito preiskali. Odnesli so nekaj dragocenih predmetov v vrednosti okrog poldrugega milijona lir ter 150 tisoč lir v gotovini.
Mali oglasi
TRGOVINA s hidravličnimi in sanitarnimi predmeti in orodjem v Gorici išče prodajalca, n0 možnosti z delovnimi izkušnjami na tem področju. Nujno je znanje slovenščine. Naslov trgovine dobijo interesenti v naši goriški redakciji.
Urnik trgovin ob velikem šmarnu
Pokrajinsko združenje trgovcev je te dni sporočilo urnik trgovin ob velikošmarnih praznikih.
Umik je sledeč;
14.	avgusta, ponedeljek. Vse trgovine bodo poslovale po običajnem urniku. Mesnice bodo odprte tudi popoldne. V pekarnah in prodajalnah mleka bodo prodajali kruh in mleko tudi za naslednji dan.
15.	avgusta, torek. Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn, ki bodo poslovale dopoldne.
16.	avgusta, sreda. V dopoldanskem času bodo odprte samo prodajalne mleka in kruha.
V tednu od 14. do 20. avgusta ne velja običajna tedenska zapora trgovin.
Pokrajinsko združenje trgovcev sporoča nadalje, da bodo uradi zaprti od 7. do 19. avgusta zaradi dopusta. Za nujne zadeve se interesenti lahko obrnejo do uradov vzajemne bolniške blagajne. Urnik poslovanja brivskih salonov nam je dostavilo t.udi goriško združenje o-brtnikov. Brivci in frizerke ne bodo delali od 13. do vključno 17. avgusta.
Razna obvestila
Od 7. do 10. septembra bo v Bohinju 7. mladinski seminar, ki ga priredi Mladinski krožek iz Gorice pod pokroviteljstvom MO SKGZ. Vpisovanje je že v teku, rek vpisa pa poteče 25. avgusta. Zainteresirani mladinci se lahko javijo na sedežu SK GZ v Ul. Malta 2.
Enotni šolski odbor obvešča starše dijakov 3. razreda enotne srednje šole Ivan Trinko, naj pošljejo do 15. avgusta prijavnice za ekskurzijo v Slovenijo. Prijavnice zbirajo na sedežu odbora v Ul. Malta 2 in v Drevoredu 20. septembra.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča udeležencem avtobusnega izleta v San Marino, da bo avtobus v nedeljo, 13. t.m., odpeljal po sledečem -voznem redu: ob 4. uri s Travnika, ob 4.05 iz Štandreža in ob 4.10 iz Sovodenj. Društvo priporoča točnost !
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA ZAVODA 1NAM
Za območje Gorice - Sovodenj in števerjana, dr. Adelmo Paravano, Peč, tel. 882127.
Za območje Ronk in Doberdoba, dr. Giacconi, Mazzinijeva ul., tel. 77535.
Kino
Gorica
CORSO 15.30-22.00 «Quel maledetto treno blindato*. B. Svenson in F Hooten.
MODERNISSIMO 15.30-22.00 cMessag-gero d'amore». G. Kristy, A. B®' tes. Prepovedan mladini pod letom.
V1TTORIA 15.15-22.00 «L'infermiera>. Uršula Andress in R. del Prete.
VERDI 14.30 - 22.00 «Black Sambp R, Schow in B. Dern.
Tržič
PRINCIPE 16.00 - 22.00 cSalvate “ Gray Lady».
EXCELS10R 15.00-22.00 «Una souil* per 1’ispettore Klute*.
JVovn Gorica in okolica
SOČA «Džingis kan*, ameriški fi9# ob 18. in 20 uri.
SVOBODA »Fantje iz 3. čete*, affl«"' ški film ob 18. in 20. uri.	.
DESKLE «Nepremagljivi», hongkonš*1 film ob 17.1)0 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v C0, rici dežurna lekarna Alesani, Card'lC' cijeva ul. 38, tel. 2268.
Illlllllli^
Namesto cvetja na grob P0*1®!®, Helene Kogoj, daruje Leonilda Anl| brožič 10 tisoč lir za PD «Anarel Paglavec* v Podgori.
POKLICNI FOTO STUDIO
ASSIRELLI
GORICA
Ul. S. Giovanni 9 — Tel. 2929
(med Ul. Carducci in Korzom Verdi)
POSEBNA PONUDBA:
KODAK 24 posnetkov lir 1.950 KODACHROME 40 Super 8	lir 4.909
DIA EKTACHROME 64 lir 4.300
Razvijamo barvne filme in prodajamo fotografske aparate-

JEANS <=3
Ul
SLEI
KONFEKCIJE
SRAJGCr -
GORICA Corso \/6rdl 99 tel. 83288
BOGATA IZBIRA BLUE-JEANS IN VSEH ARTIKLOV ZA MLADE
TVRDKA
LESTAN NICOLO
GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Tel. 81-801
Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEVVE OPTA.
V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG. BL.AUPUNKT, SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za HI F1 naprave: VAMAHA, AKA1> SANYO, MARANTZ, AR, ADC, 4UGUSTA, ČOHAL, KOS& NAD. THORENS, VVINTEC, REVAL.
Vse v najsodobnejših tehničnih Izvedbah in po najkonkurenč-nejših cenah.
INTER CENTRO ŠPORT
GORICA
Tržaška cesta (nasproti letališča, blizu mejnegd prehoda Miren)
Tel. 30-910
VELIKI NAKUPOVALNI CENTER ZA VSE ŠPORTNE PANOGE
ski rolke po travi
za smučanj®
—	vse za tenis — za v hribe — za vodni šport
—	šotori in oprema za kampiranje
—	športni čevlji najboljših znamk
VELIKA IZBIRA GUMIJASTIH ČOLNOV
IN POČITNIŠKIH PRIKOLIC
V vročih dneh pijte sveže ljubljansko
UNION PIVO
Zastopnik za Goriško
VOJKO NARDIN
Gorica — Standrež Ul. del Carso 67 tel. 81310
I
nergetske krize, bi observatorij lahko imel pomembno vlogo pri iskanju novih možnosti za izkoriščanje sončne energije.
ie u artje na Javorniku. Odbor je, '|)ešno deluje, pomembno pa ?iLaa projekt podpira gibanje °st mladini, ki pod pokrovi-
ri:xWiy;vi
^SmoB^i^dnevnik
KULTURA
6. avgusta 1978
OB PRVEM MLADINSKEM ASTRONOMSKEM TABORU
Slovenska zvezdama na Javorniku
točela se je akcija za izgradnjo te prve višinske zvezdame v Sloveniji eremiti jo nameravajo s 35 centimetrskim teleskopom schmidt-cassegrain
Dj^bOTLska sekcija Prirodoslovni;:* društva Slovenije je pripra-nart o m visokem Javorniku vrhom nad Idrijo prvi inski astronomski tabor.
Mladi
srednješolci, ki jih astro-ic',IJa in. lizika posebej zanimata rili V*40- ^ m<-d šolanjem obisko-C,,,,njr,ožke in seminarje, so se v ^nedeijek, 31. julija, zbrali pred t^vo kočo na Javorniku in iw, ^ strokovnim vodstvom Po£‘jev ^ petka, 4. avgusta, m ponoči opazovali ne-•j ? ’u asa in pojave.
*ekc’ končanem taboru bo 9kci'Ja zade*a s široko slovensko 4},J0 Z'A izgradnjo slovenske vi-2^ 16 i-vezdarne na Javorniku, kbr3 acij° bodoče zvezdarne je so Z' ,brav Javornik zato, ker “Pazov 'Zledn° ugodni pogoji za
Po
•vanje.
hi|1'',Ve*ikih in spodbudnih uspe-kl so jih na področju grad-sj)|0LZVez(iarn in astronomije na-ritisli dosegla nekatera jugoslo-društ8 amaterska astronomska boi- Va — naštejemo naj le naj-IjJ z]’ane; A Al) Sarajevo, - čo-2Viv,ai,a. AUNOS Novi Sad, Split UARNICA Magreb, DAAS Skin." se je tudi med slovenja * ,as*,r°nomi izoblikoval pro-Ust ’ ki bi slovensko združenje rav„n°lnov postavil na dostojno sritu t Jugoslaviji in tudi v ““Por . Več; z relativno manj odiič 8 bilo mogoče postaviti ki |®n astronomski observatorij, teiesJ °h nabavi kakega večjega Sl *°Pa dosegel evropski nivo. vili ":Sko. zvezdarno bodo posta-
daleč stran od mestne ki onemogoča delo a-
■ Javorniku, 1200 m nad
ZW>v. To bo najvišje lež.eča Prif|rna v Jugoslaviji, su. 0 Je do združevanja tako be„n0vnih kot društveno in druž-ske °rganiziranih sil: Astronomova	*Je Prirodoslovnega dru-
leta ,„')Venijc, ki deluje že od Znani	2 dalje in v kateri so
ji astronomi in popularizator-iiavertronorn'.ie prof. Pavel Ku-tW.,’ tog. Marjan Prosen, dr. (W ,nko Pran, dr. Andrej ča-»rn.u‘r dr. Bogdan Kilar, in a-^,.0n>ske sekcije ŠOLT s štu-l|izar'..astronornije- J' dve orga-ww.	tvorita skupni iniciativni
8* 2a
izgradnjo slovenske
teljstvom Raziskovalne skupnosti Slovenije skupno z Astronomsko sekcijo Prirodoslovnega društva Slovenije organizirata v začetku avgusta letos prvi slovenski astronomski raziskovalni tabor na Javorniku.
Glavni namen slovenske zvezdarne bo vzgajanje mladih kadrov na področju eksaktnih naravoslovnih ved (astronomija, fizika, optika) ter elektronike in konstruiranje inštrumentov v tem smislu, da se ob privlačnih praktičnih dejavnostih, kot so preprosta in zahtevnejša opazovanja prirodnih pojavov v skupinah, kjer prevladuje teamsko delo, oblikujejo in pridobivajo novi mentorji in bodoči raziskovalci, ki jih družba še kako potrebuje. V zvezdami na Javorniku bodo združevali preprosto popularizacijo astronomije za najširši krog občanov z zahtevnimi opazovanji izkušenih opazovalcev. Niso izključena celo lastna astronomska odkritja. Že obstoječi dovolj kvalitetni astronomski inštru-mentarij, ki ga imajo slovenska univerza, sekcije in društva, se želijo združiti v skupni zvezdar-ni. Pričakuje se tudi dobava zelo zmogljivega 35 cm schmidt -cassegrainovega teleskopa iz Z DA, ki bo največji v Solveniji. Nabavila pa ga bo fakulteta za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani.
Kakšna bo bodoča višinska zvezdama na Javorniku?
Zvezdama bo pritlična in bo imela poleg bivalnih prostorov tudi laboratorij, delavnico in dva opazovalna prostora pokrita s ku-poloma premera 4 m. V levi kupoli bo nameščen celestron 14, 35 cm schmidt - cassegrainov teleskop, ki bo služil predvsem za fotoelektrično fotometrijo spremenljivih zvezd in fotografiranje šibkih nebesnih objektov. V desni kupoli pa bo predvidoma četverni astrograf za direktno fotografijo večjih površin neba. S tem inštrumentom bodo raziskovalci iskali nove komete in a-steroide.
Predvidena je tudi nabava ce-lostat.a in koronografa za študij sončnih peg in protuberanc, pa tudi za dnevno patruliranje ob soncu. V obdobju zaostrovanja e-
Vsi našteti inštrumenti zvezdarne bodo opremljeni s preciznimi elektronskimi pogonskimi mehanizmi za spremljanje nebesnih objektov. Po predračunih bo cena izgradnje tega objekta en milijon dinarjev. Posebno pomembno pa je dejstvo, da bo observatorij zgrajen na Primorskem v idrijski občini, kjer je občinska skupščina pokazala razumevanje in popolno podporo pri gradnji tega objekta. Nekatere delovne organizacije i-drijske občine pa so že namenile sredstva za nakup gradbenega materiala za ta pomemben objekt, pričakuje pa se pomoč tudi ostale slovenske družbe. Tako bi s skupnimi prizadevanji prispevali k razvoju te raziskovalne dejavnosti in kreativnemu mišljenju mladih ljudi.
S. KOVAČ
Prizor iz filma »Okupacija v 26 slikali*, ki je prejel veliko »Zlato areno* na 25. filmskem festivalu v
Pulju. Na sliki Dušica Žegarac
iniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiMiiiiiMiniiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiimifiiiiiiiiiiiiiiafmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimi
PANORAMA JUGOSLOVANSKE FILMSKE PROIZVODNJE
Zlata arena puljskega festivala filmu «Okupacija v 26 slikah»
Zlati areni za glavno žensko in moško vlogo sta dobila Svetlana Bajkovič (Pes, ki je ljubil vlake) in Rade Šerbedžija (Bravo, maestro) * Bolj skromna bera za Slovence
*Sl “,avi|ičar (violina) in Bertoncelj (klavir) med koncertnim nastopači gotski cerkvi v Štivanu v organizaciji devinsko - nabre-,	žinske avtonomne letoviščarske in turistične ustanove
V Pulju se je pred dnevi zaključil 25. festival jugoslovanskega filma, na katerem so predvajali 21 filmov, k; so jih jugoslovanska filmska podjetja dala na trg v razdobju zadnjega leta. Trije predvajani filmi so bili slovenski.
Kakih 350 prisotnih strokovnih časnikarjev in kritikov je letošnji festival označilo za »veliko razočaranje* na splošno, vendar pa tudi z ugotovitvijd, da so nekateri filmi izstopali iz splošnega poprečja, ki sicer nj nudilo nič stilistično in kvalitetno novega oziroma pomembnega. Strokovna kritika se bo zato še in še zadrževala pri ocenjevanju tega pojava, ki očitno kaže, da je jugoslovanska in z njo v še bolj poudarjeni meri slovenska kinematografija, v trenutni krizi.
Pri ocenjevanju predvajanih filmov za nagrade je imela prav zaradi tega žirija dokaj težko delo in nič čudnega pt,. da skoraj nobena nagrada rij bila podeljena s soglasnim sklepom. Poprečje gla-sov od 11 je znašalo 8. Slovenska kinematografija je ostala brez vidnejših nagrad, če^ izvzamemo posebno diplomo, ki jo je prejel režiser France Štiglic za film »Praznovanje pomladi* in pa »zlato areno*, ki jo je za scenografijo istega filma dobil Niko Matul. Za ton v istem filmu je dobil diplomo Matjaž Janežič, Mila Kačič pa je dobila «zlato areno* za stransko tonsko vlogo v filmu «To so gadje*. Res skromna bera v primerjavi s prejšnjimi leti.
Za najboljši film festivala je bil razglašen film «Okupacija v 26 slikah* režiserja Izdana Za-franoviča. narejen v koprodukciji filmskih podjetij »Jadran* in «Clro-atia*. Po splošni oceni je ta film zaslužil »Zlato areno*. Film obrav-nava tematiko iz narodnoosvobodil-nega boja. Zgodba se dogaja v Dubrovniku in govori o evoluciji družine, ki iz meščanske postane komunistična, obenem pa pripoveduje tudi o različnih usodah treh prijateljev med'italijansko okupacijo. Režiser Zafranovič je zbral vrsto odličnih jugoslovanskih filmskih igralcev kot so Stevo Žigon, Zvonko Lepetič, Boris Dvornik, Dušica Žegarac, Karlo Bulič, An-tun Na lis, Berto Sotlar, za protagonista pa novo ime Frana Lasiča.
Veliko »Srebrno areno* je žirija prisodila filmu «Bravo, maestro* režiserja Rajka Grlica, veliko «Bronasto areno* pa filmu «Pes, ki je ljubil vlake* Gorana Paska-ljeviča. Ta film, za katerega je vladalo veliko zanimanje, ni povsem prepričal po svoji fabula-
tivni plati, ker ni prinesel v tem smislu nič novega, je pa zato socialno dognano angažiran in prijeten za gledanje. S tem filmom sta režiser Paskaljevič in scenarist Mihič ostala zvesta tematiki in njunega prvega filma «čuvaj plaže v zimskem času*.
Ostale nagrade so bile razdeljene tako:
Zlata arena za žirijo: Srdan Ka-ranovič za film Vonj poljskega cvetja; srebrna arena: Lordan Zafranovič; bronasta: Krešo Golik za film Ljubica.
Zlata arena za scenarij: Drago-slav Mihailovič, srebrna: Ljuba Radičevič in Miča Miloševič.
Srebrna arena za kamero: Živko Zalar in Karpo Godina.
Zlata arena za žensko vlogo: Svetlana Bajkovič za film Pes, ki je ljubil vlake, srebrna: Božidar-ka Frajt za vlogo ljubice v istoimenskem filmu.
Zlata arena za moško vlogo: Rade Šerbedija za film Bravo, maestro, srebrna: Zoran Radmilovič za film Paviljon šest.
Zlata arena za stransko žensko vlogo: Mila Kačič za film To so gadje, zlata arena za stransko moško vlogo: Stevan Guardinovač ki za film Prispeti pred svitom.
Zlata arena za scenografijo: Niko Matul, za kostumografijo; Hasan Sučeka, za glasbo: Zoran Si-mjanovič.
Diploma za ton: Matjaž Janežič, za masko: Stanislava Zarič, za montažo: Asa Ilič.
Posebne diplome režiserjem: Francetu Štiglicu za film Praznovanje pomladi, Vatroslavu Mimici za Poslednji "odvig diverzanta Oblaka in Predragu Goluboviču za Usode.
Prizor lz filma »Borba za južno progo*
DAN 75-76
Izšla je nova, dvojna številka, revije DAN. Zaradi zakasnitve nekateri prispevki nimajo več tiste aktualnosti, kot bi jo imeli ob pravočasnem izidu, večina člankov v njej pa vendarle ni vezana strogo na čas in je zato številka kljub vsemu zanimiva, pestra in vsebinsko bogata.
Pod naslovom »Gorje manjšini* razčlenjuje Bogo Samsa volilne rezultate za deželo in tržaško občino, podaja nadroben prikaz, kako so glasovali slovenski ljudje v okoliških občinah in vaseh in razglablja o možnih posledicah na sestavo novega občinskega odbora. Pri tem seveda ne more mimo u-gotovitve, da je Lista za Trst s svojimi tremi osnovnimi zahtevami, ki so integralna prosta cona, avtonomija tržaške pokrajine in revizija gospodarskih postavk osimskega sporazuma, dejansko protislovenska in protijugoslovanska in vidi v koaliciji vseh demokratičnih sil v občinskem svetu edini izhod za trdno in demokratično večino.
Svetovnemu nogometnemu prvenstvu v Argentini sta namenjena kar dva sestavka, seveda ne iz strogo športnega, pač iz moralno - političnega vidika. Ace Mer-molja ne sprejema športa, ki ne bi istočasno bil tudi kulturno dejanje, Vojmir Tavčar pa ugotavlja pod naslovom »Panem et sirčenses*, da je svetovno prvenstvo bila priložnost za izbruh številnih negativnih pojavov kot davek modernemu molohu — nogometu. Oba pisca imata nedvomno V marsičem prav, očitno pa je tudi, da posvečata svojo pozornost samo negativnim pojavom.
V Glosi se pogovarjata dijaka ter profesor in prijatelj. Tema je seveda šola skozi monodramo, kot Naivnež imenuje dialog, v katerem teče beseda o, žal, še kako resničnih razmerah na naših šolah.
Z zanimanjem bodo bralci revije prebrali članek Nadje Kriščak o tržaških «čarovnicah», ali bolje o vedeževalkah iz rok, kart in celo fižolov. Avtorica člankov jih je obiskala nekaj in si na koncu zastavlja povsem umestno vprašanje: gre za samaritanke, ki hočejo s svojimi napovedmi bodočnosti pomagati človeku? Jim gre mogoče samo za zaslužek? Kdo ve, nekaj vraževerstva bo nedvomno res na eni in drugi strani.
Marij Čuk v članku »Odprto vprašanje* razmišlja o pojmovanju umetnosti pri nas in v tej zvezi o umetnostni kritiki, zavzema se na tem področju za radikalne spremembe, sicer «bomo ostali vedno na isti stopnji amaterizma in zagledanosti vase kot doslej*. Do-
bro bi bilo, da bi sam dal vsebino svojim ugotovitvam.
»Sedem suhih krav* je odmev na poostreno carinsko kontrolo na meji, ki je hudo prizadela tržaške trgovce, tudi tiste, ki so plačali v «11 Piccolo* veh!: oglas za proti-osimsko Listo za Trst. Vojko Slavec opisuje pohod skupine dolinskih mladincev in mladink «po partizanskih poteh* do Trave blizu čabra v Loški dolini, Helena Magajna pa »vabi v Slovenijo*, kjer je vsaka ped pokrajine turistično privlačna in zanimiva.
Boris Gombač recenzira Knjigo zgodovinarke Milice Kacin-Wohinz »Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev v letih 1921-23». Zanimivi so izvirni posnetki požiga Narodnega doma in očividcev opis požiga (ki je bil pred časom že objavljen v Primorskem dnevniku). V počastitev 70-letniee dr. Jože Vilfana je objavljeno njegovo predavanje v Trstu leta 1966 z naslovom «Trst moje mladosti*.. Aldo Rupel piše o obmejnem srečanju primorskih dijakov z obeh strani meje v Gorici. Josip Tavčar nadaljuje svoj spis o Standhalu v Trstu, Lado Premru pa je prispeval zanimivo branje o Napoleonovih litanijah, ki so bile objavljane pred skoraj sto leti v Ljubljanskem zvonu in ki so dragoceno pričevanju o slabem vtisu, ki so ga zapustili Francozi v naših krajih. Jože Pirjevec objavlja nadaljevanje «Dogodki in misli*, potem pa je še nekaj mode za poletno vročino, nekaj o »neznani eksotiki* — sadni, pa o počitnicah, križanka in drugo, (jk)
Prejeli smo
PRIMORSKA SREČANJA, julij 1978 — Revija za družboslovje, gospodarstvo in kulturo. Priložen je pregled vsebine prvih šestih številk. Iz vsebine: Tomaž Beltram — Osimski sporazumi na XI. kongresu ZKJ; Stane Čehovin — Marksistična literarna kritika Borisa Ziherla pred NOB; Ferruccio Clavora — Pomembnost in kakovost posvetovanja o etničnih skupnostih v Vidmu. Med zapisi je tudi »Jubilej Primorskega dnevnika* izpod peresa Zoltana Jana. Avtor poudarja dosledno naravnanost našega dnevnika v vseh 33 letih njegovega izhajanja in njegov neprecenljiv pomen za Slovence za mejo.
KNJIGA, 8 s pregledom novih knjig slovenskih založb.
QUESTIONI ATTUALI DEL SO-CIALISMO, 6. Rivista mensile jugoslava.
m.........................................
IZ ŽIVLJENJA ENEGA NAŠIH ZAMEJSKIH ANSAMBLOV
Prebeneški fantje «Supergroup»
OJ začetka «za hec» do povsod zaželenega kvalitetnega ansambla, ki igra za staro in mlado
Poletje je čas vaških praznikov in vsakovrstnih slavij. Prijetnih večerov pa si ne moremo zamisliti brez glasbe. Glasba mora biti o-svežujoča za starejše, temperamentna in moderna za mlajše. Zadovoljiti oba okusa in razgibati šagro pa je naloga ansamblov, ki ponavadi poskrbijo za živahnejši konec tedna. Eden od najbolj uveljavljenih in med mladimi najbolj priljubljenih ansamblov je Supergroup iz Prebenega, ki že
Prva sestava ansambla «Breg», kasnejšega »Supergroup*
.1......mi...mi..........mini.mm.imimmm..............■»■■■milimi.mm.imiiiimmn
Dobrovoljci proti Avstro-Ogrski 1914-1918
“ ^ šestdeset let je že mini-i r'a'onn.Ca Prve svetovne vojne s?nka Jugoslavije, vendar j' a,J. dobivajo nekateri do-^okončr, dejstva svojo več ali manj »Vp®tlnnt> Padite v in zgodovinsko ?*?ot0v Eno izmed takšnih, ''•»ga Pomembnih vprašanj, je °ljcev P°men slovenskih dobroto - Pr°ti Avstro-Ogrski, med Knjj' /'•ovno vojno 1914-1918.
„AhjiBa "Lvno vojno 1914-1918. v^Jci sn, fcfneafe Turka «Dobro-elVn0 Ptoti Avstro-Ogrski* stro-i^rniz ®°d°vinsko in deloma tudi
.'-Ih'/ ov
Ptohll- razšrinja pred nas vso niatiko, kajti nespornj je Ai d’f,K a 80 se jugoslovanski “ini k, dtovoljci v prvi svetovni v °bodi/ 1 Prot-' Avstro-Ogrski za h^kili *v združitev jugoslo-ka ra?niea^°d°v. Bojevali so se Nžj 'h bojiščih v Srbiji, Doti11 >h’ ri.f Soluiiski fronti, v Ru-ri l9ld ^Sod. V Srbiji so že le-rMe, , dstanovili posamezne o-,s° Pozneje narasli na Lv ha . Udeleži’' so se bo-v (Jr, .Pini Cer, ob Kolubari iia	vojaški pomembnih
j šjih. Tvii'’“ v"Jtr>i. > puiiieuiumii
tl ^krat d dohrovoljci .je bilo
Rusiji
znatno število Sloven-
se je v Odesi usta-
novila junija leta 1916 prva dobro-voljska divizija, ki se je hrabro borila v Dobrudži proti združenim Nemcem, Bolgarom in Turkom. Divizija je štela 18.459 vojakov in 555 oficirjev, skupno torej 19.014 borcev. Vojaki in nižji oficirji so bili v ogromni večini Jugoslovani iz Avstro Ogrske, nekaj stotin vojakov in oficirjev pa je bilo iz Srbije, Češke in Slovaške.
V Dobrudži so se kot dobro-voljci borili tudi Slovenci, ki pa niso množično nastopili. Vzrokov za to je več, ugotavlja naš avtor. Vodilne politične stranke pri Slovencih:	klerikalna, liberalna in
socialdemokratska so iskale rešitev jugoslovanskega vprašanja v okviru Avstro-Ogrske, ker v zlom te države in obenem Nemčije niso verjele; šele proti koncu 1917. leta je začela ta vera polagoma upadati. Takšno stališče je znatno vplivalo na Slovence, ki so se znašli v ruskem vojnem ujetništvu in jih je to odvračalo od vstopa med vojne dobrovoljce. Kvarno je vplivala tudi avstrijska nasprotna propaganda, števila Slovencev v Dobrudži, kljub poizvedovalnim poskusom, ni bilo mo-
goče ugotoviti.
Kljub vsemu temu, piše v uvodnem poglavju svoje knjige Ernest Turk, pa so v Dobrudži nastopili Slovenci iz naših pokrajin:	iz
Kranjske, Štajerske, Koroške, Primorske, pretežno iz Trsta in Gorice. Po socialni strukturi so bili izobraženci, študentje, nameščenci, delavci, kmetje, obrtniški in trgovinski pomočniki, pripadali so različnim plastem slovenskega naroda. Borili so se za osvoboditev in združitev Slovencev z drugimi našimi narodi, zato c’a postanejo Slovenci skupno s Srbi in Hrvati enakopravni solastniki in gospodarji nove jugoslovanske države.
S tega stališča so slovenski do-brovoljci v Dobrudži nastopali v imenu slovenskega naroda, ne pa v imenu nekega jugoslovanskega naroda, ki sploh ni eksistiral. Njihov nastop v Dobrudži pomeni sijajen primer oboroženega odpora Slovencev proti avstroogrskim zatiralcem v času, ko je imel slovenski narod političn zamašena usta in ko so razni oblastniki pošiljali slovenske vojaške množice kot topovsko meso na bojišča za interese avstroogrskega imperia-
lizma in habsburške monarhije. Za Slovence in druge naše narode pomeni pojav dobrovoljcev v Dobrudži važno etapo v nacionalnem in političnem razvoju slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov, to pomeni izraz njihovega prizadevanja za skupno nacionalno, gospodarsko, kulturno in politično življenje.
Iz omenjenih razlogov so Slovenci skupno s Hrvati in Srbi kot dohrovoljci na bo jr' poljanah Do-brudže, ko v Rusiji še ni bilo revolucije, predstavljali tiste progresivne sile, ki so gnale razvoj v smeri nacionalnega osvobojenja in zedinjenja jugoslovanskih parodov.
Na vsa, ta in podobna vprašanja skuša eksaktno, zgodovinsko in tudi memoarsko odgovoriti naš avtor, ki srečno združuje v sebi poklicnega zgodovinarja in hkrati aktivnega udeleženca, saj se je kot aktivni dobrovoljec boril na solunski fronti in v zaključnih bojih za slovensko Koroško, kasneje pa tudi kot udeleženec narodnoosvobodilnega boja. Sicer pa se je že kot dijak pridružil tajni revolucionarni organizaciji Preporod (1912-1914), ki je imela za svoj cilj
razbitje avstroogrske monarhije in ustanovitev samostojne jugoslovanske države.
Tako nam v svoji študiji Turk najprej govori o dobrovoljskem korpusu Srbov, Hrvatov in Slovencev v Odesi in gibanju disidentov, dalje o dobrovoljskem dopolnilnem bataljonu v Rusiji, dobro-voljcih v Sibiriji, o gibanju dobrovoljcev v Italiji, o dobrovoljcih iz Amerike, o dobrovoljcih na solunski fronti, medtem ko zaključna poglavja svojega dela posveča odnosu dobrovoljcev do razpada Avstro-Ogrske in stare Jugoslavije, značaju in zgodovinski pravilnosti dobrovoljskega gibanja in dobrovoljcem — Slovencem ter njihovemu odnosu do Osvobodilne fronte.
Dobrovoljci se niso opirali na kake programe domačih političnih strank v avstroogrski monarhiji, temveč so se v duhu jugoslovanskega revolucionarnega nacionalizma, ki ni bil v nobeni zvezi s kakim buržoaznim nacionalizmom, zavestno borili proti nasilnemu D.Ž.
(Nadaljevanju na 6. strani)
vrsto let nastopa v Bregu in na Krasu. Danes ga želimo nekoliko obširnejše predstaviti.
Z vodjem Edvinom Križmanči-čem smo se pogovarjali o začetku, ki je bil bolj zabavne narave, pa do danes, ko zahteva občinstvo že solidnejšo tehnično in teoretično pripravo.
Prebeneški fantje so začeli tako, da so se kdaj pa kdaj dobili na kakšni osmici in priložnostno prijeli za harmoniko, klarinet, kitaro in trobento. Kmalu tudi ni bilo odveč, če so gostje ob razposajeni glasbi popili kakšen kozarec vina navrh. Glasba rodi razpoloženje, v prijetnem in sproščenem razpoloženju pa se tudi porodi marsikatera zamisel.
»Potem so nas začeli vabiti na ohcete in rojstne dneve. Ker smo bili vedno pripravljeni ošpičiti kakšno bolj ostro, nismo nikoli odrekli. V prvotni, še «za hec* zasedbi, smo igrali Sergij Bandi, Boris Kocjan, Rudi žerjul in jaz,* pravi Edvin Križmančič.
Potem so zaigrali na kakšnem vaškem prazniku ali proslavi. Takrat so si nadeli tudi prvo ime: Breg. Fantje so se ujemali in kamor so prišli, so znali ustvariti pristno domače vzdušje. Tako je bilo vabil vsa več in več. Zares se je začelo na Silvestrovo 1973. leta, ko jih je povabila gostilna Pri studencu v Dolini, da bi zabavala goste ob pričakovanju novega leta. Uspeh tistega večera je naredil na fante močnejši vtis, tako da so se odločili za nekaj resnejšega in trajnejšega. Zato so morali nekoliko preurediti vrste z dodatkom novih inštrumentov in z zamenjavo nekaterih članov, kj se zaradi drugih obveznosti niso mogli docela posvetiti ansamblu.
»Takrat smo začeli v zasedbi: Valter Pecman, Henrik Žerjal, Paolo Foraus, Sergij Bandi, Viktor Vodopivec ter jaz. Vadili smo dvakrat tedensko v srenjski hiši v Pre-benegu. Z nakupom novih inštrumentov smo se zadolžili, toda začeli so se tudi zahtevnejši nastooi. Prvi tak nastop je bila ravno Ma-jenca v Dolini leta 1974, nato še isto poletje praznik tiska tudi v Dolini kjer sta se pravzaprav zamenjala trobentača Viljem Slavec in Viktor Vodopivec. Naš namen je bil, in je še vedno, gojiti več zvrsti glasbe, ki lahko zadovo-li več okusov in pritegne širše množice poslušalcev. Vsako zvrst posebej pa smo želeli čimbolj pristno podajati, le tako smo si lahko ustvarili ime, ki nas je popeljalo izven meja dolinske občine. Vsako poletje smo dobili več angažmajev, kmalu pa so nas začeli vabiti tudi na ono stran meje: Pregarje, škofije, Ocizla, Koper in še kje. Nekajkrat smo nastopili tudi na Goriškem.
Jeseni 1975 smo snemali na ra-
diu Trst A dve pesmi, ki sta v celoti zrasli na našem polju: Jasmina in Paplo Sax
Razgovor nanese na razne dogodivščine, ki se spontano pripetijo na nastopih in gostovanjih. »O tem raje molčimo,* pravi Valter Pecman, ki tudi sodeluje v razgovoru. »Največkrat napalimo kakšno nerodno. Zase vem, da ko smo igrali na Pregarju, je to bilo ravno na moj rojstni dan. Že pred nastopom sem precej praznoval, med pavzami pa sem moral še velikokrat nazdraviti temu in onemu. Naenkrat se mi je zazdelo. ko da bobni sami razbijajo . . .».
Ko so fantje začeli z resnejšimi nastopi, so morali spremeniti ime. Pri tem ni bilo niti toliko važno, da naziv nekaj sintetizira, edina težnja je bila k originalnosti. Eno celo vajo eo zgubili samo za vrtanje in premišljevanje, katero ime bi jim najbolj pristajalo. Ko je padel predlog za Supergroup, so se vsi takoj strinjali, ker je bilo to ime najbolj nenavadno, najbolj — ekstra. »Takšno ime ti rado ostane v spominu,* je rekel Valter, «še posebno, če je vsem všeč, tudi starejšim, ki najrajši obvisijo na valčkih in polkah.*
»V tej zasedbi in z novim ime-
nom smo nastopali do avgusta 1977. Potem so nas začeli pestiti vojaški roki. še sreča, da smo u-tegnili izplačati dolg. Vojska je prizadela polovico ansambla, vendar smo se nekateri izmazali brez škode. Basist pr je moral obleči vojaško suknjo. Obenem sa nekateri člani ansambla izrazil; željo, da bi nehali aktivno nastopati zaradi družinskih in delovnih obveznosti, Tako smo utihnili in se o-glasili spet letos januarja na pustnem veljonu v Boljuncu,* je nadaljeval Edvin Križmančič. Ansambel je dobil novo obliko. Vanj sta vstopila kitarist Igor Starc iz Praprota in trobentač Nevio Jer-cog iz Doline, izstopila pa sta Sergij Bandi in Viktor Vodopivec. Z vajami so trenutno v škripcih, ker je basist še vedno pri vojakih in vadijo samo pred nastopi. Vse pa bo rešeno konec septembra, ko bo ekipa spet skupaj tako kot nekdaj.
»Koiiko pesmi pa zmorete v vašem nrogramu?*
«V vseh teh letih se jih je nabralo na kupe. pravi Edvin, tisto kar smo opustili, ne bi našteval. Znamo kakih 60 pesmi, ki pridejo v poštev za nastope. Seveda mo-BORIS PANGERC
(Nadaljevanje na 6. strani)
Današnji ansambel »Supergroupi
6
6. avgusta 19^
PO POTEH SLOVENSKE DELEGACIJE NA II. ZASEDANJE A VNOJ
ŠOTORE POSTAVILI V KRAJU, KJER JE PADEL LEGENDARNI SEKRETAR SKOJ IVO LOLA RIBAR
Težaven vzpon in dolga hoja po grebenu-Pevska vaja in brigadna konferenca
1=11
S. DAN
Današnji dan sc je začel še v mraku. Prejšnji dan smo se bili na brigadni konferenci namreč zmenili, da bo vstajanje ob treh zjutraj. V programu je bil 30 km dolg marš.
Dalj časa smo hodili po rosnih travnikih, že v zgodnjih jutranjih urah smo srečali domačine, ki so kosili visoko travo. Kasneje smo pešačili po predelih, kjer sta se menjavala kamen in trava ter občasno nizko grmičevje; tu so bili pastirji z ovcami, kravami in konji. Seveda so nas slednji s svojim dirom po valoviti krajini najbolj navdušili. Videli smo prave kamnite hiše, pokrite z lesenimi deskami združene večinoma v kompaktni vasi, nekatere pa raztresene na robu polja.
Bližali smo se cilju. Med potjo smo se prepričali, da so ljudje tu čudoviti, vedno pripravljeni na razgovor. Od daleč in ob poti spremljajo smer r.aše kolone ter nam odzdravljajo z vljudno in venomer bodrilno besedo.
V razmeroma kratkem času smo prišli na severno stran Livanske-ga polja. Hodili smo še kakih pet kilometrov na robu močvirnate doline do vasi Bastasi.
Utaborili smo se okoh spomenika ob šoli z vodnjakom, ko smo bili že pošteno utrujeni. V popoldanskih urah smo po zasluženem počitku, razdeljena po četah, poslušali predavanje o topografiji in orientaciji.	^
Večerno srečanje z comačini tega kraja je bilo od vseh doslej najbolj uspešno. V nas tabor je prihajalo veliko ljudi in največ je bilo mladih. Ob spomeniku NOB
. ..............................................................................................................
je spregovoril major Segrt (to je eden izmed treh priimkov v raztegnjeni vasi, Id šteje 350 prebivalcev). Dejal je, da tod v času NOB ni biio izdajalcev. Bastasi in bližnje vasi niso nikoli prišle v sovražnikove roke. Tudi spomenik, je ob zaključku dejal, so si prebivalci postavili sami brez tuje pomoči.
Pozanimali smo se, kako to, da je tu toliko mladih. So morda perspektive v teh krajih le boljše? Odgovor ni bil pritrdilen. Mladi odhajajo množično tudi iz teh krajev. Zdaj so mladi sicer doma, ker so počitnice.
Praznik se je nadaljeval v šolski učilnici. Tu smo izmenično plesali moderne ritme in kozaračko kolo. Mladi sovrstniki iz teh krajev pa so nekajkrat zaplesali njihovo bolj poskočno kolo ter še neki drugi bosanski ljudski ples.
9. DAN
Današnji marš je bil izmed vseh gotovo najbolj naporen. Iz Basta-sov smo se povzpeli naiavnost na planino v smer Glamočkega polja. Na prvi pogled se nam je dozdevalo, da bo to kaj lahko opravilo, toda že po prvih minutah smo se prephčali, da je pot strma in da bo vsak korak terjal kapljico znoja.
Na vrhu planine smo se od potu do kraja premočeni za trenutek oddahnili. Pot je bila od tu naprej lažja. Še vedno smo v koloni hodili po gornjem grebenu planine.
Naslednji postanek v senci smo izkoristili za pr-mavo nosil, vsaka četa posebej. Poiskali smo za
pest debeli a dovolj čvrsti in prožni debli ter ju povili z zvezanim šotorskim krilom, nakar smo preizkusili njih vzdržljivost s tem, da smo nekaj metrov nosili skrbno izbranega najmanj rejenega brigadirja.
Težko smo že pričakovali, kdaj bomo pred seboj zagledali Gia-močko polje. Kmalu se nam je ta želja izpolnila in že je bil korak lažji. Počasi sc je pot prevesila v dolino.
Na prvem postanku v prvem naselju ob vznožju planine smo malicali in ker je bila trgovina zraven, se tudi odžejali. Marsikdo je kar na soncu zaspal. Ko smo nadaljevali marš po poljih, je sonce najbolj žgalo. Toda do našega tabora je bila pot kratka. Taborili smo na mestu, kjer ie padel legendarni sekretar SKOJ, Ivo Lola Ribar.
Ker je pri taboru na odprtem tekoča voda, smo čas izkoristili za pranje in umivanje: zvečer pa še za likanje. Iznajdljivi Štajcrc je izdelal velik lok (streljati je mogla le tričlanska ekipa: dva sta lok držala vodoravno, tretji je pa streljal), ki je veljal za najbolj popularen šix>rt med našim taborjenjem v Glamoču
Zvečer smo imeli kratko vajo pevskega zbora, ki ga je vodila Bo-žana iz Maribora. Pred spanjem pa še četno in brigadno konferenco; govorili smo o tekočih zadevah ter nekaterih teža\ah disciplinskega značaja v zvezi z zadnjim pohodom.
BRANKO JAZBEC (Konec v torek)
KMETIJSTVO - ŽIVALSTVO - ŽIVINOZDRAVSTVO
____________________________,PI§E VET. BORIS ŠTREKELJ.
Razni načini predelave mleka
Kaj je pasterizirano, kaj sterilizirano in kaj hemogenizirano mleko
Vpr.: Ko kupujem mleko, se večkrat sprašujem, Kaj pravzaprav pomenijo izrazi pasterizirano, sterilizirano in homogenizirano mleko. Poleg tega bi rada vedela, katero od navedenih je za prehrano najbolj kvalitetno.
Odg.: Mleko je najidealnejše živilo. ker vsebuje skoraj vse sestavine. ki so potrebne za nemoten razvoj organizma. Poleg Uga je edino živilo, ki lahko zamenja materino mleko, tako da ga lahko uživa tudi novorojenček.
Danes se mleko predeluje predvsem v mlekarnah, ki imajo različno tehnologijo v njegovi predelavi. V pojasnilo naj omenim, da mleko, ki vsebuje veliko mikroorganizmov, ni mogoče predelati v kvalitetno higiensko mleko, zato je osnovni pogoj, da sta molža in ohlajevanje, pa tudi prevoz na najvišji higienski ravni. Ko pride mleko v mlekarno, ga najprej pregledajo in prečistijo in šele nato obdelaio.
Najenostavnejša predelava oziroma konserviranje mleka je vretje. Pri za vret ju se na površini tvori kožica, ki se stalno ohlaja in tako ne moremo uničiti mikroorganizmov, ker ne dosežemo zadostno visoke temperature, če želimo uničiti mikroorganizme, moramo mleko stalno mešati in do vrenju ga hitro ohladiti. Zgrešeno je počasno ohlajanje- mleka, ku ;ti v takem primeru se število mikroorganizmov spet zelo hitro razmnoži in mleko lanko postane higiensko oporečno.
V mlekarni se najkasneje 22 od 25 ur po molži mleko pasterizira. Pasterizacija je postopen, ko mleko segrevamo pod temperat. 100 stopinj C. in ga nato hitro ohladimo. S tem postopkom uničimo ali naredimo neškodljive patogene mi-
kroorganizme. Pri tem mislim predvsem na klice tuberkuloze in na druge mikroorganizme, ki se prenašajo iz živali , preko mick*! na človeka. Poleg tega unič'1 mo tudi vegetativn^^e^^j Wh mikroorganizmov. ;	-
Danes so v rabi predvsem naslednji načini pasterizacije:
1.	Nizka ali trajna ocsterizaiija — Mleko segrevamo s pomočjo pare pri temperaturi 62 do 65 stopinj C. za čas tridesetih minut.
2.	Kratkotrajna pasterizacija — Pri tem postopku mleko segrevamo 42 sekund pri temperaturi 71 do 74 stopinj C.
3.	Visoka pasterizacijo — Mleko segrevamo za eno minuto pri temperaturi 85 stopinj C.
4.	Ultra pasterizacija oziroma u-perizacija — Po postopnem segrevanju v vakuumskih posodah, gre mleko v uiierizator, kjer se s pomočjo segrete tiare segreje na 150 stopinj C. v času 0,76 sekunde. Pri tem postopku uničimo tudi spore mikroorganizmov
V fazi raziskave oziroma ne še j dokončno uveljavljeni procesi pasterizacije so šo naslednji: z ul trazvokom, infražarki. gamažar-ki, ultravijoličnimi žarki ter s do-močio elektrike.
Od navedenih postopkov pasterizacije- je najboljši kratkotrajni način, ker ne spremeni biološke vrednosti rnieka.
Poleg pasteriziranega najdemo v prodaji tudi sterilizirano mleko. Pri tem postopku mleko segrejemo nad sto stopinj C. in tako, poleg vegetativnih oblik mikroorganizmov. uničimo tudi spore. Obstaja več načinov sterilizacije, kjer mleko segrevamo do 110 stopinj za 30 minut, 114 stopin; za 20 minut in 116 stopinj C. za 12 minut. Na omenjen način obdela-
no mleko ima slabšo fiziološko vrednost, kot pasterizirano mleko. Zaradi visoke temperature se po-škodujejo- do4očeue“sestavine mleka, kot kazein,- albumini, globuli-ni, zmanjša se količina vitami-nov.j spremenijo sa, mineralne snovi. protitelesca in fermenti pa se uničijo. Prednost tako obdelanega mleka pa je v tem, da je dalj časa obstojno tudi pri sobni temperaturi Dejstvo, da steriliziranega mleka ne smemo dajati dojenčkom, zgovorno govori o prednosti pasteriziranega mleka nad steriliziranim.
Najkvalitetnejše mleko pa je prednostno mleko oziroma «suro-vo», ki prihaja na trg v surovem stanju. Razumljivo je. da je tako mleko in tudi delovno osebje nod strogo sanitarno kontrolo. Enako tudi hlev in živali. V nekaterih državah je tako mleko že v prodaji in to predvsem v Nemčiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, kar predstavlja vrhunec higienske proizvodnje. Surovo mleko ima nespremenjene fizikalne lastnosti, kot tudi kemijske. zato je idealno živilo z veliko biološko vrednostjo.
Tudi izraz homogenizirano mleko je prisoten na vsaki embalaži, kar pomeni, da se po določenem postopku, pri temperaturi 58 do 62 stopinj C. in pod pritiskom 150 do 200 atmosfer, razbijejo večje maščobne kapljice v manjše.
Iz navedenega je razvidno, da je najkvalitetnejše surovo mleko, ki ga žal ni na našetn tržišču. Razlika med pasteriziranim in steriliziranim pa govori o prednosti pasteriziranega, kar se tiče biološke vrednosti in prednosti steriliziranega glede na obstojnost pri sobni temperaturi.
•	Dobrovoljci
(Nadaljevanja s S. strani)
zadrževanju zatiranih Jugoslovanov v mejah habsburške monarhije. Boji dobrovoljcev so imeli značaj nacionalne vojne proti imperialističnim silam Avstro-Ogr-ske in Nemčije, ki je bila zaradi tega osvobodilna, progresivna in revolucionarna; taka je bila tudi zato, ker je izražala zahtevo dobrovoljcev, da je neizogibno potrebno razbiti Avstro-Ogrsko, da je razbitje te države politična nujnost in prvi pogoj za osvoboditev jugoslovanskih narodov. Samo zlom avstrijsko-nemškega imperi-lizma bo omogreil realno rešitev jugoslovanskega in s tem tudi slovenskega narodnega vprašanja. Zato so seveda bili med jugoslovanskimi vojnimi dobrovoljci, ki so se v prvi svetovni vojni na raznih bojiščih borili proti Avstro-Ogrski za ervoboditev in združitev jugoslovanskih narodov v skupno jugoslovansko državo tudi Slovenci, ki jih je bilo okrog 2000. To število, če gledamo nanj z vidika narodnoosvobodilne vojske 1941-1945, ni veliko, če pa upoštevamo že omenjene okoliščine, v kakršnih jc nastalo osvobodilno gibanje jugoslovanskih dobrovoljcev v prvi svetovni vojni proti avstro-ogrskemu in nemškemu imperializmu, potem je navedeno število pomembno,
To svojo revolucionarnost pa so slovenski vojni dobrovoljci iz prve svetovne vojne pokazali tudi ob razpadu stare Jugoslavije, saj so 1941, leta brez pridržka na podlagi posebne smernice sprejeli program OF in so zaradi svojega stališča dobili tudi svojega predstavnika v IOOF, odhajali so v partizane, okupator jih je na različne načine preganjal, jih zapiral in pošiljal v internacijo, nekateri pa so postali tudi žrtve fašističnega nasilja. Skratka, slovenski dobrovoljci so v vsem svojem življenju in delu dokazali, da so se dosledno borili za svoje cilje, ki so se dokončno uresničili lahko šele v novi, socialistični Jugoslaviji, čeprav njihov zgodovinski delež k nastanku Jugoslavije nikakor ni niti majhen riti nepomemben. In prav o tem deležu, o zgodovini in boju dobrovoljskega gibanja za Jugoslavijo, nam dokumentirano in tehtno pripoveduje Turkov^ knjiga, ki jo je izdala založba Borec' iz Ljubljane v opremi Jani Bavčar.
•	Prebeneški fantje
(Nadaljevanje s 5. strani)
ramo program vseskozi obnavljati in prilagajati trenutnemu okusu in modi. Imamo pa nekaj pesmi v železnem repertoarju, ki jim naši privrženci vedno radi prisluhnejo. Sicer pa bomo program temeljito obnovili septembra, ko ne bo več problemov z ’vojaki’.»
Fantje torej igrajo in nastopajo. Ko so na cdru, dajejo enovit in lahkoten vtis. Toda za tem videzom se skriva šest popolnoma samosvojih osebnosti, s specifičnimi težnjami, z različno pripravo, z različnim hotenjem in močjo umetniškega izpovedovanja. Vse to morajo med sabo primerno uskladiti, zal. da ansambel lahko jadra. Sami morajo biti sporazumni in oproščeni, če hočejo sprostiti in ogreti tudi poslušalce in plesalce.
«Pa še to napiši,* pravita Valter in Edvin v en glas, «odkar vadimo v Prebenegu se ni nihče nikoli oglasil zoper. Srenjska hiša je taka kot je in skozi tiste zidove veš, da bobni in se razlega, kot da bi igral na prestem. Prebenežani pa ves ta rc )ot že leta in leta potrpežljivo prenašajo. Nc samo, celo elektriko nam plačujejo in skoro ne mine vaja. da se ne pojavi domačin a «kjan-terco* pod pozduho.*
Konec pričujočega zapisa se torej sam po sebi najboljše komentira.
Nedelja, 6. avgusta 1978 Ponedeljek, 7. avgusta 1978
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Nedeljski sestanek z orkestrom; 11.05 Mladinski oder: «Hči Črnega gusarja*, napisal E. Salgari; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Oprostite . . . samo nekaj besed; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne.
KOPER
8.30,	10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 21.30, 23.30 Poročila; 8.00 8.30 Dobro jutro v glasbi; 8.45 V nedeljo zjutraj z G. Pagano; 9.30 Emme-elle; 10.00 Z nami je...;
10.15	Glasbeni portret; 10.40 Van-na; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Kim, svet mladih; 11.45 Festival-bar; 12.00 V pogovoru s poslušalci; 12.10 14.00 Glasba po željah; 12.50 - 13.00 Brindiamo con...; 13.40 Pikice na i; 14.00 Zgodovina avtomobilov; 14.33 Najlepše popevke tedna; 15.00 Program iz Furlanije - Julijske krajine; 15.15 Onore al merifo; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Poje C. Sebastianelli;
16.15	Z nami je . . .; 16.30 Orkester S. Gleston-a; 16.45 Marcare-cords; 17.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.50 Od hiše do hiše; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Od hiše do hiše; 19.30 Primorska poje;
20.30	Crash; 21.00 Srečanje z našimi pevci; 21.40 Rock party: 22.15 Majhne umetnine velikih mojstrov;
23.00	Plesna glasba.
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00, 19.00, 23.00 Poročila: 6.00 Glasbena budilka; 6.30 Glasba za praznični dan; 7.35 Verska oddaja; 8.40 Pojeta Boney M. in Sheila B. Devotion; 9.10 Verska oddaja; 9.30 Sv. maša; 10.15 -
11.30	V prvi vrsti; 11.45 Program z E. Jannaccijem; 12.25 V prvi vrsti; 13.30 16.30 18.00 Program za veselo popoldne; 18.30 Glasbeni program; 19.20 Obvezna glasbena postaja; 20.00 Madama But-terfly; 22.45 Glasbeni program;
23.05	Lahko noč z . . .
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
16.55, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00-7.55 Vprašanja poslušalcev; 8.15 Verska oddaja; 8.45 Pesmi za vse okuse; 9.35 Gran Varieta; 11.00-11.35 Ne, to ni BBC; 12.00 Re-vival; 12.45 II gambero; 13.40 O-perna glasba:	14.00 Zgodovina
varieteja; 14.45 Nedeljske pesmi;
15.00	Glasbeni program; 16.00 Odhod — rad. drama; 17.00 Glasba in šport; 19.00 Francoske pesmi vseh časov; 19.50 Opera ’78; 21.00 Summertime; 22.40 Lahko noč Evropa.
SLOVENK]«’
6.00,	7.00, 8.00, 9,00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00,. 18.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.44 Skladbe za mladino: 10.05 še pomnite, tovariši .. . 11.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 11.30 Humoreska tega tedna; 11.50 Glasbena medigra; 12.15 Glasba po željah; i4.10 Obvestila in zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.45 Obisk pri orkestru Quincy Jones; 15.05 Nedeljsko popoldne: 15.25 Nedeljska reportaža; 17.00 Zabavna radijska igra; ,20.30 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko neč, otroci; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT;
24.05	Literarni nokturno; 24.15 Glasbena parada Radenci 1978;
1.05	- 5.30 Nočni program.
TRST A
7.00.	8.00, 9.00, 10.00. 11.30, 13.00,
14.00,	15 30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 V svetu jugoslovanske lahke glasbe; 9.30 Tone Penko: Živalstvo Jadranskega morja; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica; 11.00 Naš gorski svet; 11.35 Plošča dneva;
12.00	Poslušali boste; 13.15 Pa se
sliš; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 B. Pahor: Zatemnitev — rad. igra; 14.30 Koncerti «Li-ve»; 15.35 Uspešnice naše dežele; 16.30 Jazzovska glasba; 17.05 Deželni orkesteri:	17.35 Glasbena
panorama; 18.05 Po stopinjah Janeza V. Valvazorja; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12,30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.25, 17,30,
19.30,	21.30, 23.30 Poročila: 8.00 Dobro jutro v glasbi; 9.32 Emme -elle; 10.00 Z nami je .10.10 Radijski prizčrček; 10.40 Vanna; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Z nami je...; 11.45 Festival bar; 12.00 Na prvi strani: 12.04 - 14.00 Glasba po željah; 12 50- 13.00 Brindiamo con...; 14.00 Stadion in telovadnice; 14.10 Glasbena oddaja: 14.45 Casadei; 15.00 Listi glasbenih albumov; 14.15 Onore al merilo: 15.32 Valzer, polka, mazurka;
16.00	Igra saksofonist Gil Ventu-ra; 16.15 Z nami je. .16.40 Flash v glasbi; 16.45 La Vera Romagna; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes;
18.00	Ob šestih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Reklame in zabavna glasba; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.35 Iz zborovskega arhiva: Fantje izpod Grmade;
21.00	Glasbeni program; 21.32 Rock party; 2".00 Sounr’ diskoteka; 22.30 Operna glasba; 23.45 Pop jazz.
RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 6.00,
7.20 Ponoči in davi; 8:30 Odmor v glasbi; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Pozdravi in poljubi; 12.05, 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Glasba; 14.30 Edith Gassion ali Edith Piaff; 15.00 Bodite z nami; 16.40 Trentatregi-gi; 17.15 Program o ameriških Indijancih; 18.00 Pevski program; 18.35 Človeštvo, ki se smeje; 19.15 Glasbeni program; 19.25 Evropa; 20.25 Program o milanskem gledališču La Scala: 21.05 Vsesplošni poziv; 21.35 Festival v Schvvet-zingnu 1978;	23.15 Lahko noč
SLOVENIJA
600, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 20.00 7.50 Iz naših sporedov; 9.08 Ji&asbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Pesmice na potepu; 10.40 Vedre melodije; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Za vsakogar nekaj; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Danes do 13.00; 14.30 Priporočajo vam . . .: 15.05 Pojo amaterski zbori; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 Naš radio; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 17.00; 19.05 Izročila tisočletij; 19.25 Zvočni signali; 20.20 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Franca Miheliča; 21.00 Kulturni globus; 21.10 Operni koncert: 23.20 Popevke iz ju-gcslcvanskih studiev; 24.05 Literarni nokturno;
Nedelja, 6, avgusta 1978 Ponedeljek, 7. avgusta 1978
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
13.00	Na Odisejevih poteh
18.15	«Na mejah Arizone*, TV film
19.00	AZZURRO, CICALE E VKN-TAGLI
Vremenska slika 20.40 Pirandellov svet:
»Potovanje po kontinentu*
22.15	ŠPORTNA NEDELJA
22.55	Napoved programa za prihodnje dni
DNEVNIK, Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.15	Leo Ferre glasbena oddaja
15.30	Napoved programa za prihodnje dni
15.45	Dnevnik 2 - ŠPORT V NEPOSREDNEM PRENOSU Pesaro: Nogomet - Vsedržavno prvenstvo žensk Misano: Avtomobilske dirke Benetke: Lahka atletika
18.55	»Nove prigode Arsenia Lupina*
Vremenska slika
19.50	Dnevnik - ODPRTI STUDIO
20.00	NEDELJA SPRINT
20.40	Včeraj in danes
21.45	Dnevnik 2 - DOSSIER
22.40	ZADNJE VESTI
22.55	Jazz koncert: Treves Blues Band in Cooper Terry JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.30	Za nedeljsko dobro jutro
11.20	«Dimitrije Tucovič*, nadalj.
12.00	«Hunterjevo zlato*, TV film
12.30	Kmetijska oddaja
13.30	šahovski komentar
16.20	Britanska enciklopedija
16.50	Okrogli svet
17.05 ŠPORTNA POROČILA 17.10 Balkansko prvenstvo v skokih v vodo
17.25 Balkansko prvenstvo v plavanju
19.15	«Pustite balon*, film
20.30	DNEVNIK
21.00	«črni dnevi*, dok. drama
22.30	Delta Donave
23.00	ŠPORTNI PREGLED
23.30	DNEVNIK
23.45	Balkansko prvenstvo v plavanju
Koper ,
19.30	Balkansko prvenstvo v plavanju
20.30	Otroški kotiček
21.00	27. Kanal .
21.15	STIČIŠČA
21.35 «Bizon na koži*, film
Film je režiral Delbert Mann. V glavnih vlogah igrajo Cary Grant, Dorid Da\ in Gig Young.
23.15	ODRSKE LUČI
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton 13.30 DNEVNIK
13.45	Posebna oddaja ip Par*a menla
18115 «Na Magellanovi poti*
19.05 «Ibtavi. prepirljivi, sirtP8' tični Braccio di Ferro* 19.20 «Silvia treh brestov*
Tv film	n,«
19.45	Almanah, Vremenska sli*8
20.00	DNEVNIK
20.40 «Pogrcb v Berlinu*, filF Film je režiral Guy Ham11 ton. V glavnih vlogah nasty pajo Michael Caine, Renzi, Paul Hubschmid. Doleman itd.
Gre za volumsko zackva Tajni agent Palmer je jro oblaščen spraviti sovjet5* ga častnika iz vzhodnfA8 Berlina. Stopi v stik s 'K0' legom* Vulkanom ter zNeF
cem, ki je pravzaprav 1 strokovnjak v spravljal ljudi čez mejo. častnika do spravili iz vzhodnega BSL lina v zahodni Berlin krsti, v kateri bi moral _bJ pravzaprav neki stare®" Toda ko pridejo čez rn®l ’ starčka ni in tudi čaštnj*
ne. Že omenjeni kolega
Vuf
US MK
12.00	Narodna glasba
12.30	Kmetijska oddaja
16.05	»Otok zakladov*, film
17.30	DNEVNIK
17.45	Sinjska Alka
19.20 10 let slavonskega glasbenega festivala
21.00	"Rdeče in črno*, nadalj. 22.10 človek in mesto
22.40	DNEVNIK
ŠVICA
15.25 Švicarsko prvenstvo v plavanju
18.55 «Monroes», TV film
20.40	XXXI. Mednarodni festival filma
21.05	Srečanja
21.45	»Komisar Maigret*
23.00	ŠPORTNA NEDELJA 19.50 Glasbena oddaja
kun pa je v bistvu nacist ni zločinec.
22.25	Letalstvo v svetu	.
Ob koncu DNEVNIK. Da^ v parlamentu in Vremen5* slika
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.15	Otroštvo danes
18.15	Program za mladino: «MisIi»
18.40	Rdeče in plavo	,
18.50 Iz parlamenta in Dnevni*
- ŠPORT
19.10	Prirodne nagrade Vremenska slika
19.45 Dnevnik - ODPRTI STUD*1'
10.40	Močnejši spol Nagradno tekmovanje
21.15	Benov Hill Show
21.40	Geografija nerazvitega sV ta: TEL'AL ZAATAR
22.40	Protestantizem
Dnevnik 2 - ZADNJE VES*
JUGOSLOVANSKA tV Ljubljana
18.00	Ljudje in zemlja
19.05	OBZORNIK
19.15	Britanska enciklopedija
19.45	Mladi za mlade
20.30	DNEVNIK	j*
20.55 «Striček Kpouss, serijska00
da ja
22.45	Kulturne diagonale
23.25	DNEVNIK	«1
Koper
21.00	’ Otroški kotiček 2T.15" DNEVNIK
21.35 Britanska enciklopedija
22.05	«Don Juan*, opera
23.10	Baletni večer
Zagreb
19.15	»Dogodivščine mačka To58'
19.30	Dositejeve Basni
19.45	Mladi za mlade
20.30	DNEVNIK 21.00 TV drama
22.15	Glasbeni trenutek
22.20	Na prvem mestu
23.05	DNEVNIK
23.20	Dokumentarni film
ŠVICA
19.15	Program za mladino
20.25	ŠPORTNA ODDAJA 20.55 «Dove corri Joe?>\ TV o
21.45	TV enciklopedija
22.30	La Chienne
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 8. DO 12. AVGUSTA 1978
TOREK. 8. avgusta 19.10 Obzornik; 19.20 Daljnogled; 19.52 Moč zborovskega zvoka; 20.30 Risanka; 20.30 Dnevnik: 21.00 V Šabonu Yanomamiji; 21.35 Maja z viharnega otoka; 22.55 Dnevnik; 23.10 Glasba takšna in drugačna; 23.55 Poročila.
KOPER
20.30 Odprta meja; 21.00 O-troški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Aktualna tema; 22.05 Šah mat; Front Street, 140 — TV film; 23.00 Narodna glasba.
SREDA, 9. avgusla 18.25 Šahovski komentar; 18.50 Obzornik; 19.00 Ne razumem teh
odnosov; 19.30 Davy Crockett na Mississippiju — film: 2.30 Dnevnik; 21.05 Igre brez meja; 22.30 Iz koncertnih dvoran.
KOPER
21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Dva groša upanja — film: 23.15 Balkansko prvenstvo v skokih v vodo.
ČETRTEK, 10. avgusta
19.10 Pulcinelia - balet; 19.50 Nc prezrite; 20.30 Dnevnik: 21.00 Preiskava o neoporečnem državljanu — film; 22.50 Jazz na ekranu; 23.30 Dnevnik.
KOPER
21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnev-
nik: 21.35 Stroj časa — film; 23.20 Človekovo telo! Arterije; 23.50 Rock koncert: Janis lan.
PETEK, 11. avgusta
18.45 Šahovski komentar; 19.10 Obzornik; 19.20 Viking Viki: 19.50 Pevski tabor ’78; 20.20 Risanka: 20.30 Dnevnik; 21.00 Jadranska srečanja; 22.15 Razgledi; 22.50 Dnevnik; 23.05 Detektiv Shaft — TV film; 00.15 Kontrapunkt Je-hudija Menuhina: 00.40 Poročila.
KOPER
21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Tokijske vroče noči — film; 23.00 Jadranska srečanja.
SOBOTA, 12. avgusta
15.55 Svetovno prvenstvo v movanju s kajaki i kanuji; 8.2. Filmska burleska; 18.45 Obzornl ! 19'.00 Knez; 19.55 Muppet Sh°J 20.30 Dnevnik; 21.00 Bajtarja nadaljevanka; 21.55 Brevvster.ri Claud - film: 23.35 Dnevnik: Pregled programa; 00.10 Nogori Rijeka - Dinamo.
KOPER
16.00 Svetovno prvenstvo

jaku in kanuju; 18.00 Lahka “-.5 tika; 20.30 Otroški kotiček; *'j.. Dnevnik; 21.35 Hondo: Hondov * buk; 22.30 Luknja v stf ;i
Emil Frelih
28.
(AR
INDIJSKEGA JUGA
(potopis)
_________J
štirinajstih vladarjev dinastije Nayak, vključno s Thiru-malajem. Vzhodno od palače je nedokončan tempeljski stolp Royagopuram - z izredno široko kvadratasto temeljno osnovo. Že takšen, kakršen je, izkazuie edinstveno arhitektonsko gradnjo. Če bi stolp dokončali bi bil največji stolp v Južni Indiji.
Vsakdanjost indijskega dne
Pod vtisi vročičnega razgledovanja ih sončne pripeke se ti pot neoriietno preliva po hrbtu in postajaš prej omo-
Čeprav je kraj madurajsko predmestje, je okoli jezera speljana široka asfaltirana cesta ob kateri se stiskajo lične, svetlo obarvane nizke hišice. Ker tod, razen v času romanj, ni velikega prometa, prebivalci iznajdljivo izkoristijo asfalt za svoja domača opravila. Tako je bil ponekod na široko razpeti ponjavi posut riž, ker se na vročem asfaltu najhitreje posuši. Drugod spet so otroci zganjali svoje norosti in seve, nabijali žogo.
Pred neko hišo smo se zaustavili, da bi opazovali preprosto a učinkovito čiščenje riža. Iz velikih sit so metali posušen riž v zrak, ki -mu je veter razpihaval pleve in je oluščeno zrno padalo nazaj v mrežo. To so ponavljali dokler se niso zrna popolnoma oluščila in sčistila v srež-nobeli riž.
V vrsti zgradb, ki jih je bil postavil znameniti vladar Thirumalai Nayak naj omenimo tudi Pudhu Man-dapam dvorec v katerem je mogočna dvorana s sto štiriindvajsetimi stebri v štirih kolonah. Na čelni strani dvorane so še posebni veličastni stebri, na katerih so kipi
Mavrsko okrasje v notranjosti palače Tbirunialaj
tičen kot utrujen. Hladna pijača te še bolj oznoji. Šele po popoldanskem počitku v hladni hotelski sobi, ko si si pod tušem spral prah in pot s telesa, si znova spet nared za živahnejše dojemanje v neznanem svetu.
V okolici Maduraja je še več templjev vrednih ogledov. Področju Maduraja ne rečejo zaman — mesto templjev. Seveda so spričo grandioznosti Meenakshi templja in ličnih sosednjih templjev z visokimi barvitimi gopu-rami, nekam pritlikavi. Vendar bi sodil, da mnogi med njimi vsebujejo večje estetske lepote prav zato, ker niso obarvani ali jim je monsumsko deževje v stoletjih izpralo z njih odvečno barvo.
Prevzel nas je zlasti tempelj posvečen bogu Višnu Razen dravidske gopure, ki po svojstveni patini deluje pomirjujoče, prevzame človeka tempelj brez sten, z neštetimi izrezljanimi granitnimi stebri. Reliefna ornamentika v kamnu je izreden likovni dosežek tamilskih kamnosekov. Prav tako počrneli kipi človeških in živalskih figur v predstavitvi božanstev in njihovih reinkarnacij, so izdelki odličnih kiparjev. Tempeljski prostor se zdi kot likovna galerija stare naboženske hindujske umetnosti.
Okrog templjev je vedno polno ljudi. Sedč in poležavajo. Čakajo. Tudi kak psiček in krave žde ali se leno sprehajajo. Priložnostni prodajalci ponujajo prišlekom vsemogoče izdelke z bombaža, lesa in okrasje iz rastlinskih plodov. Mnogi beračijo, nekateri iz potrebe, drugi iz navade. Za vsakega belca mislijo, da je bogat Amenkanec. Vodič nam je odsvetoval dati komu napitnino, ki je brez uslug nihče med njimi niti ni zaslužil. Če daš enemu, se vate zažene vsa gruča in ti hoče s kriljenjem rok zbiti
drobiž iz pesti. Bolje je, da jim sploh ne pokažeš ^ darežljivosti.
V sparini popoldneva z razbeljenih tal še boli darja po urinu in pasjih in kravjih iztrebkih. ČepraV ., vajeni teh značilnih vonjav v skoraj vseh indijskih ^ jih, smo jih na tem mestu le prehudo občutili.	0
Poseben užitek je, če se podaš zvečer s tricikel]5 f rikšo v trgovsko središče Maduraja, kjer se v težavo prebijaš naprej. Tu spoznaš, da čas v teh kr®l sveta nič ne pomeni.	j
Po ulicah se vrste razsvetljene trgovine z vabljiv^, tkaninami iz katerih močna neonska svetloba obliva P j. nike in sega do mrko razsvetljene ceste, natrpane z mi. Na malih stojnicah gore močne karbidovke, ki z °s j no modrikaste in zelenkaste barve ščemijo v oči. Po°e plameni brlečih bakel razsvetljujejo temne postave, k' ^ premikajo od stojnice do stojnice, založenimi s sad in mlačno pijačo iz tropskih sadežev. Led bi bil prevel’ razkošje, čeprav ne manjka niti sladoleda.
Ozračje preplavljajo vonjave jedil, ki jih pripravl^j5 na odprtih stojnicah na ognju in na tlečem oglju. postrežejo na pločevinastih krožnikih, ali kar na Pal\j£. vih listih, ki jim pridajo z golo roko zajet kuhan r?,j Mnogi se zadovolje z na ražnju pečenim mlincein jj čapatijem, kot pravijo nekvašenemu kruhu. Čapati j0 ,g. namesto kruha često pridan indijskim jedem tudi v telih. Hitro smo se privadili nanj.	.j,
Neizogiben je seveda betel, ki ga pripravljajo v lopah ali na vozičkih pred tvojimi očmi. Betel je nni° razširjeno sladilo Južne Azij*.
tfSBSETSSvKfc
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
6. avgusta 1978
KOŠARKA
«PLAVh NA JAHORINI
S POLNO PARO ZA ZLATO KOLAJNO
Doslej pridobivali le na telesni moči - Najboljši odriv je seveda imel Dalipagič ■ Zvezni kapetan Nikolič zadovoljen s svojimi fanti
nili
Pfvi polovici oktobra bo v Ma-Dn,na cp<redu svetovno košarkarsko enstvo. To bo letošnja najvažnej-r. <0^rkarska prireditev, zato je J “fflljivo, da letos vse države po-dite J° n&jve^ važnosti na to prire-
fenirauT
'HU®°Sl°var|i so sv°je priprave za-■d časom. Teden dni so Nik r*u v PuWu P°d vodstvom Ace t[1|.0lCa- Tu so seveda predvsem va|;no vadili, vendar delali so tudi bilf Ž°P°. kar dokazuje, da so to le Preliminarni treningi.
Su ni bilo Cošiča, ki je v ti-i., času še upal, da bo prihodnje
.J*«! Pri profesionalni bostonski tek ■	Ta afera pa le zasluži
stVe . ed> saJ predstavlja edin-košfJIi pr*mer v zgodovini evropske
„0 ar*<e- «Krešo» je namreč s slav-^eriško ekipo že zaključil po-iavD°- ko so na dan prišle druge te-n0 J' * ameriški košarki je vse stro-t agularizirano in to je tudi eden ŠDnHg0v u'sPehov vsega ameriškega Tako pridejo na dan tudi
z8odil n'oment;i te*1 pravil, kot se je L u° Prav v čošičevem primeru. Pri ie.,znano- ie Čošič pred leti igral
nekem ameriškem amaterskem ke VU' takrat Pa Je tedi podpisal ne-Lts ASt'e P°S°c*bo s profesionalci iz in s ^Seleša. Tega pa se ni držal Pa f le raje vrnil v Zadar. No, letos i»Je hsta stara pogodba v zanj ne-
ip Ptomentu zopet prišla na dan v p teto* bi moral za svoj prestop k<>s a'C *zPtečati nekako penalo gg Angelesovim Lakersom. To pa
v,. “ le zdelo odveč in zato je raje p skupaj opustil.
bj|r* Vsem tem pa je največ prido-U^teveda jugoslovanska reprezen-cjnta’ ki ji, kljub kvaliteti ostalih Krler°v'' .kot so Jerkov, Radovanovič, kušif-°' ae vedno služijo čošičeve iz-kla« 6 ’n Predvsem njegova velika
H '
sVoj Srede pa «plavi» nadaljujejo n0(g? Priprave na hercegovskih pla-Itoja .^ahorine. Tu trenira štirinajst gg^pkarjev, kar predstavlja tisto šJaracij°, ki je jugoslovanskemu Sl«., a hala že toliko uspehov. Ti so: ( Delibašič, Kičanovič, Skro-lovič fan’ Dalipagte. Varajič, Krstu-Jerkov, Radovanovič, žižič, >la 7 ’ Subotič in čošič. Novi imeni in «r*hrčan Skroče (krilo, 196 cm) Prav riboržan Vilfan (bek, 192 cm), Og. 0 Presenečenje pretekle sezone, tab 0 Pa Je vse kot po starem. S iP° pa seveda Jugoslovani ra-vedn na prvo meste, vse pa kot ju a°; odvisi od moštva, ki ga bodo ?^an* Poslali v Manilo. Pred šti-tnJteti so Američani poslali v Porto?® s°hhno ekipo v nasprotju s N^aklostjo, ko so na svetovna pr-tftea pošiljali slabe igralce. Arne-n?51 namreč imajo svojo, profesio-StVa Ugo za pravo svetovno ■ prven-
10 *ato svetovnega prvenstva ne Tavajo.
sUj bodo Američani zopet poslali ne j?. moštvo, potem za Jugoslovane boi;? smelo biti problemov, saj so bj^1 °d Sovjetov, Italijanov in Ku-
*Pl *
tne 'avb' trenirajo na Jahorini po tri Utr; ,a dan in za sedaj predvsem gow„ i° svojo kondicijo. Tekajo po 2 'b in gojijo same telesne vaje; *8dev Pa ae n*so zaheH- Najbolj pri-rg ?6n je vsekakor čošič, ki mo-Jer? na<ioknaditi zamujeno, žižič in bi oii,V.,Pa trenirata še posebej zara-^Ikolvi •že »tradicionalnih* poškodb, dov0i? ie z delom svojih fantov za-repreien’ to pa Je tudi znak, da p Antanti res resno trenirajo.
^ e dni so bili vsi igralci podvrže-

Lomači šport
DANES
^EDELJA, 6. avgusta 1978
kolesarstvo
1700 VETERANI
$(Z,V čedadu
uJe tudi Adria
• * *
15 ne JUN10RJI $od».V Vidmu
ni raznim testom, ki so jim izmerili atletske in psihične zmožnosti. Na dan je prišel morda najzanimivejši rezultat teh testov in se tiče »skakalnih* spsobnosti «plavih». Najboljši skok je, kot predvideno, opravi! izredni atlet »Praja* Dalipagič, ki je z mesta skočil 72 cm. Najnižje pa sta se odrinila čošič (58 cm) in Radovanovič (59 cm). Ti rezultati so že dovolj indikativni, čeprav se bodo s trdnim treningom še izboljšali.
BOKS
PO SULAIMANOVEM PREDLOGU
Tudi boksarjem pokojnina
BUENOS AIRES — Predsednik mednarodnega boksarskega sveta (WBC), Mehikanec Jose Sulaiman, je v prejšnjih dneh izjavil, da bodo že prihodnje leto dosegli, da bodo boksarji, ki so vključeni v svetovne lestvice, zavarovani ter bodo ob
športnem udejstvovanju dobivali pokojnino.
Sulaiman je tudi dejal, da se bo WBC nadalje boril proti rasistični diskriminaciji, ki postaja v zadnjih časih vedno večji problem. V nekaterih državah so prišli celo do tega, da so si črnci priskrbeli potrdilo «častnega belca* le za nekaj ur, toliko, da je lahko nastopil v profesionalnem srečanju.
OBVESTILO
Tečaj jadranja TPK Sirena
V sodelovanju s koprskim JK Jadro bo TPK Sirena priredil tečaj v jadranju za začetnike od 9. do 12. leta.
Tečaj bo povezan z enotedenskim taborjenjem v ankaranskem kam-pingu in bo potekal v Koprskem zalivu.
Razpoložljivih je še nekaj mest. Za podrobnejše informacije interesenti lahko telefonirajo Bogdanu Miliču na Primorski dnevnik (št. 793808, stavnica).
Dražen Dalipagič v svojem elementu: zabijanje žoge v koš
KARPOV — KORČNOJ
Tudi po polnih dveh tednih ni bilo v dvoboju za svetovno prvenstvo še nobene odločene partije, samo 6 remijev. Z vseh strani so se začele oglašati kritike nad tako igro, predvsem na račun Karpova. Ugotavljali so, da svetovni prvak kot beli ne samo ni nič pokazal, temveč tako rekoč sploh ni igral. Eden izmed vzrokov za to je bil očividno, ker na odprto obrambo španske s strani Korčnoja ni bil pripravljen. Tako ni niti poskušal ovreči Karčnojeve novosti v 2. partiji, v 4. partiji pa zopet na presenetljivo Korčnojevo 14. potezo ni iskal ovrženja, temveč se je takoj zadovoljil s ponavljanjem potez, tako da je partija po teoretsko odigrani otvoritvi trajala pravzaprav samo še dve potezi! V 6. partiji je potem dal Karpov kar očitno vedeti, da ne misli igrati na zmago. Tu je sicer na mestu opravičilo, da sta bila oba igralca po 11 urah igranja 5. partije preutrujena pa nobeden od njiju ni hotel zaprositi za «time-out», ker bi s tem priznal pred nasprotnikom svojo slabost in si povrh še odvzel možnost počitka za kdaj pozneje, ko ga bo morda bolj rabil.
Še slabše se je Karpovu godilo s črnimi figurami v Nimcovičevi indijski obrambi. Že v 3. partiji je bil verjetno, v 5. pa gotovo izgubljen in ga je rešila samo neverjetna Korčnojeva napaka v časovni stiski.
V zadnji «Panarami* je bila 5. partija objavljena do vključno 60.
			
nogomet
PRED PRVENSTVOM 2. AL
BAZOVIŠKA ZARJA ŽE TRENIRA
Pogovor s kapetanom Vojkom Križmančičem - Luciano Pertič novi trener - V četrtek prijateljska tekma s Triestino
Posnetek s priprav nogometašev bazoviške Zarje
Za vse športnike gredo počitnice j nje, kam meri Zarja v prihodnjem proti koncu. Prvenstvo je sicer še prvenstvu in kakšne rezultate misli daleč, treba pa se je kondicijsko do- '
!luJe tudi Adria
bro pripraviti. Zato je tudi za naše a-tlete začel čas treningov, ki so v tem prvem časovnem obsegu predvsem osredotočeni na telesno pripravo.
Bazoviška Zarja je začela s svojimi pripravami v petek.
Šli smo zato v Bazovico, da bi malo poizvedeli o načrtih glede prihodnje športne sezone. Prva novica, ki smo jo slišali, je bila morda najpomembnejša in se tiče izbire novega trenerja. Prispel je strokovnjak iz Slovenije, in sicer Luciano Pertič, ki je kljub svojim mladim letom že dosegel zavidljivo strokovno pripravo. V minuli sezoni je Pertič vodil portoroško Emono, ekipo, ki je dvakrat igrala preteklo sezono prav z Zarjo. To bo seveda v ekipo vneslo več novosti, ki pa bodo prišle na dan le po nekaj mesecih dela.
Da bi povprašali o bodočih načrtih bazoviškega moštva prav novinca Pertiča, se nam je ždelo neumestno, ker Pertič z ložnosti svoje ekipe dejansko še ne pozna. Zato smo se za mnenje obrnili do prejšnjega trenerja Vojka Križmančiča. Najprej smo seveda postavili tradicionalno vpraša-

‘"•iimu,uminnmiiHiiiiiiiimniiuiiHiiiiiiiiiiiniinniHniiiiiiiitiiininiiiiiiiiiiiiiiiiii
ii?GOMET
POČITNICE SO MIMO
T
Jutri zbor Primorja
Jjr°seška ekipa je v glavnem ostala nespremenjena ar 12 moštev na memorialnem turnirju <tŽ. Raceta»
*i j- Se bodo končale počitnice tu-bioi-jg n°gometaše proseškega Pri-z?ali'	se bodo namreč jutri
'*H, rJ?a Proseškem igrišču ob 19. tl?stonoi nčna postava, ki bo letos Ji še1? a v 2. amaterski ligi, sicer j Pogo ■ aa, ker se nekateri igralci ni p 'aj° z društvom. Znano pa je,! JuPov ?mc!rje opravilo važnejših na-?šn<ja?n ,ie tako trener Ruggiero sklical naslednje igralce: ^ANttčU' Kapun, Štoka in Adamič n^erša I’ Blažina, G. Husu, Čok, ’®uligoj, Bezin in Babudri -j/uRALCI: Angileri, Barna-^lič °mizza’ w- Husu. Persi in ?®ka Mostja. Peri, Marassi,
h Prim0r bi in R- Lanza i Prppv, -Je torej v glavnem ostalo % ek: njen° 'n bo letos nastopala VeS8. ki ie lani izpadla iz 1
JVe ? llge'
JJdu pr lega meseca bodo na spo-" )i pri e tekme, saj bo v organiza-T1 Žarki? na Proseku «1. memo-h?^lovni Racete», na katerem bodo gr e naslednje ekipe: Primo-e6» Gaja, Zarja, Vesna, Kras,
Aurisina, Fortitudo, Polisportiva 0-picina, Polisportiva San Marco, Por-tuale in seveda, domača enajsterica Primorja.
Otvoritvena tekma med Primorjem ivi Bregom bo 21. avgusta.
KOŠARKA
ATINA (Frosinoue) — Jutri bo v tem kraju prijateljsko srečanje med vojaškima košarkarskima reprezentancama Italije in SZ.
KANU
BEOGRAD - 13. avgusta se bo začelo svetovno prvenstvo v kanuju, ki bo letos v Beograd.’.
Jugoslaviji atletska priprava postavljena v prvi plan. Novi trener Pertič pa mimo tega ne bo šel in je že v prvih pogovorih poudaril, da bodo letos zarjaši trenirali po trikrat tedensko.
Pa oglejmo si, kateri igralci bodo letos sestavljali bazoviško enajsterico. Ti podatki na vsak način še niso dokončni, kajti amaterske ekipe imajo čas, da ojačijo svoje vrste tja do novembra.
VRATARJA: Puzzer in Favento BRANILCI: Ivo Grgič, Metlika, Stojan Križmančič, Vojko Križmančič, Žagar, Marc in Franco.
KRILCI: Bidussi, Samese, Mikuš, Sulčič, Cecchi in Ražem. NAPADALCI: Jacopino, Darko Grgič, Lupidi, Rupini in Terčon.
(is)
ROD MODREGA
TABORNIŠKI « KOTIČEK
GORICA
<
>
g
c«
H
doseči.
Križmančič: «Naš cilj je seveda predvsem obstanek v drugi amaterski ligi. Vse kar bo prišlo odveč, pa bo seveda dobrodošlo*.
cTorej bi bili zadovoljni, če bi ponovili uspehe minulega prvenstva?»
«Ne tega nisem hotel reči, kajti minulo prvenstvo predstavlja za nas praktično korak nazaj. Rešili smo se, vendar naši rezultati so bili vse prej kot zadovoljivi. Mislim, da bomo morali prihodnje prvenstvo tudi popraviti vtis, ki smo ga letos pustili*.
«Zato ste se tudi primerno ojačili?»
»Lanska kriza je izhajala predvsem iz dejstva,-da smo imeli preglavice glede trenerja in podobno, igralski kadri pa so bili več kot zadovoljivi. Zato bo predvsem najem novega trenerja prinesel v moštvo tisto ravnotežje, ki smo ga lani pogrešali. Glede igralcev pa smo doslej že dosegli dva pomembna dosežka. V naše vrste sta pristopila dva dobra krilca, ki bosta našo sredino igrišča gotovo ojačila. To sta Mikuš, ki je prejšnjo sezono igral pri Bregu, in pa Sulčič, ki je prej igral pri Ponziani v 1. amaterski ligi. Torej to sta dva pomembna prihoda. Poleg njiju pa se je po nekajletnem igranju pri drugih društvih vrnil tudi vratar Favento*.
«Koj pa mladi?»
«Novih mladih igralcev na žalost nimamo, to pa je odraz tiste krize, ki jo je mš mladinski nogomet doživljal nekaj let od tega. To krizo pa smo sicer že premostili in v prihodnjih letih mislimo vključiti v e-kipo več mladih*.
*Kateri pa so vaši najprihodnejši nastopi?»
»Že desetega avgusta se bomo v prijateljski tekmi pomerili s Triestino na bazoviškem pravokotniku. Za priložnost bodo našo ekipo ojačili tudi igralci iz drugih slovenskih klubov. Proti koncu avgusta pa bomo seveda nastopili na proseškem pravokotniku v okviru memoriala »Žarko Race*.
Tu se je naš pogovor končal. Dovolj pa je bilo le malo besed, da so razjasnile optimizem s katerim bazo viška ekipa načenja letošnjo sezono Vojko Križmančič je seveda še pou daril, da je trdo deld jamstvo za do šego boljših rezultatov. Tu pa doda •no, da je jugoslovanski trener že ve veliko jamstvo, saj je od vedno v
poteze. Končana je bila potem šele 30. julija po 124 potezah in je tako postala najdaljša partija v dvobojih za svetovno prvenstvo sploh. Izplača se iz te partije pogledati še nekaj potez. Tu je namreč Karpov s sijajno igro z žrtvijo figure rešil remi na prav študijski način.
Pozicija je bila: Korčnoj (beli) Kfo, Le5, kmetje a3, b4, d4 h5; Karpov (črni) Kd3 Sel, kmetje a7, b6, g6, h6.
Sledilo je:
61. Ld6 S/5 62. Kf4! Sh4!>. 63. Kgi gh5: + !! 64. Kh4: Kd4: 65. Lb8 a5 66. Ld6 Kc4 67. Kh5: a4! 68. Kh6: Kb3 69. b5 Kc4 70. Kg5 KM:
S tem pa je nastala pozicija, ki je remi, ker ima beli poleg a-kme-ta lovca napačne barve, saj črno-poljni lovec ne more izsiliti promocije a-kmeta. Toda kako mora i-grati črni, da rešj remi, je tudi prava študija, ki jo je leta 1885 skomponiral Hor,witz in potem dopolnil Averbah v svojem odličnem učbeniku «šahmatnye okončanija* (Moskva 1956, str. 294). Karpov je očividno znal analizo na pamet, Korčnoj pa se je dva dni zaman trudil, da bi kljub temu dobil partijo. Naj povem samo glavna načela, kako črni remizira. Najprej potegne še kmeta na b5, potem pa se pomika s svojim kraljem tako, da lahko stopi vsaj na c6, ko beli kralj pobere (po predhodnem Kb5:) kmeta a4. Potem se kralj postavi v belopoljni vogal a8. Pred tem pa ne sme črni nikoli dovoliti, da bi beli kralja patiral (na pr.: beli kralj a6, Le5, črni kralj a8). Sedaj bi bil namreč črni' na potezi prisiljen vleči b4, nakar bi po ab4: beli kmet dobil partijo!
šesta partija dvoboja je bila doslej izmed vseh najmanj zanimiva, brez kakršnegakoli zapleta.
Angleški flanketo
Beli:Karpov - Črni: Korčnoj
(6. partija dvoboja, Bagnio 30. 7. 1978) 1. c4 e5 2. Sc3 Sf6 3. S/3 Sc6 4. g3 Lb4 5. Lg2 0—0 6. 0-0 e4 7. Sel Lc3: 8. dc3: h6 9. Sc2 Te8 10. Se3 d6 11. Dc2 o5 12. a4 De7 13. Sd5 Sd5: 14. cd5: Sb8 15. Le3 L/5 16. h3 Sd7 17. c4 b6 18. Dc3 Sc5 19. b3 D07 20. Ka Te7,.2L Ld4 /6 22. Taci De8 23. De3. Remi.
Na predlog Karpova.
Nekako splošno je bilo pričakovanje, da bo z začetkom tretjega tedna nastopila sprememba v poteku dvoboja. Vprašanje je bilo samo, kakšna bo ta sprememba. Bo Karpov končno prišel «v formo*? Bo Korčnoj, vznevoljen zaradi nesrečnega poteka 3. in 5. partije, zaigral še ostreje? 7. partija je dala pritrdilen odgovor na obe ti vprašanji. Korčnoj je takoj v začetku zaostril igro, toda Karpov je presenetil z zelo obetajočim protigambitom in ni kljub žrtvam nikjer 'prišel v podrejen ooložaj. Ko pa je že kazalo, da je Karpovu zagotovljena cela tečka, je Korčnoj z drznim napadom le ogrozil črnega kralja. Ob začetku nadslievanja prekinjene partije je potem Karpov presenetljivo brez igre ponudil remi. Izkazalo se je, da ni smel tye gati igre na zmago.
Nimcovičeva Indijska obramba
Beli: Korčnoj - Črni: Karpov
(7. partija dvoboia, Bagnio 2. 8	19781
1. d4 S/6 2. c4 e6 3. Sc3 Lb4
4.	e3 0-0.
To je prožneje kot 4. . . . c5, kar je igral Karpov v prejšnjih dveh partijah.
5. Ld3
Na 5. Sge2 bi bilo zelo močno
5.	. . d5.
5. . . c5 6. d5!7 In že ostra novost! Kljub boga
stvu variant v tej otvoritvi so se morali komentatorji prepričati, da
11111111111111111111111111111111111(1111111,1!,,,,i,,i,i,niiiiiiinillllllMI|l|liil|lull|||lllll||||lil|||||||||||UI|||||||||||||l|llllill|||ll|t|ll|l||||illl|||||l|||ill||iiliiiiili,,ii,ii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinii
DANES V LJUBLJANI
Olimpija,.- Aston Villa
Čez Cčdbn dhi se bo pričelo jugoslovansko držkvno prvenstvo in zal to je sedaj čas še zadnjih preizkušenj pred uradnim začetkom sezone. včer<tj in danes je tako na sporedu vrsta prijateljskih tekem.
Najzanimivejše je bilo vsekakor sinoči v Splitu, kjer sta se pomerili enajsterici Dinama in Hajduka. Teden od tega sta ekipi remizirali 1:1.
Na Reki je domači prvoligaš i-gral z Aston Villo, ki se že nekaj časa mudi na turneji po Jugoslaviji.
V	Osijeku pa sta se spoprijela ligaša iz Osijeka in Crvena zvezda.
Danes pa igra Olimpija z Aston Villo za Bežigradom ob 19.30. Trener Elsne bo še zadnjič preizkusil moč svoje ekipe pred novim prvenstvenim srečanjem v Tuzli s Slo-bodo.
Dinamo bo igral ponovno v Dubrovniku z domačo ekiop GOSK.
V	Sarajevu p., bosta igrala prenovljeni Željezničar in Borac, v Novem sadu pa se bosta pomerila domača Vojvodina in Napredak,
River Plate v Evropi
BUENOS AIRES - Argentinska nogometna ekipa River Plate bo danes odpotovala na dolgo turnejo po Evropi. Najprej se bo udeležila od 8, do 10. avgusta turnirja v Madridu, nato pa četveroboja v Rotterdamu.
Argentinska enajsterica, v kateri igrajo svetovni prvaki Fillol, Pas-sarella, Luque, Alonso in Ortiz, bo gostovala tudi v Italiji, in sicer 20. avgusta v Perugii in 23. v Neaplju.
Triglavski narodni park
Taborniki smo vedno v prvi vrsti med tistimi, ki želijo varovati in ohraniti naravno okolje, saj nam ne more biti vseeno, kako nečloveško ravna človek, ko podira stoletja obstoječa ravnovesja v naravi. O-pravičilo o nujnem napredku in o tako imenovani civilizaciji ne more vedno držati oziroma veljati. Vsi se prav dobro zavedamo, da si mora človeški rod ohraniti primerno okolje, če hoče preživeti v sedanji in bodoči dobi. Kot člani organizacije, ki ve, kaj pomeni varstvo narave in njena ohranitev, smo izredno pozorni do dogodkov in ukrepov, ki so v prid naravnemu okolju. Še posebno smo tega veseli, če se nekaj pozitivnega v tem oziru dogodi v naši matični domovini.
S sprejetjem zakona o varstvu območja Julijskih Alp bomo Slovenci dobili velik narodni park, saj bo na razne načine zavarovanih 76.80(1. hektarov zemljišča ali 3,7 od sto vse površine Slovenije. Narodni park bo gotovo med najlepšimi v Evropi. Marca letos je izvršni svet skupščine SR Slovenije določil besedilo predloga o Triglavskem narodnem parku (TNP). Slovenci bomo tako dobili svoj narodni park, medtem ko narodni parki že obstajajo v vseh ostalih jugoslovanskih republikah. Največji jugoslovanski narodni park je Mavrovo v Makedoniji. Največji park na svetu pa je Kruegerjev narodni park v Južnoafriški republiki, ki meri kar 19.010 kv. km; sicer pa je bil prvi m svetu ustanovljen park Yellowstone v ZDA leta 1872, v Evropi pa park Peljekaise na Švedskem leta 1909.
Prizadevanja za razglasitev TNP segajo že dokaj let nazaj. Naravoslovec in seizmolog Albin Belar je leta 1908 predlagal ustanovitev *na-ravovarstveneg parka nad Ko-marčo*. Do uresničitve pa je prišlo leta 1924, ko sta Muzejsko društvo za Slovenijo in Slovensko planinsko društvo dobili v 20 letni zakup 1400 ha zemlje v Dolini Triglavskih jezer. Pogodba je potekla leta 1944 ter je zaradi vojne ni bilo mogoče obnoviti in tako je TNP formalno prenehal obstajati. Po večletnih prizadevanjih Planinske zveze Slovenije je skupščina SR Slovenije sprejela zakon o TNP. V letu 1972 so strokovnjaki izdelali predlog za razširitev Triglavskega narodnega parka, ki naj bi imel precej več zemlje in več stopenj zavarovanja. Predlog obsega naslednje predele: Mala Pišnica, Tamar, Zadnja Trenta, Zgornja
Koritnica, Bavšica, Zadnjica, Martuljek, Beli potok, Krnica, Kriški podi, Vrata, Kot, Triglavski podi, Dolina Triglavskih jezer, območje Dolov, Travniška dolina, Fužinske planine in dolina Voje. Izdajo zakona so do letos zadrževali predvsem ekonomski interesi.
Prav gotovo zakon o TNP ni bil dan naključno, ampak predvsem zaradi naravnih prvobitnosti v predelih, ki naj bi jih zajemat. Julijske Alpe so naš največji strnjeni gorski masiv s svojstveno floro, favno in geološko sestavo. Načrtovalci TNP so upoštevali načelo varovanja krajine in človeka pri u-sklajevanju gospodarskih in drugih interesov z interesi varstva narave.
Triglavski narodni park bo razdeljen na štiri območja. Prvo območje naj bi zajemalo že sedanje predele TNP in Velo polje. Zajemalo bo torej 2280 ha prostora, ki ni naseljen in gospodarsko izkoriščan. V t.em predelu bo dovoljena le hoja in turno,, ^mČOhič.^drP vanje koč, gradnja nujnih pešpoti ter samo gojitveni odstrel divjadi.
V drugemu varovalnem pasu. ibo dovoljena paša, kmetijsko gospodarstvo, sečnja, lov, ribolov ter gradnja podzemnih instalacij. Prepovedana bo gradnja začasnih objektov, uporaba poli za vsa motorna sredstva, onesnaževanje in hrup. To območje bo obsegalo 9405 ha z dolino Male Pišnice, Prisojnik in Kriške pode, Martuljkovo skupino, Stenar, severno steno Triglava, Čmir, Trebiški dol, Travniško dolino, Zelnarico, Krnsko jezero in Kot.
Mangartski potok. Koritnica, Zadnja Trenta, Bavšica, Vrata, del Ko ta, Zadnjica, Ravna dolina, Fuži-narske planine, Vo je in Bohinj sestavljajo tretje zavarovalno področje s 16.715 ha. V teh predelih bo dovoljeno gospodarsko izkoriščanje (kmetijstvo in gozdarstvo), lov in ribolov, gradnja cest. Prepovedano pa bo onesnaževanje, gradnja stanovanjskih objektov in turističnih žičnic, gradnja vodnih akumulacij, kamnolomov, peskokopov in rudnikov.
Še milejši pogoji bodo veljali v četrtem zavarovalnem območju 47.680 ha. Stopnjo strogosti naj bi usklajevali z interesi družbenih skuprosti in gospodarstva. Gradnje in gospodarsko izkoriščanje bedo sicer dovoljene, vendar pa strogo v skladi z načrti.
Ob vse hitreje naraščajoči tehni-zaciji in urbanizaciji življenjskega okolja bo pomembnost parka naraščala z vsako generacijo.
milan pahor
ATLETIKA
PRED EVROPSKIM PRVENSTVOM V PRAGI
LETOŠNJI NAJBOLJŠI DOSEŽKI V EVROPI
12., 13., 14. in 15. avgusta 1978
Manj kot mesec dni nas še loči od		Hofmeister (ZRN)	45”81	Olizarenko (SZ)	8’24”00	Verschl (ZRN)	802 cm
evropskega prvenstva v atletiki, ki		Richter (NDR)	45”91	Wesolowski (Pol.)	8'24”1	Podlužni (SZ)	802 cm
bo letos v Pragi. Ob tej priliki ob-		Pfenning (NDR)	46"00	110 m ovire		Troskok	
javljamo lestvice petih	najboljših	Schaffer (NDR)	46”00	Mjašnikov (SZ)	13”47	Piskulin (SZ)	17,07 cm
evropskih dosežkov v letošnji sezoni.		800 m		Munkelt (NDR)	13”61	Valjukevič (SZ)	17,02 cm
		Busse (NDR)	1’45”45	Kulebjakin (SZ)	13”67	Lamitie (Fr.)	16,92 cm
MOŠKI		Ovett (VB)	1’45”4	Pereverzev (SZ)	13”71	Jakovljev (SZ)	16,89 cm
100 m		Coe (VB)	1’45”6	Giegel (Pol.)	13”71	Kovtunov (SZ)	16,87 cm
Wells (VB)	10”15	Beyer (NDR)	1’45”8	400 m		Met krogle	
Mennea (It.)	10”23	VVagenknecht (NDR)	r45"84	Schmid (ZRN)	49'’01	Beyer (NDR)	20,96 m
Woronin (Pol.)	10"25	1.500 m		Schulting (Niz.)	49''85	Stahlberg (Fin.)	20,96 m
Ray (NDR)	10”29	Straub (NDR)	3’36”14	Arhipenko (SZ)	49''92	Barišnjikov (SZ)	20,85 m
Kolesnjikov (SZ)	10”32	Gonzales (Fr.)	3’37”00	Stukalov (SZ)	49” 95	Mironov (SZ)	20.93 m
200 m		Abramov (SZ)	3’37"4	Bratanov (Bol.)	50"14	Jaroš (SZ)	20,89 m
Mennea (It.)	20”35	Ščeronov (SZ)	3’37”5	Skok v višino		Met diska	
Thiele (NDR)	20”60	Ovett (VB)	3’37"56	Jaščenko (SZ)	234 cm	W. Schmidt (NDR)	68,92 m
Licznerski (Pol.)	20”63	5.000 m		Beilschmidt (NDR)	231 cm	Klimenko (SZ)	65,78 m
Kiibeck (NDR)	20"65	Floroiu (Rom.)	13T5”00	Lauterbach (NDR)	228 cm	Farago (Madž.)	64,90 m
Petrov (Bol.)	20”66	Mainede (Port.)	13'17"?6	Wielart (Niz.)	227 cm	Wagner (ZRN)	64,60 m
400 m		Zimmermann (ZRN)	13’18"20	Bjelkov (SZ)	227 cm	Bugar (ČSSR)	64,54 m
Cohen (VB)	45”49	Ryffel (švi.)	13’20"59	Grigorjev (SZ)	227 cm	Met kladiva	
Hermann (ZRN)	45”70	Hermens (Niz.)	13'21”9	Skok s palico		Zajčuk (SZ)	80,14 m
		10.000 m		Kozakiewicz (Pol.)	562 cm	Riehm (ZRN)	79,12 m
		Foster (VB)	27'30"23	Trofimenko (SZ)	561 cm	Maljukov (SZ)	78,32 m
v BAZOVICI		Floroiu (Rom.)	27'47”8	Slusarski (Pol.)	560 cm	Stuk (NDR)	78,14 m
		Uhlmann (ZRN)	27'52”69	Kalliomaki (Fin.)	558 cm	Sedih (SZ)	77,44 m
		Treacy (Ir.)	27’55”2	Pudas (Fin.)	556 cm	Met kopja	
Nik		Kapiiasz (Pol.)	27’56”6	Skok v daljino		Hanisch (NDR)	91,14 m
		3.000 m zapreke		Cybulski (Pol.)	811 cm	Wessing (ZRN)	90,34 m
lili IV		Malinoivski (Pol.)	8’16”36	Rosseau (Fr.)	811 cm	Grebnjev (SZ)	89,92 m
		Karst (ZRN)	8’19"34	Gorgos (šp.)	805 cm	Grimnes (Nor.)	88,32 m
		Thijs (Bel.)	8'22"8	Dereche (Fr.)	803 cm	Puranen (Fin.)	86,92 m
poteza v mojstrski praksi doslej še sploh ni bila igrana.
6.	... b5f?
Novo presenečenje! Tudi to gam-bitno nadaljevanje je seveda neznano. Pač pa je znana tista ideja iz nekaterih drugih otvoritev. Na pr. iz Blumenfeldovega gambita, iz volškega gambita ter iz neke druge variante Nimcovičeve indiike, namreč 4. Lg5 h6 5. Lh4 c5 6. d5 b5.
7.	de6: fe6: 8. cb5: Lb7 9. S/3 d5.
Črni ima za kmeta boljši razvoj
in mogočno središče, ki se bo pozneje še okrepilo z napredovanjem e-kmeta.
10.	0--0 Sbd7 11. Se2 De8 12. Sg3 e5 13. L/5.
Zaradi grožnje e4 sta ta in naslednja poteza skoraj izsiljeni.
13. ... g6 14. Lh3 a6.
S tem žrtvuje črni še kvaliteto.
V poštev je prihajalo 14. . . . Tf7 15. Sg5 Te7.
15.	Sg5 ab5: 16. Se6 c4 17. Ld2
Lc5 18. Sc7 De7.	\
Odslej ima črni čisto kvaliteto manj. Toda kaže, da je mogočna falanga njegovih kmetov v središču nadomestilo zanjo.
19. Sa8: Ta8: 20. a3 Sb6 21. Dc2 LcS.
Najbrž nepotrebno, ker je Lh3
22. Lc8: Tc8: 23. La5 Sbd7 24. Dd2 Ld6 25. Lb4 Sc5 26. Lc5: Lc5: 27. Khl Dd6 28. Tadl Kh8 29. Dc2 De5 30. Se2 Dc6 31. h3 Te8 32. b4?
Tu so pozicijo kljub kvaliteti več za belega ocenjevali kot približno enako. Igrana poteza pa je slaba, ker ima črni naenkrat močnega prostega c-kmeta.
32. . . . Lb6 33. Db2 Kg8 34. Tfel K/7 35. Dc2?
Tudi to so vsj označili kot težko napako, ker dobi sedaj črni dva močna vezana prosta kmeta.
35.	... d4 36. Sg3.
Ne gre 36. ed4: ed4: 37. Sd4: Tel:+ 38. Tel: Ld4:
36.	...Tri8 37. ed4: ed4: 38. Dd2(!) d3 39. Dh6! c3 40. Se4!
Edino ta žrtev omogoči beli dami, da ogrozi črnega kralja.
40. ...Se4: 41. Dh7:+ Kf8 42. Dh8+. Remi.
Zadnjo potezo je Korčnoj kuverti-ral in pri obnovitvi igre izvedel na deski. Tedaj pa je Karpov takoj ponudil remi. Komentatorji navajajo kot glavno možno nadaljevanje 42. . . . Kf7 43. Dh7 + Ke8 44. Dg8 + Kd7 45. Td3: + Kc8 46. Td8: + Ixi8: 47. Kgll. Sedaj ne gre dobro 47. ... c2 48. Tel z grožnjo 48. Da2, nakar pade c-kmet.
Karpov — Korčnoj 1:0
Pred 8. partijo se je razmerje med nasprotnikoma naenkrat izredno zaostrilo, tako da se obetajo podobni zapletljaji kakor v dvoboju Korčnoj - Spasski v Beogradu. Korčnoj je zahteval odstranitev Karpo-vovega zdravnika iz dvorane, češ da ga menda skuša hipnotizirati. Karpov je pred 8. partijo odklonil, da hi se s Korčnojem rokoval. Sovjetska delegacija je na tiskovni konferenci sporočila, da je to storil Karpov zaio, ker je Korčnoj pred dvobojem (torej pred skoraj tremi tedni) žalil Karpova in druge sovjetske oredstavnike. Po končani 8. partiji je Korčnoj odklonil, da bj podpisal formular in napovedal protest, ker mu Karpov ni dal roke. Pojavili so se zopet glasovi, da namerava Korčnoj zaoustiti dvoboj.
Naj bo že kakorkoli — Korčnoj je igral 8. partijo vsaj za razred slabše kot doslej. Karpov je dovolil odprto Španko, ker so mu očividno sekundanti r. .šli novo gradivo za to otvoritev. V 10. potezi je nato Korčnoj odigral malo znano sumljivo potezo, po kateri je bil najbrž že izgubljen. Karpov je svoje možnosti v sijajni obliki do konca izkoristil in hitro zmagal.
Španska otvoritev
Beli: Karpov - Črni: Korčnoj (8. partija dvoboja, Farulo 3. 8. 1978)
I.	e4 e5 2. S/3 Sc6 3. Lb5 a6 4. La4 S/6 5 0- -0 Se4: 6. d4 bS 7. Lb3 d5 8. de5: Le6 9. Sbd2.
Tu se torej partija loči od 2. in 4., kjer je belj igral 9. c3. Igrana poteza je redke je v rabi.
9. . . Sc5 10. c3 g6?
Malo raziskano, sumljivo nadaljevanje. Zakaj ga Korčnoj uporabi je nerazumljivo, saj on sam v Enciklopediji navaja kot pravilni odgo- ■ vor 10. . . . d4 11. cd4: Sd4: 12. Sd4: Dd4: 13. Le6: Se8: 14. Df3 Td8 z izenačenjem.
11.	De2!
Zelo močna, verjetno prvič javno igrana poteza.
II.	. . . Lg7 12. Sd4!
In sedaj še korektna žrtev kmeta.
12.	. . . Se5:
Popolnoma slabo je udi 12. Sd4: 13. cd4: Sb3: 14. Sb3: in črni je na c-liniji, zlasti na c5, obupno o-slabljen.
13.	}4! Sc4 14. fb!
Začetek neubranljivega napada.
14.	... p/5: 15. S/5: Tg8.
Morda bi bilo za spoznanje bolje 15. Lf8 Sedaj se pač pozicija takoj zruši.
16.	Sc4: dc4: 17. Lc2 Sd3 18. Lh6
L/8 19. Tadl Dd;5 20. Ld3: cd3: 21. Td3: Dc6 22. L/8: Db6+ 23 /	'
K/8: 24. D/3 Te8 25. Sh6 Tg7 26. Td7!! Tb8.
Ker ra 26. ... 1x17: sledi mat v dveh potezah s 27. Df7:+ Tf7: 28. Tf7:+. Te8 se je moral umakniti, ker je povrh grozilo 27. Tf7:+ itd.
27. S/7;/ Ld7: 28. Sd8 + !. Črni se vda.
Takojšnjemu matu se lahko črni izogne samo z 28. . , . Lf5 29. Df5: + Ke7 30. Df8+ Kd7 31. Dg7:+ Kc8, nakar pa tudi takoj dobj 32. Dg4 + itd. Partija naredi vtis, kakor da jo je igral velemojster z začetnikom v simultanki.
Vasja Pirc
MOTOCIKLIZEM
S1LVEKSTONE (Anglija) - Američan Kenny Roberts je na poskusnih vožnjah VN Anglije v motociklizmu, ki bo na sporedu danes, dosegel najboljši čas.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tet 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN>.
V SFRJ številko 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	2lro račun 50101-603-45361 »ADITj • DZS • 61000 Ljubljano,
Gradišče 10/il. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš 43 fn^J
18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300, sozajl0 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda-Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi iz dežele Furlcnije-JulijsK krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druaih de v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
6. avgusta 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala in tiska
H
Član italijanske ZTT zveze časopisnih
založnikov FIEG
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
PLAVANJE
_____________ Na 10. balkanskem plavalnem prvenstvu
Bolgari povečali prednost
V boju za drugo mesto ima Romunija še vedno 18 točk prednosti pred Jugoslavijo - Petrič ponovno zmagal (na 400 m prosto)
Tretji dan balkanskega prvenstva v plavanju ni povzročil bistvenih premikov na skupni lestvici po točkah. Bolgari še naprej premočno vodijo, njihova prednost pa se iz dneva v dan veča. Tudi razmerje med drugouvrščeno Romunijo in Jugoslavijo se ni spremenilo. Romunija vodi ? osemnajstimi točkami prednosti, kar je nedvomno veliko, kljub temu pa ima Jugoslavija v zadnjem dnevu še nekaj možnosti, da nadoknadi zamujeno. Po treh včerajšnjih disciplinah so se domačini nevarno približali Romunom na samih devet točk razlike, predvsem po zaslugi B. Petriča, ki je zmagal na razdalji 400 m prosto in pa Rodičeve ter Brumnove, ki sta za-
KOLAJNE
1.	BOLGARIJA
2.	ROMUNIJA
3.	JUGOSLAVIJA
4.	GRČIJA
z
11
7
3
1
sedli drugo, oziroma tretje mesto na 100 m prsno. V naslednjih panogah pa so Jugoslovani zopet plavali poprečno in Romuni so se ponovno oddaljili, ko so v zadnjih nastopili trikrat zasedli prvo mesto. Bolgari so včeraj zmagali le dvakrat, vseeno pa so dosegli vrsto dobrih uvrstitev in dokazali, da so daleč najbolj homogena ekipa na letošnjem balkanskem prvenstvu, tako da je njihova že zagotovljena končna zmaga popolnoma zaslužena.
Prvo zlato kolajno na tem prvenstvu so dosegli tudi Grki po zaslugi Koskinasa na razdalji 200 m delfin. Sicer pa je bil včerajšnji dan za Grke najuspešneiši doslej, saj so poleg zlate osvojili še dve bronasti kolajni.
Na Jesenicah so medtem opravili tudi skoke s stolpa pri ženskah. Potem ko so Jugoslovani v drugem dnevu '■>0 zaslugi Grgureviča v skokih z deske osvojili nepričakovano tretje mesto sta včeraj Kraljeva in Lazarevičeva zasedli le 5. in 6. mesto. Glavno vlogo sta odigrali Romunki Cirstica in Sacaleanu. ki sta
MOŠKI	
1. Bolgarija	160.0
2." Jugoslavija	106,5
3. Grčija	76.0
4. Romunija	75,5
5. Turčija	19,0
ŽENSKE	
1. Romunija	151,0
2. Bolgarija	118,0
3. Jugoslavija	102,0
4. Grčija	67,0
5. Turčija	1,0
osvojili prvo, oziroma drugo mesto.
Danes se bo balkansko prvenstvo v Kranju zaključilo. Osrednja disciplina bo 1500 m pri moških, kjer ima Jugoslavija najkonkretnejše
možnosti, da osvoji tretjo zlato ko-	
lajno z B. Petričem.	
Včerajšnji izidi:	
400 m prosto ženske:	
1. Dangalakova (Bol.)	4’28”38
2. Panulescu (Rom.)	4'31”93
3. Dara (Gr.)	4’33”52
4. Šeparovič (Jug.)	4’34”46
5. Krstič (Jug.)	4’43”56
400 m prosto moški:	
1. Petrič (Jug.)	4’05”76
2. Tumanov (Bol.)	4’06”50
3. Karpusis (Gr.)	4’08”26
5. Milečki (Jug.)	4’12”21
100 m prsno ženske:	
1. Anastazescu (Rom.)	1’18”42
2. Rodič (Jug.)	1’18”90
3. Brumen (Jug.)	1’20”08
100 m prsno moški:	
1. Dangalakov (Bol.)	1’09”55
2. Bobev (Bol.)	1’10”98
3. Szabo (Rom.)	1'1I”13
4. Mitrovič (Jug.)	1’11”49
8. Krainčinovič (Jug.)	1’14”25
200 m delfin ženske:	
1. Miklavs (Rom.)	2'21”56
2. Efendič (Jug.)	2’26”17
3. Sankeva (Bol.)	2’27”88
7. Štenberger (Jug.)	2’36”92
200 m delfin moški:	
1. Koskinas (Gr.)	2'08”35
2. Vasilev (Bol.)	2'10” 54
3. Petrič (Jug,)	2’11”25
7. Vočko (Jug.)	2’16”22
Štafeta 4x100 m mešano ženske:	
1. Romunija	4’28”87
2. Bolgarija	4’38”79
3. Jugoslavija	4’39”19
4. Grčija	4’55”73
SKUPNA LESTVICA	1
PO TRETJEM DNEVU	
1. Bolgarija	278,0
2. Romunija	226,5
3. Jugoslavija	208,5
4. Grčija	143,0
5. Turčija	20,0
SKOKI V VODO	
Skoki s stolpa ženske:	{1d .>£
1. Cirstica (Rom.)	336,95
2. Sacaleanu (Udrti:)	319,25
3. Nitkova (Bol.)	315,00
4 Aleksandrova (Bol.)	308,45
5. Kralj (Jug.)	280,95
6. Lazarevič (Jug.)	255,90
	
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
/lato za Cagnotta
RIM — Na italijanskem odprtem državnem prvenstvu v skokih v vodo v Rimu so dosegli v prvem dnevu take rezultate:
Deska (moški)
1.	Giorgio Cagnotto	549,20
2.	Claudio De Miro	465,65
3.	Paolo Nicoletti	443,95
Stolp (ženske)
1.	Susanne Wetteskog (Šve.) 272,60
2.	Carolina Fusco	235,05
3.	Sara Massenz	218,25
BOKS
ATLETIKA
NA TROBOJU V BENETKAH
POLJAKI ZANESLJIVO VODIJO
Nepričakovan uspeh Goričana Podberščka v metu kladiva
BENETKE — Poljaki po prvem dnevu mednarodnega atletskega troboja moških reprezentanc v Be netkah vodijo tako proti Italijanom (s prednostjo 7 točk), kot proti Špancem (32), medtem ko vodi Italija proti Španiji (26 točk).
Za prvi dan srečanja lahko rečemo, da je v njem italijanska ekipa precej razočarala. Res je sicer, da je v desetih dosedanjih medsebojnih srečanjih med tema reprezentancama Italija zmagala le trikrat (in še to v daljnih letih 1927, 1931, in 1934), toda kljub temu je bilo pričakovati, da bodo »azzurri* sinoči pokazali več. Razočarali so zlasti Zarcone, Costa in Bergamo, poleg teh pa tudi štafeta 4x400 m, ki je plačala davek vključitvi mladih tekačev v to postavo. Kljub bledim nastopom teh atletov pa je zaostanek'Italije za'Poljsko po prvem dnevp razmeroma tesen, za kar imata največ zaslug oba ita-
Corro prvak
BUENOS AIRES — Argentinec Hugo Pastor Corro je ohranil svoj naslov svetovnega prvaka srednje boksarske kategorije. Po točkah je premagal izzivalca Američana Ron-nia Harrisa.
Dvoboj je trajal 15 krogov.
SVETOVNO PRVENSTVO V BAGUIU
VČERAJ PREKINITEV
Trenutno stanje partije je precej izenačeno
BAGUIO — Deveto partijo svetovnega šahovskega prvenstva med Karpovom in Korčnojem v Baguiu so včeraj prekinili pri 41. potezi.
Prekinili so jo na zahtevo Karpova.
Trenutno stanje partije sicer ni preveč jasno, vendar pa nudi le malo možnosti za razvoj igre. Karpov je skoraj gotovo kuvertiral potezo, ki mu bistveno ne omogoča večje izbire v nadaljevanju partije. Korčnoj je izsilil položaj, ki bi mu lahko spremenil kmeta v damo, Karpov ima r.ekaj možnosti, da mu to prepreči, vendar bi to vodilo v remi, ki je tudi najbolj verjeten, če prav ima ob današnji prekinitvi Korčnoj manjšo prednost.
Dvoboj bodo nadaljevali danes.
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO UMBRIJI
pred Batf^iinom
PERUGIA - Dirka po Umbriji je bila letos zanimiva in živahna. Do odločitve je prišlo na vzpetini Cam-pana, kjer so Baronchelli, Battaglin in Beccia ujeli ter prehiteli pobeglega Fabbrija. 18 km pred ciljem je Baronchelli moral stopiti s kolesa, ker se mu je preluknjala zračnica. Servisni avto pa je bil pri roki in takojšnja zamenjava zračnice je Ba-ronchelliju omogočila, da je kmalu ujel svoja soubežnika, se z njima udeležil zadnjega naleta na cilj ter tudi Zhiagal.
zaostanka 3’05”

VESTI Z ONSTRAN MEJE
REKORDNO ŠTEVILO GOSTOV NA SLOVENSKI OBALI
Turistični naval ne poj en ju j e
Dolge kolone vozil na vseh primorskih, zlasti pa obalnih cestah
Po vseh primorskih, zlasti pa še po obalnih cestah se še naprej pomikajo dolge kolone vozil z domačimi in tujimi turisti. Vsi hoteli in počitniški domovi so prenapolnjeni, sem pa tja se dobi kakšen prostor le v avtokampih ali pri zasebnikih. Po ocenah turističnih strokovnjakov je trenutno v primorskih turističnih središčih okrog 22 tisoč domačih in tujih turistov, pri tem pa seveda niso všteti enodnevni izletniki. V portoroških hotelih Palače so v juliju zabeležili 38 tisoč nočitev, to pa je številka turističnega rekorda v juliju 1973.
Kljub velikemu navalu je oskrba s hrano in pijačami normalna, prav tako je dovolj sadja in zelenjave. Nekaj težav je le z mesom v prosti prodaji, medtem ko so hoteli preskrbljeni.
Turisti z zanimanjem pričakujejo eno izmed osrednjih letošnjih turističnih prireditev — Zlato rožo Portoroža. Začetek bo v soboto ob 20.30 v portoroškem avditoriju, nastopili pa bodo Zvonko špišič, Alfi Nipič, Ivo Robič, Marjetka Falk, Tihomir Petrovič, Oto Pestner, Djimi Stanič, New swing quartet in ljubljanska plesna skupina.
ŽIVAHNO
UMETNIŠKO ŽIVLJENJE V GROŽNJANU
Starodavno istrsko mestece Grož-njan že vrsto let slovi kot mesto umetnikov. Stare hiše, ki jih je močno načel zob časa, so preuredili v ateljeje in razstavne prostore, med glavno turistično sezono pa se tu vrstijo koncerti glasbene mladine iz vsega sveta in druge prireditve. Tradicija se nadaljuje tudi letos, ko je glasbena mladina organizirala že več koncertov, ki so jih posneli za jugoslovansko radiotelevizijo.
Včeraj so odprli v galeriji Stara kovačija razstavo najnovejših grafik Jožeta Spacala. Umetnik se to-
krat spušča v svet znanstvene fantastike (računalniki, laserski žarki in drugi znanstveni dosežki), kljub vsemu pa je v njegovih delih prisotno življenje, ki ga upodablja skozi konflikte človeka in tehnike in njunega sožitja.
SLEMENSKO CESTO ASFALTIRAJO
Že mesec dni brigadirji uspešno delajo pri izgradnji nove brkinske slemenske ceste v dolžini 31 kilometrov. Opravili so vsa pripravljalna dela, zdaj pa so položili že prve metre asfalta. Izvajalec del je splošno gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine, vendar je treba povedati, da so brigadirji prevzeli skoraj vsa dela nekvalificiranih delavcev. Če bo šlo vse po načrtih, bo ta cesta od Zavrhka do Harij asfaltirana do 30. oktobra letos.
Medtem pa uspešno napreduje tudi mladinska delovna akcija Istra 78. Dve izmeni sta že končali z delom, ta teden pa je začela z delom zadnja izmena, v kateri so predvsem brigadirji iz drugih jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin. Doslej so izkopali okrog 2 jn pol kilometra jarkov za cevi višinskega vodovoda, okrog 650 metrov pa so tudi že zasuli. Povprečno so presegali normo za 137 odstotkov.
ODDELEK
PRAVNE FAKULTETE V KOPRU
Pri ekonomsko - administrativnem šolskem centru v Kopru bodo jeseni ustanovili oddelek pravne fakultete iz Ljubljane. Po ustanovitvi strojne, ekonomsko - komercialne in višje pomorske fakultete ter pedagoške akademije bo to že peti oddelek višjih in visokih šol na obali. Glede na veliko potrebo po pravnikih na obalno-kraškem območju so zamisel sprožili že lani, vendar so
Lestvica je bila taka:
L Baronchelli, ki je prevozil 228 km dolgo progo v 6.23’ s p.h. 35,718 km na uro.
V njegovem času sta prispela na cilj še:
2.	Battaglin
3.	Beccia
4.	Saronni
5.	Sefton
6.	Bitossi
7.	Fabbri
8.	Vandi
9.	Corti
10.	Visentini
11.	Barone	3’08”
REHYDT — Berti Vogts, hranilec in kapetan državne nogometne reprezentance ZRN ter igralec Bo russie si je med prijateljsko tekmo z Wuppertalom zlomil nogo.
Vse kaže, da Vogts zaradi te poškodbe letos ne bo mogel igrati in bo
svojo ribgome'
li.janska metalca kladiva in še nekateri drugi, ki so se uvrstili razmeroma (in proti pričakovanju) visoko. Pričakovano zmago je prinesel svojim barvam Mennea, presenetil pa je Goričan Poaberšček (v kladivu).
Poljaki so se predstavili z zelo homogeno ekipo, ki zanesljivo obvladuje «bojno polje*. saj si je pA borila kar sedem zmag in vrsto drugih odličnih uvrstitev.
Španci, seveda, niso kos ne enemu, ne drugemu nasprotniku in so svoj edini uspeh slavili v teku na 5.000 m.
Tekmovanje se bo danes nadaljevalo.
Rezultati v posameznih disciplinah:
110 m ovire: ,
1.	Pusty (Polj.)	13”97
2.	Buttari (It.)	14’ 11
3.	Liani (It.)	14”20
4.	MorachO (Šp.)	14”21
5.	Lloveras (Šp.)	14”34
6.	Giegel (Polj.)	14”38
100 m:
1.	Mennea (It.)	10”43
2.	Woromin (Polj.)	10”61
3.	Čurini (It.)	10”69
4.	Liczmerski (Polj.)	10”76
5.	Ibanez (Šp.)	10”99
6.	Carbonell (Šp.)	11”99
400 m:
1.	Pietrzyk (Polj.)	46”00
2.	Tozzi (It.)	46”99
3.	Lopez (Šp.)	47”42
4.	Di Guida (It.)	47”46
5.	Wlodarkzyk (Polj.)	47”54
6.	Iritia (Šp.)	48”07
Kladivo:
1.	Podberšček (It.)	73,20
2.	Urlando (It.)	72,88
3.	Golda (Polj.)	69,92
4.	Kamionika (Polj.)	63,66
5.	Cortezzon (Šp.)	60,36
6.	Fibca (Šp.)	57,50
Troskok:
L Biskupsky (Polj.)
2.	Piapan (It.)
3.	Cid Pardo (Šp.)
4.	Wojciechowsky (Polj.)
5.	Lumia (It.)
6.	Santamaria (Šp.)
5.000 m:
1.	Cerrada (Šp.)
2.	Ortis (It.)
3.	Saba (Polj.)
4.	Poniatowski (Polj.)
5.	Llorente (Šp.)
Zareone (It.) odstopil
1.500 m:
1.	Malinovski (Polj.)
2.	Abascal (Šp.)
3.	Wasilevsky (Polj.)
4.	De Cataldo (It.)
5.	Carballo (Šp.)
6.	Costa (It.)
Višina:
1.	Wszola (Polj.)
2.	Di Giorgio (It.)
3.	Bergamo (It.)
, 4. Gworze (Polj.)
5.	Cajrasco (Šp.)
6.	Cabrejas (šp.)
Diski
1.	Wolodko (Polj.)
2.	De Vincentiis (It.)
3.	Simeon (It.)
4.	Jazyszyn (Polj.)
5.	Carrachon (Šp.)
6.	Vrondo (Šp.)
4 x 100 m:
1.	Poljska (Tyszka, Woromin, Licz-
nerski, Dunecki)	39”20
2.	Italija (Currini, Clementoni,
Grazioli, Mennea)	40”21
3.	Španija (Ibanez, Arnau, Llave-
raz, Sarria)	40”29
Po prvem dnevu je stanje po točkah tako:
Poljska — Italija	56-49
Poljska — Španija	69-37
Italija — Španija	66-40
16,14
15,97
15,80
15,74
15,33
14,94
13’40”6
13’53”5
14'01”1
14’06”4
14’08”4
3’39”3
3’40”0
3’40”1
3’43”8
3’46”7
3’55”8
2,22
2,19
2,19
2,16
2,10
2,08
61,20
61,20
60,26
60,57
56,66
48,76
Mali oglasi
tiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimittiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
ZA PRESTOP V B IKO

ODBOJKA
V SREČANJU S POLJSKO
Kljub porazu dobra igra Italijanov
Poljska — Italija	3:1
(15:6, 9:15, 15:12, 15:2)
ITALIJA: DairOglio, Massi, Lan-franco, Scilipoti, Zecchi, Di Bernardo, Rebaudengo, Greco, Alessandro, Cirota, Innocenti, Concetti.
POLJSKA: Gawloswski, Bozek, Laško, Ciaszkiewicz, Molenda, Ryba-czewski, Stefanski, Bebel, Nalazek, Drzyzga, Karsbasz, Keosjreneysz.
SODNIKA: Cipollone in Lo Cascio,
Italijanska drvavna moška odbojkarska reprezentanca je sinoči pred nabito polno športno palačo v Latini odigrala proti odličnim Poljakom prijateljsko tekmo, v kateri ni razočarala. Doživela je sicer poraz s 3:1, vendar je zapustila dober vtis, zlasti če upoštevamo, da je igrala okrnjena.
Lepe možnosti Goriziane
V okviru predprvonstvenih priprav se bo 17. tm. pomerila v prijateljski tekmi s Trias tino
Za Pro Gorizio ho treba v letošnjem prvenstvu začeti vse znova ter si zavihati rokave, da bo vsaj v tej sezoni dosegla cilj, ki ga je lani zamudila za malo: prestop v D ligo. Goriška ekipa ima precejšnje možnosti. da letos uspe v tem podvigu. V glavnem je ostala sestava ekipe ista kot lani. Odšla sta namreč napadalec Omizzolo in vezni igralec Mar-telossi. Vodstvo pa je za prihodnjo sezono kupilo dobrega napadalca Alberta Medeota (igral je za Carnpo-basso) ter veznega igralca Michelluta (Udinese). K tema pa se bodo pridružili še nekateri, mladi domači i-gralci. ki sq do lanskega leta igrali v mladinskih ekipah.
Povedati je treba, da bo Pro Gorizio v prihodnje treniral Jimmi Me-deot, ki je zamenjal Valentinuzzija. Pred pričetkom prvenstva (17. septembra) bo ekipa odigrala nekaj prijateljskih tekem ter srečanja za italijanski pokal. Prvi nastop bo imela 17. avgusta ob 20.30 na Rojcah proti Triestini.
nastopile razne materialne in druge težave. Zdaj so zagotovljena sredstva in prostori, zlasti pa je pomembno, da so zagotovili namestitvene zmogljivosti v domu Heroj Tito v Kopru. V Kopru bodo predavali profesorji ljubljanske pravne fakultete, slušatelji bodo predvsem iz slovenskega Primorja, za študij pa se zanimajo tudi v bližnjih krajih hrvatske Istre in v zamejstvu.
POMOČ PRIZADETIM KMETOM
Posamezne organizacije in ustanove na Primorskem so sklenile po-i magati kmetom, ki jih je prizadelo nedavno neurje. Tako bodo izobraževalne skupnosti v naslednjem šolskem letu regresirale šolsko prehrano ter preskrbele domsko oskrbo in učne pripomočke otrokom najbolj ogroženih občanov. Zdravstvene skupnosti bodo za določen čas oprostile prizadete kmete in njihove družinske člane prispevkov za zdravstvo, skupnosti otroškega varstva pa bodo prizadetim družinam povišale otroški dodatek.
L. O.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 18. uri italijanski: »Komisar brez kolta*; ob 20.30 italijanski: »Leteča brigada*.
IZOLA: ob 18. in 20.30 italijanski: »Vonj po ženski*.
ŠMARJE: ob 19. uri ameriški: »Av-tostrada nasilja*.
PIRAN: ob 18. in 20.30 angleški: »Posilstvo*.
PORTOROŽ: ob 20.30 italijanski: »Sandokan* (II. del). ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah obalnih mest dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. {
Vi
Naši nogometaši se v teh dneh že zbirajo, da bi začeli s pripravami na novo prvenstvo. Verjetno bo v naših ekipah v novi sezoni tudi več novosti. Morda bo za eno od teh poskrbel tudi Oskar Rustja, ki je v prejšnjem prvenstvu .igral za kriško Vesno, kaže pa, da bo v novi prvenstveni sezoni zamenjal barve svojega dresa
Trener Medeot bo imel na razpolago naslednje igralce.
Vratarja: Pontel in Podbersig.
Obrambni Igralci:	Acquavita, Bi-
siach, Cirello, Chiarvesio, Coceani, Ranocchi, Santostefano, Tonut.
Vezni igralci: Michellut, Bartussi, Blasig, Kodermac, Favero, Interbar-tolo, Urizzi.
Napadalci: Medeot, Bertogna, Furlan, Luisa, Zanetti in Zuttion.
tilKI.I VlKl.tLIU sporoča vsem pri jateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68 72. 850 68. A 112 72. NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupe 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66, tau-nus 1300 73. 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov sa-
• Ion v Ulici Brigata Casale št. 7. tel 826084.
»CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled. Via S- Croce in Gerusaiemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102.
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccerie 6. Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923.
PRODAM FIAT 124 spori, coupe v prav dobrem stanju, zaradi vojaške službe. Zainteresirani lahko telefonirajo v večernih urah; od 19. ure naprej na tel. 820591.
PRODAM vinograd med Katinaro in Lonjerjem. Tel. 812223 od 12. do 16. ure.
ŠIVALNE STROJE
SINGER
• od 140.000 lir dalje,
v različnih izvedbah in po ugodnih cenah vam nudi tvrdka
Kosmina Sergij
Nabrežina center 156 Tel. 200-123
Restavracija «DA FLEGOn
TRŽIČ (Monfalcone)
Ul. Bagni 39 - Tel. (0481) 73389
Velika banketna dvorana: poroke, birme, obhajila ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče.
frOLiCH
N A*ITRE>Ž1N A Kamnolomi 35/c - Tel 20 03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
POHIŠTVO
RENAR
OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255
Lastna obrtniška delavnica in prodajalna
Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE-Obiščite nas!
26. JUBILEJNE
MEDNARODNE
POLETNE
KULTURNE
PRIREDITVE
Danes, 6. avgusta, ob 20. uri, poletno gledališče Cocteau: ČLOVEŠKI GLAS Maja Dirriitrijevič, prvakinj* Jugoslovanskega dramskega gledališča, Beograd.
Jutri, 7. avgusta: ob 20. urh viteška dvorana Krleža: POD MASKO Maja Dimitrijevič, prvakinj* Jugoslovanskega dramskeg* gledališča, Beograd.
Torek, 8. avgusta, ob 20. uri* križevniška cerkev VACLAV HUDEČEK, violina Praga
STANISLAV BOHUNJA, klavir.
Sreda. 9. avgusta, ob 20. uri. poletno gledališče Šostakovič: NOS Moskovska komorna opera.
Petek, 11. avgusta, ob 20. uri, preddverje
Paškevič: SKOPUH Moskovskg komorna opera.
Sobota, 12. avgusta, ob 20. uri.
preddverje
Ganelin: RDEČELASA LAZ-NIVKA IN VOJAK Moskovska komorna opera.
v prodaji vsak dan,
- —---1-12- -J
Vstopnice
razen sobote in nedelje, od do 13. in od 18. do 19. ure P11 blagajni Festivala.
VELIKI SALON POHIŠTVA
SPALNICE
DNEVNE SOBE SPREJEMNICE
.. '/iK'	J'..:;;,- ;i
VHODI
SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO IZBRANI ARTIKLI*ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
IZREDNA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo!
podjetje
FURLANI
TRST — Ul. Milano 29 tel. (040) 62200
V TRSTU NAJVECJA IZBIf^ kmetijskih strojev in nadomestnih delov za:
•	FERRARI
•	BENASSI
•	GOLDONI
•	PINZA
•	LOMBARDINI idr.
VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNARSTVO