m. 153.
V Ljubljani, v soboto, dne 9. julija 1910.
Leto XXXVIII.
Velja po pošti: as
ja colo leto naprej . K 26'— pol leta » . » 13'— ,a etrt » » . » 6'50 ia en mosoo » . » 2'20 Nemčijo oeloletno » 29*— ia ostalo Inozemstvo >35'—
V upravništvu: =
[i celo leto naprej . K 22-40 ta pol leta » . > 11-20 ta četrt» » . » 5-80 ¡a eu mnseo » . » 1-90 i noSll)anJem na dom stane na gesec 2 K. Posamezne St. 10 v.
inserati:
Enoatolpna petltvrata (72 mm) :
za enkrat.....po 15 t
za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 ► za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notioah atane anostotpna oarnont-vrata 30 vinarjev. Pri vsókrstaem objaTlJeaJn primeren popnat.
=Izhaja:;
vsak dan, lzvzemšl medalje la praznike, ob 5. ari popottn«.
Uredništvo je v Kopitarjevi ollol štev. 6/H1. ItoVop.si a; ne vrača o; neiran?/rana risma ae ne = spre ennjo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen Ust za slovenski narod.
Upravnlštvo Je v Ko iltarjevi ollol štev. 6. = Sprejema narocu.no, tnaerate In reklamacije. — -	Upravnlékega telelona štev. 188. ==
Današnja številka obsega 16 strani.
Ha straži.
Veliki in vsaki dan večji so uspehi, spremljajo politično in izobraževal-p organizacijo slovenskega katoliške-i ljudstva. Boj, ki so ga naši poslanci avkar na Dunaju bojevali za Slovence visokošolske zahteve in poraz, ki i ga prizadjali nemški vladi, je naj-lačilnejše znamenje notranje moči, ki slovenska krščanska ljudska stran-i v teh za vesoljno slovanstvo v Av-riji usodnih časih razvija. Drug do-iz našega neprestanega napredka je naga dr. Vrstovška na Spodnjem Šta-rskem, saj pomeni nov poraz liberal-> stranke, ki je izgubila s tem svoje idnje trdnjave med kmečkim ljud-vom. Jutri pa se bo pokazala sila na-h krščansko - socialnih, marijanskih mladeniških zvez, ko bo po celem ovenskem naše katoliško ljudstvo irano, da v spomin na delovanje slo-mskih apostolov postavi v vsakem raju na naši zemlji stražnice sloven-va, da se ubrani nemškega navala, ki a mu napoti naša vera in naš jezik.
Pri tej priliki pa se nam ne zdi od-č zopet pribiti, kar smo zadnji čas že likokrat zlasti našemu mlademu in-ligentnemu rodu ponavljali in še bo-o, ker je potrebno: Naše zmage kore-nijo v našem trdnem in ncizkaljenem itoličanstvu, ki mu niso nobena eno-levna mnenja in nobene moderne *uje, ki se jim drugod žalibog tudi toličani preradi udajajo, mogle iz-emeniti lica.
Nikar ne tajimo preočitega dej-;va: časi so danes za katoličane ne-rni. Pa to ni, kar nas skrbi, skrbeti is mora, kaj se snuje in raste v naši edi sami. In tu prav odločno in brez ira na nobeno stran, ne da bi nam lo kaj mar za očitke »mračnjaštva« »zaostalosti«, poudarjamo, da se je Utoliški modernizem hudo razpasel in so tisti, ki taje, da se kaže splošno, i slepi ali pa namenoma nočejo viti tega, kar je njim všeč, a morajo ušati zakrivati pred očmi cerkvenih (lasti. »Hochlandovstvo«, tisto tako iretno prikrito z izborno frazeologijo askirano katoliško novoliberalstvo se daljebolj razširja — tudi preko nemili mej med katoličane.
Kdor pozna zgodovino, mu ti po-vi niso novi. Naš čas je v svojih bi-venih potezah precej podoben tako-ani »Aufklarungi« 18. in 19. stoletja.
V Avstriji se je javljala v tem, da so okrajna glavarstva določevala, koliko sveč sme goreti na oltarjih, inteligenca je bila popolnoma brezbožna, meščan pa je veselo in lahkomiselno živel celo leto brez svetih zakramentov, hodil je pa v nedeljo k maši. Tisti pa, ki jim ni zadostovalo brezverje in maloverje, so si izmišljevali tajnostne zisteme. Za katoličana noben katoličan ni hotel veljati in duhovščina je na prižnicah govorila zgolj o »splošni nravnosti« in »skupnem krščanskem temelju«.
Kar se pojavi največji svetnik moderne dobe: Klemens Maria Hoffbauer (1751—1820), sin ubogega peka na Mo-ravskem. Začel je zbirati na Dunaju dijake, se utaboril v mali cerkvici in kljub temu, da ga je sam škofijski kon-zistorij preganjal, neumorno v apostolski gorečnosti in ponižnosti deloval za svoj vzor: čisto katolištvo. In neznatni redovnik je dosegel, kar je hotel. Sam je plaval zoper mogočni tok »prosvit-ljenega« modernizma, odpočetka pre-ziran, je sčasoma toliko src pridobil zase, da so njegovi učenci potem prekva-sili z novim katoliškim duhom Nemčijo in Avstrijo.
Klemens Maria Hoffbauer, ki je bil za Nemce to, kar za nas Friderik Baraga, njegov učenec, — ni zaničeval znanosti, sam pa je bil nevešč vseh raz" ličnih sodobnih problemov in vendar je pridobival zase največje umove svojega časa, med njima Schlegla. S čim? S svetostjo svojega življenja in z 1 j u -beznijo doCerkve. Znane so njegove besede: »Ne razumem, kako more človek brez vere živeti. Jaz sem napu-šen, nečimern in grešnik; ničesar se nisem učil, a nekaj imam: jaz sem skoziinskozi katolišk; svojemu očesu ne zaupam, ker me lahko vara, Cerkev pa se ne more zmotiti.« Neki jirote-stant, ki ga je izpreobrnil, je dejal, da je malo ali nič dokazoval; pridobil je protestante s tem, da jim je govoril iz dna svoje močne duše o katoliški cerkvi, njeni sili, edinosti, lepoti in sreči, ki z njo uteši srca.
Prav tega — življenja s cerkvijo, organiške notranje zveze z njo — je takratni dobi manjkalo, manjka ponekod tudi danes. Sramota, je reči, da dandanes vodja liberalnih protestantov, Adolf Harnack, v marsičem bolj razume cerkev kakor marsikateri navidez katoliški bogoslovei na nemških vseučiliščih. Kdor prouči njegovo zadnjo zgodovino ustave prakrščanske cerkve (1910), bo našel v njej marsikje več katoliškega duha kakor v spisih Schnit-
zerja in drugih, ki napadajo te dni celo primat rimskega papeža.
Zdravilo zoper to bo prišlo, to je gotovo. Že danes so katoličani, ki ljubijo svoje cerkev, tesno združeni, edini v tem, da treba modernistiško strujo premagati in tudi svesti zmage, zakaj še vsaka notranja izkušnja je cerkev okrepila in vzbudila preporod katoliškega življenja.
Na Slovenskem hvalabogu deluje duh Mahničev še danes tako krepko, da bo šla modernistiška izkušnja najbr-žeje mimo nas, če bomo na straži. Dr. Mahnič je svojčas dobro izpoznal, odkod nam preti nevarnost. V dobi 1860 —1870 so liberalni slovenski dijaki na Dunaju prvi ustvarili svobodomiselno ognjišče; bili so ali popolni brezverci ali pa libertini Stritarjeve šole. To še ni bilo tako opasno. A pojavil se je glasnik liberalizma, odetega v katoliško haljo: štajerski župnik Božidar Raič in njegova šola. Zdaj pa so začeli tisti liberalizem, o katerem so Jurčiči, Kersniki in Levstiki vedeli, da s katolicizmom ne gre skupaj, spravljati v sklad s katolištvom in pojavil se je nekdo, ki je leta 1874. v »Narodu« zapisal, naj se kar v tem zmislu izpre-menijo dogme. Seveda jih cerkev ni izpremenila, ampak praktično so mnogi Slovenci začeli tako živeti: izpolnjevali so verske dolžnosti, kolikor jih je neobhodno potreba in ne prizadevajo nobene težave, mislili so pa liberalno: srce krščansko, glava pa liberalna.
To smo premagali. Katoličani smo celi možje postali. In to bomo tudi ostali. V tem so bile naše zmage in bodo. Če bi pa kje kod se začele zopet trositi tiste katoliško-liberalne misli, ki jih je najlažje izpoznati po tem, da propagirajo »toleranco«, »poudarjanje tistega, kar nam je z drugimi skupno«, apeliranje na »božjo ljubezen« in podobno, če bi to kje zopet zapazili, bomo z največjo in najbrezobzirnejšo odločnostjo zoper to nastopili. Modernisti-škega duha nam na Slovensko ne bo nobeden utihotapil v nobeni obliki! Naša. mladina pa zopet beri in se vtopi v dela naše junaške dobe, »Rimskega Katolika«, poročila treh katoliških shodov, »Obzornik«, Krekov »Socializem«, »Črne bukve kmečkega stanu«, tisti mladi pa, ki se bavijo z vedami, naj zopet začno srkati vase duha, ki veje iz lapidarnih del katoliškega preporoda na Nemškem: Jans-sena, Mohlerja, Gorresa, Dollingerja, Hettingerja, Vogelsanga in krščanske sliolastiške filozofe in — »Stimmen aus Maria Laach«.
Jutri se ustanove po vsi domovini »Slovenske Straže«. Zopet nas bo vse prešinila tista zavest, ki je bila vir našim zmagam: zavest, da nikoli ne bomo ne narodno, ne moralno, ne socialno propadli, če bomo delali v pristnem, ncizkaljenem katoliškem duhu in imenu! To ohraniti bode naša skrb in naše delo, kakor je bilo včeraj, tako danes in vedno!
Čsttenle sv. Cirila in Metoda med Slovenci.
(Odlomki iz knjige »Slomšek o sv. Cirilu in Metodu.)
Sv. Ciril in Metod sta v 9. stoletju kakor dve svetli zvezdi zasijala na ne>-bu katoliške cerkve. Njuno slavo so oznanjali narodi sedanje južne Rusije ob Črnem morju, nju učenost in srve-tost je občudoval Carigrad in Rim; najbolj so ju pa častili in ju še časte slovanski narodi, ker sta jim pokazala pot k pravi veri in cerkvi Kristusovi in jim prižgala luč krščanske izobrazbe. Preprosto ljudstvo slovansko, pa tudi veliki in sveti možje raznih narodov so v vseh stoletjih oznanjali slavo slovanskih apostolov-sv. Cirila in Metoda. Naši slovenski pradedje, ki so bili tako srečni, da so poslušali in gledali goreča in sveta slovanska apostola, so nju slavo izročili poznim slovenskim rodovom. In največji sin slovenske matere, škof Anton Martin Slomšek, je bil med Slovenci največji častivec sv. Cirila in Metoda.
Sv. Cirila in Metoda so že pred njuno smrtjo spoštovali kot sveta moža vsi, ki so ju poznali. O svetosti sv. apostola Cirila ni bilo nikoli nobenega dvoma; ves njegov nastop, njegovo govorjenje in delovanje je razodevalo modrijana in svetnika. V tem se vjemajo vsi najstarejši viri. Latinski življenjepis sv. Cirila (t 869), spisan v Italiji kmalu po njegovi smrti, priča, da so ga Rimljani s papežem na čelu spoštovali kot svetnika; kot svetnika so ga častili ob pogrebu in ko je bil že v grobu. Papežev knjižničar Anastazij, ki je sv. Cirila osebno poznal in tudi v Carigradu pozvedovai o njegovem življenju, ga v svojih pismih slavi kot svetega, resnično apostolskega moža.
Središče apostolskega delovanja sv. Cirila in Metoda, je bilo na Morav-skem. Po smrti sv. Metoda so bili njegovi učenci pregnani, njegovo delo je bilo na videz uničeno, a iz src vernega ljudstva gotovo niso mogli iztrgati spo-
LISTEK.
lomlek o sv. Cirilu in Metodu.
1) 1025-letnici Metodove smrti izdalo ^postolstvo sv. Cirila in Metoda«, tr. 104 4-IV. — Cena 1 K. — Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
A. M. Slomšek je ljubil slovensko udstvo in njegovo vero. Zato je ljubil Kli ona dva velika in sveta moža, ki a našemu ljudstvu prva v čisti na-idni govorici oznanjala sv. vero in mu tem prižgala luč krščanske izobraz-■ ; ljubil in častil je slovanska apo-ola sv. Cirila in Metoda. O nobenem etniku ni toliko pisal, kakor o sv. Ci-lu in Metodu. Želel je, da bi vsi Slonici goreče častili sveta slovanska 5ostola in nadaljevali njuno delo; 'to je ustanovil »Bratovščino sv. Čila in Metoda«, ki mu je bila najljubša n»cd vseh velikih del, kar jih je kvarila njegova gorečnost za blagor kovine in cerkve. Skratka: Slom-e k je bil med Slovenci n a j -e č j i častivec sv. Cirila in ctoda.
Slomškovi spisi o sv. Cirilu in Medu ter o »Bratovščini sv. Cirila in etocla« so že skoraj popolnoma po-
zabljeni in le še malokomu dostopni. Zato je bila gotovo srečna misel, ki je vodila »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«, da zbere in izda te spise. Večina teh spisov je bila objavljena v »Zgodnji Danici« leta 1852—1862, eden v »Novicah« (1846), eden pa v »Drobtinicah« (1853).
Pričujoča zbirka Slomškovih spisov nima strogo znanstvenega namena; knjiga je namenjena ne samo izobražencem, ampak predvsem preprostemu ljudstvu. Zato je pravopis nekoliko izpremenjen po sedanjih pravopisnih pravilih; manj znane besede so v dodatkih (v oklepaju) razložene. Sicer je pa besedilo ostalo popolnoma neizpremenjeno, tako da imamo pred seboj pristen Slomškov slog.
Tukaj zbrane spise je spisal Slomšek v zadnjih, najzrelejših letih svojega življenja. Zato se ravno v njih najbolj kaže velikost in globokost Slomškovega duha. V njih so nanizani pravi biseri Slomškove zgovornosti in njegovega n e d o s e ž -nega poljudnega in jedrnatega sloga. Vrhutega se pa v teh spisih razodeva vedno mlado Slomškovo navdušenje za ono veliko misel, ki je vodila sv. slovanska apostola, navdušenje za razširjanje sv. vere in zn cerkveno edinost.
Kdor bode prebiral te spise, bode gotovo občudoval globokost Slomškovega duha in prišel do prepričanja, da je Slomšek po svojem globokem ume-vanju delovanja sv. slovanskih apostolov presegal ne samo vse Slovence, ampak sploh vse Slovane svoje dobe. Ni čuda, da je Slomškovo delo tudi zunaj slovenske domovine vzbudilo mnogo zanimanja.
V tej knjigi zbrani Slomškovi spisi so zelo zanimivi tudi zato, ker nam zelo živo popisujejo delo za cerkveno zedinjenje in važnejše dogodke v vzhodni cerkvi med 1. 1852 in 1862. Podajajo nam mnogo lepega gradiva in globokih misli za društvene in cerkvene govore. Važnejše dogodke, ki jih Slomšek tukaj opisuje ali omenja, je izdajatelj te knjige pojasnil v zgodovinskih podatkih pod črto; zato je tukaj zbrano gradivo vsestransko zanesljivo in porabim.
Vrednost knjige povzdiguje še zgodovinski pregled o češčenju sv. Cirila in Metoda med Slovenci. To je prvi poizkus sistematične zgodovine o češčenju sv. slovanskih apostolov med Slovenci. Že ta kratek pregled nam nudi nepričakovano veliko zanimivega gradiva, ki je bilo doslej pri nas splošno zelo malo znano. V tem okviru se le še bolj jasno kaže velikost Slomško-
vega duha, ki nas je najlepše učil, kako naj častimo sv. Cirila in Metoda.
Gotovo je že čas, da se med našim ljudstvom obnovi češčenje sv. Cirila in Metoda v Slomškovem duhu. Prav zato je pričujoča knjiga velikega pomena. Poživljala bode v ljudstvu ljubezen do domovine in do svete vere, razširjala obzorje, obenem pa ohranjala spomin in duha velikega škofa Slomška. Prepričani smo, da bode knjiga vzbudila mnogo zanimanja med izobraženimi in preprostimi Slovenci.
K umetniška razstava v R. Jakopičevem paviljonu.
»Jednota umčlcu vytvarnych v Prazž.
(Srečko MagoliČ.)
Gospod urednik!
Pozvali ste me, naj za Vaš cenjeni list — kot »strokovnjak« ste dejali — ocenim umetnine sedanje umetniške razstave praških slikarjev in slikaric. Vsa čast Vam ,uslužite si tudi najekstremnejše elemente. Udarili ste na pravo struno! Sladka beseda »strokovnjak , katere še ni čulo moje uho, laskala mi je tako, da sem se odločil. odzvati te Vašemu cenjenemu
šfovanja do sv. Cirila in Metoda. Leta 1380 so začeli v olomuški škofiji god sv. Cirila in Metoda slovesno obhajati kot zapovedan praznik (9. marca).
Skoraj vsi učenci sv. Cirila in Metoda so po Metodovi smrti (885) iskali in našli zavetje med Jugoslovani. Kamor so prišli, povsod so Častili sv. Cirila in Metoda za svetnika. To nam pričajo ne samo stara izročila, ampak tudi stari rokopisi iz najstarejših časov. Poglejmo najprej k Slovanom vzhodnega obreda!
Dva stara slovanska življenpisa, eden o sv. Cirilu, drugi o sv. Metodu, spisana okoli leta 900 (morebiti v Bolgariji), ju slavita kot svetnika. Rokopis staroslovanskega evangelija (Asemani-jev evangelistar), spisan v desetem stoletju v Bolgariji, ima v svojem cerkvenem koledarju že praznik sv. Cirila (14. februarja) in sv. Metoda (6. aprila).
Iz Bolgarije se je češčenjc sv. Cirila in Metoda razširilo na Husko. Ostromirov evangelij, spisan okoli leta 1050 na Ruskem, ima že praznik sv. Cirila (14. februarja). Rokopisi (rnineje) iz 12. stoletja navajajo že skupni praznik sv. Cirila in Metoda.
Med južnimi Slovani rimskega obreda, torej med Hrvati in Slovenci, so tudi že učenci sv. Cirila in Metoda razširjali češčenje obeh slovanskih apostolov; slovansko službo božjo so opravljali po rimskem obredu (glagoljaši). Glagoljske (slovanske) ¡bogoslužne knjige, ki so jih rabili Hrvatje, imajo god sv. Cirila in Metoda na dan 14. februarja skupno s sv. Valentinom. Najstarejši sedaj ohranjeni rokopisi teh knjig so iz 13. in 14. stoletja, a se opirajo na starejše knjige iz 10. ali celo s konca 9. stoletja.
Sv. Ciril in Metod sta v pravi veri poučevala tudi panonske Slovence (na sedanjem zahodnem Ogrskem in vzhodnem Štajerskem) in skozi naše dežele potovala (sv. Metod morebiti trikrat) v Rim; torej sta bila znana tudi Slovencem zunaj Panonije. Verjetno je celo, da sta iz naših krajev imela kakega učenca; še bolj verjetno je, da so nekateri Metodovi učenci iskali in našli zavetje med Slovenci. Takrat meje škofij sploh niso bile tako stroge. Duhovniki so večkrat prehajali iz ene škofije v drugo. Metodovi učenci v naših deželah niso zadeli na posebno na-sprotstvo, ker oglejski patriarhi niso bili nasprotni sv. Cirilu in Metodu in njunemu delu. V oglejskem patriarha-tu je bilo poleg Slovencev tudi mnogo Hrvatov (Istra), med katerimi so Metodovi učenci in njih nasledniki že zgodaj razširili češčenje sv. Cirila in Metoda. Slovenci so torej večkrat prišli v dotiko z učenci sv. Cirila in Metoda in z njih nasledniki. Torej je dosti razlogov in dokazov, da so Slovenci že zgodaj začeli častiti sv. Cirila in Metoda.
Hrvaške glagoljske bogoslužne knjige imajo, kakor smo videli, praznik sv. Cirila in Metoda dne 14. februarja obenem s sv. Valentinom. Tudi Slovenci so nekdaj na ta dan praznovali praznik sv. Cirila in Metoda. Verjetno je, da je pri Slovencih češčenje sv. Valentina zato tako priljubljene?, ker je bilo nekdaj združeno s češčenjem sv. Cirila in Metoda. Odlomki starih gla-
pozivu, dasi ne vem, če bom kos tej nalogi. Umetnine ocenjevati je težko, lahko rečem, da veliko težje, nogo si mislijo oni »oblastveno koncesijonira-ni« ocenjevalci, ki na vsak migljaj tega ali onega urednika napišejo, čo ni drugače, kar po deset ocen — pardon .— pravljic »o jari kači in o steklem polžu« ter krcajo ob tej priliki brez vsakega usmiljenja po nepriljubljenih jim razstavljavcih, obenem pa švrkne-jo tudi po svojih »nekonccsijoniranih« tovariših. Ali so pa s tem tudi res in pravično ocenili dela, ki so jih ustvarile duše umetnikov, to jih ne briga. Prilika, okrcati tega ali onega na stroške kakega uredništva, je redka, zato se mora izkoristiti do skrajnosti in — basta!
Kakor sem dejal, gospod urednik: ocenjevati umotvore, zlasti slikarsko umotvore, je težko — niti »zapriseženi cenilec« kake zastavljavnice bi z lahko vestjo toga ne mogel storiti. »Vsake oči imajo pač svojega malarja,« kakor veste. Tomu ugaja ta umotvor, drugemu zopet drugi; največ, zlasti med iniovitirni našimi rodoljubi pa je takih, ki jim sploh ne ugaja in jih nc zanima noben umotvor in bi ne dali niti piška-voga oreha za kos »popackanega platna«, kakor so blagovolijo izražati — temveč »pokrivajo« svoje umetniške potrebo rajo z malovrednimi, a drago plačanimi surogati. Baš zato pa kupčija v naših umetniških razstavah ne bo nikdar tako živahna, kako je bila hvoie čase na — vinskih pokušnjah v
goljsklli rokopisov iz 13. do 15. stoletja, ki so se našli na Kranjskem in razni stari zapiski namreč dokazujejo, da jo bilo glagoljsko bogoslužje in z njim češčenje sv. Cirila in Metoda tudi med Slovenci znano.
Važen dokaz za češčenje sv. Cirila in Metoda mod Slovenci imamo tam daleč na Nemškem, v Cahnu (nemško Aachen). Tja so Slovonei že v srednjem veku hodili na božjo pot. Slovenski romarji so dali v veliki cahenski Marijini cerkvi napraviti posebon slovenski oltar. Oltar je bil postavljen okoli leta 1400; lota 1495 so pa Slovenci iz Ljubljane in Kranja pri tem oltarju ustanovili beneficij za vzdrževanje duhovnika, zmožnega slovenskega jezika. Bene-ficij jo oddajala ljubljanska in kranjska mestna občina. Leta 1(513 se ta oltar v nekem pismu škofa Hrena prvikrat imenuje oltar in beneficij sv. Cirila in Metoda. To ime je moralo biti takrat gotovo že navadno in se je naj-brže rabilo že pred letom 1600. iz tega se sme sklepati, da je bilo češčenje sv. Cirila in Motoda mod 1. 1500—1600 zelo razširjeno in priljubljeno, sicer oltarja in beneficijata v daljnem nemškem mestu ne bi bili imenovali po svetih slovanskih apostolih. Okoli lota 1700 je začelo zanimanje za cahensko božjo pot pojemati; zato so se skrčili tudi dohodki beneficijata sv. Cirila in Metoda. Lota 1734 so slovenski oltar podrli in odpravili beneficij sv. Cirila in Metoda.
Zgodovinarji slovenskih dežel Mc-giser (leta 1612), Schonlcbon (1681) in Valvasor (1689) se Častno spominjajo slovanskih apostolov. Valvasor imenuje sv. Cirila in Metoda med svetniki, ki so na Kranjskem še posebno Častijo; z veliko vnemo dokazuje mnenje, da sta sv. Ciril in Metod tudi v naših deželah oznanjala krščansko vero.
Leta 1777 so začeli v ljubljanski škofiji sv. Cirilu in Metodu izkazovati /.udi javno cerkveno češčenje. V latinski mašni knjigi za ljubljansko škofijo se je začel god sv. Cirila in Metoda praznovati s posebno mašo, v brevirju so se ju pa spominjal} tudi s kratkim življenjepisom.
Slovenci so torej že od 10. stoletja dalje častili sv. Cirila in Metoda. Častili so ju kot apostola prave vere med Slovani in še posebe med Slovenci. Velikega pomena in velikih zaslug svetih slovanskih apostolov sicer večinoma niso poznali, včasih morebiti celo popolnoma pozabili. Zato tudi češčenje ni bilo tako živo in goreče, a nikoli ni popolnoma prenehalo. Veliki Slomšek je bil prvi, ki je slovensko ljudstvo učil globlje spoznavati pomen in zasluge svetih solunskih bratov. Tako je tlečo iskrico češčenja sv. Cirila in Metoda pri Slovencih razvnel v mogočen plamen navdušenja in gorečih molitev.
Slomšek je sv. Cirila in Metoda častil kot prva krščanska učitelja, ki sta Slovencem oznanjala sv. vero v čisti narodni govorici kot apostola sv. vere in cerkvene edinosti. Slomškovi spisi o sv. Cirilu in Motodu so ravnokar izšli v posebni izdaji, v kateri je tudi zgodovinski pregled o če-ščenju sv. Cirila in Metoda po Slomškovi smrti.
»Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«,
kleti pod kavarno »Evropa« na Dunajski cesti.
Tako je! »Vsake oči imajo svojega malarja«, kar dokazuje tudi to, da se niti svetovnoslavni umetniki ne strinjajo v ocenah umotvorov toga ali onega mojstra. O Rembrandtu se je izjavil slavni francoski slikar Meis-sonior, da je genij, kojega tako obo-žava, da bi mu poljubljal noge. Nič manj slavni Whistler pa je trdil o Rembrandtovih delih, da so testenina-sti, mastni in da niso pravi umotvori. Tudi o Rubensu je sodba umetnikov različna: Ingres mu očita, da je mesar in njegove slike mesnice, polne svežega mesa; Wiertz pa ga imenuje največjega mojstra, Homerja slikarstva. Tako si nasprotujejo mnenja slavnih umetnikov - slikarjev, in jaz, katerega samo Vi, gospod urednik, zmerjate s »strokovnjakom«, naj bi podal oceno o čeških umetnikih, ki naj bi »držala«; jaz naj bi sugeriral obiskovalcem te razstave: to je umotvor in to je navadna šara. Ne, to je nemogoče! Vsak obiskovalec naj si ustvari sodbo sam in vozil bo najbolje, moja ocena pa naj mu bo le nekak vodnik, kateri naj ga spremlja po razstavi od slike do sliko.
XXX
Razstava »Jednote umčlecu vytvar-nych v Prazč« v R. Jakopičevem umetniškem paviljonu obsega 66 slik in sličic, katere jo razstavilo 20 praških sli-I karjov in 3 slikarice. Ne morem trditi, I da so vse te slike in sličice umotvori,
v ljubljanski škofiji ustanovljeno lota 1909., si jo postavilo za nalogo, da med Slovenci poživi češčenje sv. Cirila in Metoda v Slomškovem duhu.
Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910) je »Apostolstvo sv. Cirila in Motoda« izdalo naslednje knjige:
Sv. CSrll in Metod. Kratek, pregleden in poljucftn življenjepis sv. slovanskih apostolov. Gena 1.4 vinarjev, 10 izvodov 1 K 20 vin., 100 izvodov 11 K.
A. M. Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Založila »Katoliška Bukvama«. Cona 1 K.
Slovanska apostola. Zgodovinska igra. Spisal Silvin Sardenko. Igra je prirejena za samomoške vlogP. Založila »Katoliška Bukvama«. Cena 1 Iv 20 vin.
Marijino kraljestvo na jutrovem. Spisal Silvin Sardenko. Cona 50 vin.
lesenifke novice.
j Velik ljudski shod sklicuje jeseniško delavstvo za jutri, v nedeljo, ob pol 4. uri popoldne. Shod se vrši na Savi ob lepem vremenu pred Delavskim domom, v slučaju dežja pa v dvoi'ani Delavskega doma. Predmet shoda je: Slovenska šola. Nastopali bodo lahko govorniki vseh strank, da izrazijo svoje mnenje proti vsem, ki hočejo jeseniško ljudstvo oškodovati v izobraževalnem in narodnem oziru. Iz splošnega zanimanja posnemamo, da bo udeležba na shodu velikanska, ker je dostop vsakemu prost. Shod obeta postati pravi ljudski labor.
j »Slovenska Straža«. Ob 8. uri zvečer pa se jutri vrši v Delavskem domu ustanovni shod moške in ženske podružnice »Slovenske Straže« s petjem, govorom in volitvijo obeh odborov. Naše delavstvo bo gotovo tudi tukaj pokazalo vso svojo zavednost in bo po svojih močeh storilo svojo narodno dolžnost, saj je samo uverjeno, da Jesenice niso mirna, ampak ogrožena postojanka, ki pa je za našo slovensko domovino nepregledne važnosti. Proti Sudmarki, ki se pri nas šopiri, moramo postaviti prav krepko — Stražo! Slovensko ljudstvo, vse v »Stražo« na stražo!
j Kres. Krasen kres zanetili so naši delavci na predvečer slovanskih blago-vestnikov sv. Cirila in Metoda vrh Mir-cc »na planinci«, odkoder se nudi očesu veličasten razgled, proti zapadu na alpske slovenske očake s pobeljenimi glavami, proti vzhodu pa čez celo gorenjsko ravan do bele Ljubljane. Podžgalo nas je, ko smo videli, kako nad sedemdesetletni starček z navdušenjem stavi in žge veličastni kres. Umetalni ogenj in raketi pa so švigali proti nebu kakor iz slovenskih src goreče prošnje, naj vsevišnji Bog ohrani Jesenice — katoliške in slovenske!
j In kaj sedaj? Prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m., napravi gorenjska sokol-ska župa svoj zlet na Jesenice. Nekatere »narodne« dame se na vso moč trudijo, da spravijo kolikor moč jeseniškega ženstva k vsprejemu te župe. In kaj porečemo mi? Ničesar bi ne rekli, še pozdravili bi sokole, ko bi to bili pravi Slovenci. Pravi Slovenec pa mora biti katolišk, in le dotlej obstoja slovenski narod, dokler ohranja vero svo-
dovršeni umotvori, kajti videl sem že mnogo boljših dol čeških umetnikov; konštatirati pa moram, da med vsemi temi šestinšestdesetimi slikami ni niti ene, pred katero bi moral zamižati, da bi jo videl — kakor nas je učil naš vsega spoštovanja in časti vredni gospod profesor. Jasne so vse, četudi ne vedno pravilne v risbi. Nedopustljive površnosti se ne more očitati nobeni. Pokazati je hotel pač vsak. kaj zna in ne, kaj bi rad znal, a videti je pa tudi, da vsi razstavljavci niso poslali Ljubljančanom svojih najboljših del na ogled — o nakupu naj molčim, kajti več slikarjev med razstavljavci poznam po boljših njih dolih. Tudi opremljene so vso. slike primerno in po predpisih vseli večjih umetniških razstav. kar zelo ugodno učinkuje na gledalca. Okvirji, s katerimi pride kupec v nevarnost, da zanese z njimi golazen v svoj dom, niso priporočljivi in naj bi se izključili tudi iz ljubljanskih umetniških razstav že zato, ker odvračajo kupce in tudi umotvorom samim škodujejo na ugledu.
Morebiti mi utegne kdo očitati, da so okvirji postranska reč in da je smešno baviti se ž njimi v ocenah umetnin. Ne, moje mnenje ni tako: Poglejmo samo Klingerja in Bocklina, kako važnost sta pokladala ta dva na opremljenje svojih umotvorov. Zlasti pri Klingerju — ki jo obenem tudi kipar, — pride človek večkrat v zadrego, iii li prisodil večjo umetniško vrednost sliki ali okvirju. Razstava slik v raz-
jih" očetov! Brez vere pade naš sloVen-ski narod v nemško žrelo. In sokoli? Ravno sokoli širijo po naši slovenski domovini protiversko misel, oni so no-&itelji svobodomiselnih idej, oni so se lani odlikovali na shodu svobodomisle, cev na Jesenicah. Zato se pa naše ver-no slovensko ljudstvo za sokolsko žu-po ne bo zmenilo, je ne bo pozdravljalo in slavilo, ker so sokoli po svojih de-lih veri in s tem tudi naši narodnosti škodljivi! Po tem se bo gotovo tudi na. Še pošteno ženstvo na Jesenicah rav. nalo! Saj nam jo dobro v spominu, ka„ ko sokoli iz različnih krajev na našem kolodvoru čebernjajo — nemški!
j Dvojna mera. Pred nekaj tedni je prišel na Jesenice cirkus Berg iz nem. škega. »raj ha«. Od naše železniške uprave na Jesenicah je dobil prostor — brezplačno, kakor se čuje. Za tem je prišel češki cirkus Liebel. Železniška uprava mu ni hotela dati prostora, če. tudi je ponujal visoko odškodnino. Se. veda, ker je bil — Slovan! Samo regi. striramo.
j Živela nemška vreča! Nekaj slovenskih delavcev je prosilo na našem kolodvoru za službo. »Gospod« so rekli, da jih ne potrebujejo. V istem hipu pa so naročili nekaj nemških delavcev s Koroškega, ki jih naše ljudstvo ne raz. ume, in oni ne našega ljudstva. Ko bo vreča polna, pa jo bomo v hipu razve, zali, četudi njena vsebina nekatere podsuje!
j Počitnice, V našem »Delavskem društvu« se začnejo s prihodnjim ted. nom počitnice. Zato ne bo nekaj ted-nov rednih predavanj, pač pa ostanejo redni sestanki v Domu, ob sredah za ženske, ob četrtkih za moške in Orle, ob nedeljah pa splošno za društvenike, Le semintja. se bodo vršila skioptična predavanja, kar bo društvo posebej naznanjalo.
j Slov. katol. izobraževalno drn> Štvo na Koroški Beli priredi v nedeljo, 10. t. m., popoldne po cerkvenem opravilu na vrtu Orehovnekove gostilne na Koroški Beli društveno veselico v proslavo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda z zanimivim programom. Kdor ima kaj srca za zatirane obmejne Slovence, naj se udeleži, ker se bo ustanovila tudi podružnica »Slov. Straže«.
Tržlške novice.
t Strela Je udarila na Konjšici t Krvinovo .kočo v nedeljo 3. t. m. zvečer, Koča je pogorela do tal, posrečilo se je pa izpustiti živino iz koče in jo na ta način rešiti.
t Novo Primožičevo planinsko k» čo na Kofcah je posotilo 3. t. m. mnogo izletnikov. Koča je oddaljena od Tržiča dobre tri ure. Postrežba je dobra. Dobi se v njej vse, česar potrebuje lačen želodec.
t Ženski odsek izobraževalnega društva sv. Jožefa, je ponovil v nedeljo igro v Lomu v gostilni pri Končar ju. K veselici je došlo kljub neugodne mu vremenu mnogo Lomljanov in Tr žičanov.
t God sv. Cirila in Metoda smo tu
di tržiški Slovenci dostojno praznovali Na predvečer so goreli trije mogočn kresovi nad Tržičem. Enega so zažgal
bitih in oguljenih okvirjih učinki vsaj name tako, kakor skladišče kakega starinarja tam ob Ljubljanici. Ni dovolj, da se okvir samo v barvi stri' nja s sliko, strinjati se mora tudi po obliki in izvršitvi, in le površnim skicam in študijam pristojajo površne opremo; a te naj bi slikar razstavljal le v slučaju kolektivne svoje razstave. S kolektivno razstavo naj pokaže, kako se je učil, kako je napredoval in kaj si je naučil. Kot samostojni »umotvori« pa naj bodo skice iz razstav izključene.
S tu rečenim pa nočem trditi, da na sedanji razstavi ni razstavljeni!1 tudi dovolj študij; tudi tu je nekaj del za katere se je komaj izplačal transport. iz severa na jug. N. pr. Skale j< razstavil trdo, diletant. študijo »Tka lec iz Velkc« (18), a tudi »Koče na V& laškem« (19) in »Valaške koče« O7' njegove so ie neznatno boljšo. Slovak Miloš se je izkazal s svojimi kairskimi motivi le kot dober dokorater bonbon* skih škatulj. Tudi jo. še več drugj manj ali več vrednih študij, o katerih pa mi ne kaže tu govoriti. — Pi'aVl umotvor in za moje oko najlepša slika vse razstave jc Blažičkova »Cerkev ?v Vita« (23), žal, da ji naslov ni prikla den in bi ji bolje pristojal »Snežen metež« ali »Zimski dan«, kajti pri?«1 sivo vlažnega, dolgočasnega zimske?' dne jc z diskretnimi barvami in 111 prevsiljivimi podrobnostmi izvrstji' pogojeno. Zračna perspektiva na ,f sliki je boljša, kakor na vseh d rut slikah te razstave. »Praške Benetke
naši vrli Orli, onega Lomljani, enocra bralno društvo. Na praznik slovanskih apostolov 5. t. m. je bila ob šesti uri orgljana in peta sveta maša, katere se je udeležilo mnogo ljudstva. Jutri v nedeljo, bo ob deseti uri sveia maša za naša krščansko socialna društva. Za obmejne Slovonce smo nabrali 50 K, katere smo poslali kot Slomškov dar odboru »Slovensko Straže«. Tudi 5. t. m. sta plapolala dva velika kresova.
t Zahvala. Slavna kranjska hranilnica je te dni blagovolila podariti tukajšnji delavski bolniški in podporni blagajni lepo podporo 200 K. Za ta velikodušni dar izreka podpisani v imenu delavskega podpornega društva najtoplejo zahvalo. Bog povrni! — V Tržiču, 7. julija 1910. — Karol Rucch, načelnik.
t Društveno gibanje krščansko socialnega delavslva. V novih dvoranah so je pričelo živahno življenje. Orli pridno telovadijo v spodnjih prostorih. V torek, 5. t. m. jc bilo tu prvo jako dobro obiskano predavanje gosp. predsednika. Odslej se bodo predavanja zopet redno pričela. Zanimivo predavanje o špiritizmu in liipnotizmu nam je obljubljeno. — Telovadni odsek se je udeležil pogreba nedavno umrlega podpredsednika podbrežkih Orlov in mu zapel dve žalostinki v slovo. — Na praznik 29. junija je bil skoro polno-številno zastopan na občnem zboru bratskega odseka kranjskega. Odsek naš pripada odslej kranjskemu okrožju.
Idrijske novice.
'+ K sapi prihajajo polagoma liberalci in voditelji soc. demokratov, ki jim jo je zalopnil 24. junij. Kako težko so pričakovali popolnega poraza deželnega odbora, ki so ga napovedovali »kronjuristi« idrijskega župana! Pri-pravili so se bili za slovesno proslavo zmage. Za kulisami so se menili, da večerov 24. in 25. junija 1910 nobeden živečih Idrijčanov do smrti ne pozabi, 27. junija pa se s primerno slovesnostjo prične nadaljevati zgradba čitalni-re. Na večer 25. junija je županstvo sklicalo občinsko sejo tudi kajpada v pričakovanju, da bode kresni dan prinesel z Dunaja od upravnega sodišča drugačen veter, nego piše' že dve leti iz Ljubljane od tistega deželnega odbora, o katerem je pisal idrijski »Narodov« poročevalec pred dvomi leti, da se ga idrijski občinski odbor nič ne boji, nasprotno ravno, če hoče imeti ieželni odbor boj, prav, idrijski občinski odbor se ga ne ustraši. Občinska seja 25. junija bi imela biti nekako slavnostna soja, pravili so celo, da ta seja utegne dati Idriji nekaj novih častnih meščanov, in zvenela so imena kakor Ante Kristan, Julij Novak, Alojzij Pegan, Fran Tavzes, sploh vseh pr-voboriteljev za avtonomnost tistih občin, kjer so na krmilu naprednjaki sami, če drugače ni, tudi zvezani z voditelji socialnih demokratov, ki pa morajo govoriti in delati za frakarijo. ne pa za ljudstvo. Nekateri so colo bili mnenja, da je imel tudi na ta večer napovedani koncert namen proslaviti liberalno zmago, kar pa gotovo ni res. Sodba in bakljada naj bi poveličali slo-
(22) istega slikarja jc neprimerno slabša in ne dosti boljša študija »Deževno jutro na Letni« (21). Krasen je tudi Vavelke »Zadnji poljub« (4), d a si nekoliko pretežak; na njegovi sliki »Na ve-f:er« (2), pa je samo vrhnja partija izvršena z izredno marljivostjo in ljubeznijo, kričeče ospredje z nekaterimi umazanimi nepresojnimi sencami ne-vidljivih drevesnih debelj, pa je površno in odurno in to kvari celotni učinek slike; najboljša njegova slika je vsekajo »Spomladi« (3). Seifertov »Stolp v llothenburgu« (24) je resno, četudi ne dekorativno delo. Vavfine slika »Mlin« (31), jo izvršena v okorni divizijonistič-
oi tehniki, toda odurno mrzlo in dolgočasno. Prav dobra, zlasti v vrhnji partiji pa jo Schwarz Vende »Na Sazavi« (12) ter »Vrtni paviljon« (13); na nje ra-rtirungi »Furstenberški vrt v Pragi« (15), ki je sicer imenitna v tehiiTki, je zarisano ospredje; manj dobra in tudi v drugačni, a ne tako prikupljivi tehniki, je nje radirunga »V snegu« (14). Roškove Ano jo najboljši akvarel »Vaška soba na spodnjem Saksonskem« (11), le tla so nekoliko vegasta, kar pa ni bogve kakšen progrošek; brez plastiko in zračno perspektive in tudi v risbi slaba pa sta ostala nje akvarela št. 9 in 10. O Čipere »Ljudskem shodu« (6), pa mislim, da so morali biti govorniki loga shoda dokaj boljši, ker so privabili toliko maso poslušalcev na shod, kakor slikar, ki jo ta shod naslikal. Lan-perjeve »Poletne barvo« (5), so sicer pokrile dokaj platna, a so kričeče in ro-
vosnost. Nesrečni presni dan pa je popolnoma pobil liberalne in socialnode-mokraške prvake. Okoli 4. ure popoldne so začeli glave skupaj stikati, a le bolj po vežah, to je bilo sumljivo; tudi zastava ni zavilirala z mestne hiše, ki jo vselej pokažejo, kadar liberalci kaj veselega zvedo, če je tudi še tako malenkostno. Kmalu se je zvedelo, zakaj se tako skrivajo. Smilili so se nam, ko smo videli, kako so bili pobiti radi neprijetnega poročila z Dunaja. Ko svoje žalosti niso mogli prikriti, pokazali so se slabotne može. Prod meseci in še tedni pod milim nebom navdušeni govorniki o strankarstvu deželnega odbora, o lumpih, ki jih bodo javno razkrinkali, o umazanem klerikalizmu, so potihnili in se baje celo odtegnili navadnemu večernemu sestanku, ker je znano, da škoduje piti na žalost, liberalec pa rad ne trpi škodo. Saj so le zato obrnili se na upravno «odišče, ker se jim jo zdelo škoda dati nekaj kronic odškodnine občini. Pobitost pri liberalcih jc bila še 25. junija zvečer ob šestih tolika, da je bila občinska seja nesklepčna ter jo je moral župan preložiti na nedeljo, 26. junija, dopoldne.
i Občinska seja 26. junija dopoldne se je vršila v znamenju pobitosti radi zavrnjeno pritožbe pri upravnem sodišču. Prebrala se je brzojavka, potom pa so sklenilo, da se razpravlja o tej zadevi šele potem, ko pride uradno sporočilo. Socialni domokratje so pokazali mod sejo več živahnosti. Tako je n. pr. Štravs zahteval, da naj se vedno najprej prebere zapisnik zadnje seje. Po nekolikem prerekanju je prišo do dogovora, da se preberejo le sklepi. Prc-čitali so nato sklepe zadnje seje. Socialni domokratje in liberalci so molčali k zapisniku, dasi jo manjkalo v njem sklepa, ki je dal največ dela zadnji seji, da se namreč izroči gerenta Za-zula državnemu pravdništvu. Smejali smo se takrat, ko so občinski juristi z vso resnostjo stavili predloge v tem oziru, prav tako pa se sedaj muzali, ko nismo slišali pri čitanju zaipsnika teh sklepov, ki so bili vendar napravljeni. Menda bo enkrat dovolj igrače z ljudmi. Imenitno je bilo tudi, ko je župan prebral odlok okrajnega glavarstva, da smejo biti gostilne odprte le do 11. uro. »Pri nas ostanemo pri starem«, se je sklenilo. Tudi ta sklep nam je bil v zabavo, ker smo slutili, kaj utegne priti, in je res čez deset dni tudi prišlo, ko so vkljub sklepu, da ostane pri nas vse po starem, morali gostilničarji jemati na znanje, da bo treba delati po novem, do 11. ure namreč. Sklepalo se jc tudi o cesti v Grapi. O tem pa bo še prilika govoriti, ko bo znano, koliko sveta je občina dobila zastonj, kakšen je načrt in proračun ceste in podobne malenkosti, katerih se navadno tudi socialni demokrati ne spomnijo. Prilika bo tudi še, da opozorimo župana, zakaj no prečita vseh dopisov, ki jih prejme ter so splošno važni. Ali se županstvo sramuje, da včasih kaj prikrije? Srečno. da imate v odboru tako dobro dušo! Dobro so vedeli liberalni prvaki, zakaj so se tako bali v odboru mož S. L. S. ter nagnali vse v boj za može, ki so rekli, da so socialni demorati in proti S. L. S.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Idriji jc imela občni zbor za VIII.
bate; lo prav mala partija v spodnjem levem kotu ima nekaj vrlin. Jakubo Frančiška »Portretna študija« (27), jc izborna, lo preostra sonca pod desnim očesom jo nekoliko kazi. Tudi njegovo »Zimsko solncc nad Vltavo« (28) je, zlasti v sredini, kaj dobro.
Prvo dvorano smo si tako za silo oglodali; stopimo tedaj še v drugo veliko dvorano. Kakor v prvi dvorani, tako tudi tu prevladujejo pokrajinske slike. Lo malo genre-slik jo zastopanih na tej razstavi in to niso bogve kaki umotvori. Najboljši mod genre-slikami ste pač Vache »Ida« (61), ki se jo pa mora prej prištevati k portretni študiji, ter Ililšerjeva »Evina hči« (59). Obrovsky ima razstavljenih največ genrov, a njegov »Soparen dan« (49), jc v barvah tako strupen, da se ne bo mogel nikomur priljubiti. Dokaj boljša je »Po kopanju« (47) »V hladnem tolmunu (48) pa jo hrbtni ženski akt najboljši. »Motivi iz Sicilijo« (46), je neharmo-ničen in lo nebo ni slabo, a no harmoni-ra z ospredjem, čcliovc Mane »Breze« (53).dasi v solncu, so brez solnca in hladen som ostal prod njimi, dasi jo bilo v paviljonu precej soparno. Tudi za. Btibeničkovili pet pokrajin so nisem mogel posebno ogreti. Ima pač vsaka nekaj vrlin, a tudi pogreškov dovolj. Najboljša jo še srednja partija na sliki »Oblačen dan« (54); »Jesenski solnčni zahod« (56), pa jc precej robat in brez zraka, lo nebo jo dobro. Dolgočasen je tudi »Jolšev gaj« (58). dasi siccr prav dober. Janša VaclaV ie razstavil samo
upravno loto dne 26. junija. Pokazal so je tudi v letu 1909 lep napredek. Članov ima 226. Prometa je bilo lani 859.226 K. Hranilne vloge so se pomnožile za okroglo 84.000 K ter so znašalo ob koncu preteklega leta 442 431 K, posojila so so pomnožila na 476.949 K. L. 1908 so znašala 308.396 K. Čistega dobička je imela 1904 K 45 h. Rezervni zaklad se jc dvignil od 5645 Iv na 7775 K 34 h. Naj prospeva še dalje!
i Koncert »Merkurja« v Idriji. V korist dijaškemu podpornemu društvu v Idriji vršil se je dno 25. m. m. v re-alčni telovadnici koncert pevskega društva »Merkur« iz Ljubljane, ki je uspel nad vse pričakovanje dobro. Lahko se trdi, da je bilo petje dovršeno. Predvsem sta se odlikovala solista Jož in Stamcar, katera sta s svojimi krasnimi pesmami občinstvo naravnost očarala. Kar se pa zbora tiče, so pač pozna, da jo v rokah izbornega pevovodje g. Zorko Prelovca. Škoda, da jo skrajno neugodno vreme h gmotnemu uspehu nekoliko ovir stavilo, a bil je isti kljub temu še precej ugoden. Koncert je polepšala s prisrčnim solopetjem tudi domačinka Ana Šinkovec. Ko imamo sedaj dovršeno krasno dvorano v Didi-čevem hotelu, je s tem preskrbljeno v Idriji še za primerne prostore za podobne koncerte.
i šolstvo. Kdo bi mislil, da v našem mestu pohaja nacl 1500 mladih ljudi različne šole? In vendar je resnica. 1100 jih obiskuje našo c. kr. rudniško šolo, 243 realko in pri uršulinkah je bilo vseh vpisanih 159. Lahko si mislimo, kaka gnječa je ob osmih zjutraj pred vsemi zavodi, ko so iz raznih strani zbirajo *in kako prazno je sedaj ob istem času na znanih prostorih. Rudniška šola je završila pouk v soboto, 2. t. m. V telovadnici so se po sv. maši zbrali najprvo dečki, kjer so so zahvalili erarju za dobrote, katere so celih deset mesecev vživali. Najboljšega učenca v razredu jo gospod nadsvetnik nadaril s krono. Za njimi so prišle učenko, ki so zapele več komadov, nekatere precej težkih, se zahvalile v slovenskem in nemškem jeziku vsem dobrotnikom, ki so jim pomagali do lepih uspehov. Pohvaljenim jc njih učiteljica dala lepo podobico in najboljšim učenkam razreda g. dvorni svetnik po 1 krono. Ker je 20 razredov, je pa prijatelj šolske mladine iz svojega dal 20 kron nagrade. Oglodali smo si še bogato zbirko ročnih dol in risarije od prvega začetka, do precejšnje spretnosti, katero so nekateri pokazali celo v slikanju po naravi. Isti dan je končala tudi realka. Njo je pohajalo 105 Idrijčanov in 20 iz okolice, toroj jo bilo polovico tujcev, kar je zelo veliko, Če se pomisli, da Idrija nima nobene želcz-nične proge, kakor vse drugo kranjske srednje šole. V četrtek, 7. t. in., se jo pričela matura. V otroškem vrtcu pri uršulinkah je bilo vpisanih 80 otrok, prihajalo jih je redno 60, gospodinjsko šolo 49, tudi tu jc bilo vodno 30 na dan pri teoretičnem in praktičnem pouku. Privatni pouk kot dopolnilo ljudske šole jc pohajalo 30 deklic, ki so to dni vse prestalo izpit v Ljubljani čoz tretji razred meščanske šole.
ono sliko in sicer že stoinstokrat »obdelani« motiv »Hradčani« (60), toda dela mu vso čast, zlasti nebo. Fiala Oton jo razstavil šest akvarelov srednje vrednosti in ako omenim še tri ko-lorirane risbe Urbanove, omenil sem po večini vsaj površno vse, kar mi je mogoče omenjati na tem tesnem prostoru, zato pridem k zaključku.
XXX
Gospod urednik! Malo jo šc pri nas občinstva, ki bi ga razveselila prireditev kake umetniške razstave. To sodim lahko po številu obiskovalcev doslej prirejenih razstav. Nasprotno pa lahko trdim, da jc dokaj takih, zlasti imovitejših naših rodoljubov, koje prireditev umetniške razstave colo uzlo-volji, ker z njo se jim takorekoč naloži neprijetna moralična dolžnost, tratiti čas z obiskovanjem to nehodijetreba. Toda, ko bi bilo samo z obiskom tudi ros že vse opravljeno! To bi šo no bilo največje zlo! Ali globoko pod »tožko naloženo« listnico, ki dola napoije v notranjem naprsnem žepu suknje iz pristnega angleškega blaga naših rodoljubov, oglaša so, četudi lo rahlo, neprijetna zavest, da ni dovolj če samo obiščejo umetniško razstavo, temveč, da jo njih sveta narodna dolžnost, razstavljeno umotvore tudi kupovati ; surogatc, ki krase njih sicer razkošne domove, pa izročiti smetarju, ki so vsak teden po trikrat vestno oglaša z zvoncem po njih vežah in dvoriščih. To jo tisto zlo, ki se ne da kar tako prebaviti,
Vrhniške novice.
Vič in Vrhnika v luči neizčrpljive modrosti c. kr. okrajnega šolskega sveta v Ljubljani. Širši javnosti mogoče šo ni toliko znano, da je zadnji čas okrajni šolski svet v svoji preklicani pameti in pod vplivom znanega Grogorina in razboritega Zirovnika imenoval za krajnega šolskega nadzornika na Viču liberalca Tribuča, o katerem no vemo druzega, nogo da jo starosta viških Sokolov, in da bi svet šo bolj strmci, ko bi se imenovalo Gabrijela Jelovška za krajnega šolskega nadzornika na Vrhniki. To se pravi iz ljudstva so norčevati. Torej Tribuča na Vič, ker hoče Gregorin, ki ima menda nadučitoljsko niosto na Viču že v žepu, kakor so govori, imeti za svojega nadzornika tudi svojega somišljenika; in Gabr. Jelovška s svojo dvešolsko izobrazbo in šaržo kaprola pri pšelarjih, za nadzornika na vrhniško šestrazred-nico. Za akademično izobražene ljudi, kakor jo dekan Lovro Pantar, ki jc bil žo sam krajni šolski nadzornik, odbornik okr. šolskega sveta, itd., zakar ima tudi odlična priznanja, g. dr. Marolta in g. svetnika Kobala, je dovolj, če smejo vživati to čast, da so za nadzornika na enorazrednicah v Ligojni, Drenovem griču in Blatni Brezovici. Kdo bi sc no čudil toj neskončni modrosti. Kakor čujemo, bodo ti gospodje to izredno čast odložili. Popolnoma prav. Naj si kunštno glavo pri okr. šolskem svetu zapomnijo, da sc ne gremo slepe miši.
Na predstavo in vrtno veselico, ki
jo priredi Orel s sodelovanjem rokodelskega društva v nedeljo 10. ni. se slavno občinstvo šc enkrat opozarja, da se je udeleži v najobilnejšem številu. Čisti dobiček namenjen je za »Slovensko Stražo«.
Znanost In umetnost.
* Kažipot Ljubljane z načrtom.
Ravnokar jc izšel v slovenskem in po-sobej tudi v nemškem jeziku »Ilustro-vani kažipot za Ljubljano«, sestavil Iv. Robida, in pa »Načrt Ljubljane«, narisal mestni arhitekt Ciril Koch. — Dolgo je že pogrešala Ljubljana dobrega in zanesljivega kažipota in načrta, ki nista samo za tujca, temveč tudi za domačina veliko praktične vrednosti. Sedaj se je odpomoglo tej nujni potrebi ter jo izdalo oboje spodaj označeno založništvo. Krasni, fino izdelani načrt jo tako natnčen, da so zaznamovani celo stranski trakti posameznih hiš. Polog abecedno urejenih ulic v kažipotu so označeni okraji prav tako kakor v načrtu z rimskimi številkami in je s tem zelo olajšano iskanje po načrtu. Cone so slovenskemu in nemškemu načrtu iste. Načrt Ljubljane, dvobarvni tisk, velja 30 h, isti v petih barvah 50 h, isti nalepljen na platno, zložljiv v žepno obliko, 1 K 80 h, isti s palicami za steno 2 Iv. Na platno nalepljen načrt s palicami za steno se naroča posebno za pisarne, gostilne, restavracije, kavarne in druge javno lokalo, kjer se jc dovolj občutno pogrešal. Lepo urejeni kažipot jo pregledno razdeljen ter ima naslednje dele: I. Splošni del, ki obsega glavni pregled
kakor šop »pošrekanih špargljev« v Klečali ali na Jožici pri Vilfanu. Marsikateri imoviti in siccr vse časti vredni rodoljub so toraj prav dobolo oddahne, ko čila v našem časopisju »veselo vest«, da se je ta in ta razstava srečno zaključila in sicer, kar je na tej vesti najveselejšega: brez njegovih žrtev. Tedaj se tudi jeza, ki se je ves čas razstavo kuhala v njih žolču na Jakopiča kot prireditelja, zopet nekoliko ohladi. Mod imovite naše rodoljube se je pač vrinila neznatna napaka, da so" napram umetnosti trdi, pravi »mecesni«, namesto da bi ji bili »meceni«.
No, pa Jakopič no moro za to! Mi, ljudje božji, imamo pač vedno več, ne samo telesnih, temveč tudi duševnih potreb. Žalostno dovolj, da je moral šele zasebnik, popolniti prestolnico slovensko in ji pritisniti pečat kulturnega mesta; žalostno, da se je moral zasebnik žrtvovati za dobro ime belo Ljubljano! Toda umetniški dom stoji in dvomim, da hi so dal odstraniti tako, kakor so so odstranili svoji1 čase nepotrebni in promet ovirajoči Kališovi kioski. Ker pa že sioji, dolžnost je naša, njega stavitelja umetniškega stremljenja po vseh svojih močeh podpirati, marljivo posočati razstave in po svojih sredstvih tudi kupovati razstavljene umotvore. Le tako so morda sčasoma vendarle otaja led in zazeleni tudi v lopi naši domovini "ika slovenski umetnosti.
A
Ljubljane in se ouiikuje po bogatih zgodovinskih podatkih. II. Monumen-talne stavbe. III. Spomeniki in njih zgodovina. IV. Ogledovanje mesta. Okolica in izleti. VI. Praktični del: a) Trgi, ceste in ulice v abecednem redu s kratkimi zgodovinskimi podatki. Poleg ulic so označeni okraji z rimsko številko, kar olajša pregled načrta, b) Zdravniki in specialisti z označbo, kdaj ordinirajo. c) Odvetniki, d) Naslovnik važnejših ljubljanskih Irgovin, obrtnikov in drugih podjetij. Kažipot krasijo mnoge na fin papir tiskane slike. Kažipotu je pridejan petbarvni načrt Ljubljane. — Cena je slovenskemu in nemškemu kažipotu ista ter znaša 1 K 20 h. Načrt in kažipot je vedno v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani.
Slovenskim abiturijentom, tovarišem, somišljenikom!
Minil je čas dolgih študij, odvezani smo šolskih postav ter poslani v življenje, kjer nastopi vsak kot zrel mladenič. Predno pa se razkropimo po svetu ter nastopimo pota, za katera smo se odločili, je potrebno, da pridemo vsi iz cele Slovenije skupaj, da se spoznamo in navdušimo za svoje ideje. Poživljam vse tovariše abiturijente, da pohite 31. julija v Brežice. Brežice smo si izbrali za letošnji sestanek. Kako ne? Lep, prijazen kraj, dobro ljudstvo, da človeku duša še bolj vzkipi, da se ga polasti še večje navdušenje za rodno grudo in za mili narod. Brežice imajo pripravno zvezo z Zagrebom, sr-sem hrvatskega naroda. In umevno je, da pohite naši bratje k nam in nasprotno jih obiščemo tudi mi v njih središču In si ogledamo njih znamenitosti.
Vabiva tovariše visokošolce, da nas posetijo in pokažejo, kako tesno nas družijo naši nazori in naša demokratična načela. S posebnim zaupanjem se obračam na tovariše somišljenike, s katerimi smo toliko let preživeli skupaj, ki jih pa sedaj zapuščamo. Fantje, prihitite še enkrat v našo sredo in pokažite, kaka bratska ljubav nas je družila skozi vsa leta naših študij in nas še sedaj druži. Praviva, vsi prihitite, posebno pa tovariši iz zelene Štajerske in Dolenjci, vzdignite se kot en mož!
Konečno se obračava tudi na slovensko inteligenco, naj nas tudi ona obišče in podpira pri tako obsežnem delu. Upava, da bo našel ta poziv odmev v srcih vseh rodoljubnih mladeni-čev in mož ter kličeva na veselo svidenje v Brežicah dne 31. julija 1910.
A. Gosar. — A. Marinček.
Tovariši, ki se nameravajo udeležiti sestanka v Brežicah, naj mi blago-vole naznaniti po dopisnici s svojim naslovom vred najkasneje do 24. juliia 1910.
Marinček Anton,
Cerklje 4, p. Krška vas, Dolenjsko.
Hevarna igra španskega kralja.
Dnevi španskega in portugalskega kraljestva so sešteti, ako ne lažejo vsa znamenja. Da morajo postati razmere v Lizboni nevzdržljive, je lahko umevno po umoru kralja Karola in prestolonaslednika. Toda na Španskem bi ne bilo treba poloma.
Mladostni španski kralj vodi nevarno igro. Opustil je tradicije vdove-kraljice. Vpliv njegove soproge je okrepil liberalno-demokratične kroge. Naj-
Ferbec je pa res ena čudna reč. Učaseh je dobra in prou pride, učaseh b s pa člouk ta nar rajš ud jeze use lase pupulu, če se negaumu ferbce zadusti.
Jest sm le veseu, de men ta ferbčna bulezen na more bliz in du unkat sm mislu, de en mošk kratk in mal te bulezen še na puzna in de se ga na prime, kokr sehegari ne, ke sa sam za utroke. Unkat se se m pa uči tku na stežai ud-prle, de sm sprevidu in pršou du spu-znajna, de se tud moškeh prime ta bu-
pomombnejši španski državnik Maura je padel v nemilost zaradi svojega konservativnega mišljenja. Sedanji ministrski predsednik Canalejas goni s satanskim sovraštvom neizkušenega kralja v propad. Na Španskem sta pojma »liberalno« in »republikansko« stvarno enakovredna. In kljub temu dela prvi svetovalec krone pot republikancem. Čisto odkrito je šele pred kratkim nek nov republikanski časnik v Madridu očrtai »novo pot«: »Najprej kulturni boj in potem odstranitev nepotrebnega kraljestva.«
Kralj Alfonz je sledil nasvetom ministrskega prestolonaslednika ter podpisal dekret, s katerim se odprav-1 j a cerkveno prisego pri vseh državljanskih opravilih. Ministrstvo je dobilo tudi dovoljenje, da lahko odpravi vse verske kongregacije in redove, ki mu ne ugajajo in katerih posestva lahko potem zapleni.
Odkrit kulturni boj je postalo geslo na Španskem. Široke ljudske mase so vsled teh činov novega ministrstva ogorčene, seveda tudi proti kralju. Kralj Alfonz pa se lahkomišljeno odpoveduje še odkrito vdanim pristašem monarhije. Njegovi novi prijatelji se vesele v zmagoslavju. Kakor hitro bo kralj osamljen od konservativnega prebivalstva, bo postal popolna igrača v rokah brezvestnih elementov. »V največ dveh desetletjih bo storil zamorec svojo dolžnost,« je bilježil nek republikanski organ s ciničnimi besedami prihodnjo dobo na Španskem.
Prepozno bo spoznal kralj Alfonz, da bodo njega in njegovo družino brezobzirno uničili duhovi, ki jih je sam klical. Takrat pa bo rešitev nemogoča. Saj že sedaj razpolagajo republikanci z veliko močjo. Ako pa se jim popolnoma izroči vladni ustroj v oblast, gotovo to ne imelo dobrih posledic.
Število anarhistov je na Španskem zelo veliko in se množi vsak dan. Saj se pritisk španskih anarhističnih krogov opaža tudi po ostali Evropi, toliko je tam teh smeti. Francoska republika trpi pred nevarnostjo španskih anarhistov ravno toliko, kakor monarhično vlade. Z malenkostnimi policijskimi sredstvi se seveda ne more odstraniti zla. Ljudstvo pa se tira z novim kur-zom, ki je zavladal na Španskem, naravnost v žrelo najbolj radikalne agitacije.
Ako bi poznal mladostni kralj le malo zgodovine svoje domovine, potem bi moral že davno spoznati, da se je vsaka republikanska in revolucijonar-na doba na Španskem začela s kulturnim bojem. Kralj Alfonz pa izroča sedaj sam državo vnovič prevratu. Učenci usmrčenega anarhista Ferrerja so sedaj prijatelji kralja Alfonza, kmalu pa bodo njegovi krvniki.
O SLOVENSKEM VSEUČILIŠKEM VPRAŠANJU
prinaša jako informativen članek zagrebško »Hrvatstvo«. Navaja, kar smo Slovenci že imeli v tem oziru in pobija trditve, da Slovenci nismo zreli za lastno vseučilišče. Slovensko ljudstvo stoji visoko nad italijanskim, za sposobne profesorje ni nobene skrbi. Slovenci se morajo emancipirati od nemštva, to pa morejo le s pomočjo lastne univerze. Krivična je zahteva, naj bi se Slovenci zadovoljili z zagrebško univerzo; ideja popolnega zjedinjenja Slovencev s Hrvati ni izvedljiva in ima tudi še danes mnogo nasprotnikov.
lezen in kedr se kerga prime, tekat še velik hujš razsaja kokr pr ženskah.
In kdu m je tku naenkat udperu uči? Kaj mislte? I sam gespud žepan m j h je udperu in me prpravu du spu-znajna, de se ta bulezen, če se prime ene ženske, še prglihvat na more iz tista, ke napade moške.
Tu je blu pa tkula.
Pu Iblan se je zadne čase guvorl use sorte. En sa reki, de špekulera gespud dohtar Taučar na žepansk stou-ček, ta druh sa pa trdil, de b se rad dohtar Uražen najnga usedu, ke se mu že zatu bi gepira en do-br sedež, ke je bi švoh u nugah kokr gespud dohtar Taučar, in se more že zdej zmeri ukul vo-zet, ke ga rioge riočja več tku nost, kokr b ga mogle.
Tu se je u Iblan guvorl pu ush štarijah in kuvarnah in se delala reklama pu eri plat za gespud dohtar Taučarja, pu ta druh plat pa za dohtar Uražna. En sa trdil, de je gespud dohtar Taučar bi zaslužen mož in de bi paše za iblanskega žepana, ke zna kle-rekalce panat; ta druh sa se pa spet putegval za dohtar Uražna, čš, ta je kavi, ke zna usaka reč tku lepu vn spe-lat, de na pride nekol prekratk, kar utegne pol. če u enkat on žepan, tud za občna h dobrem pridet. Naprej sa tud trdil, de mu dohtar Uražen bi ružeua in
10. JnllJ.
'+ Okolu 30.000 brošur o sv. Cirilu ln Metodu bo jutri razdeljenih med slovensko ljudstvo.
+ Slovesnosti v Borovnici. V predvečer praznika naših sv. apostolov Cirila in Metoda je gorelo pri nas do 10 kresov. Vsaka vas je prižgala svoj kres. Vrh Trebevnika pa je prižgala podružnica »Slovenske Straže« velik kres z umetalnim ognjem. Zbralo se je gori precejšnje število zavednih mož in mladeničev. Pevci so zapeli nekaj naših pesmi. Razšli smo se polni navdušenja za vero in dom. — 10. julij bode-mo mi praznovali na posebno slovesen način. Ta dan bodo prevzv. gosp. knez in škof blagoslovili zastavo našega izobraževalnega društva. Blagoslovljenje zastave se bo vršilo popoldne ob 2. uri v cerkvi in potem odkorakamo v slavnostnem sprevodu v dvorano, kjer se bo vršila slovesna prireditev in ustanovila »Slovenska Straža«. Govoril bo na ustanovitvi podružnice »Slovenske Straže« deželni poslanec dr. Zajec. — Bratska društva prav iskreno vabimo!
— Vič-Glince. — Delavstvo v Rožni dolini, zbrano v vrstah S. L. S., slavi in praznuje prihodnjo nedeljo, dne 17. julija veliki dan, ker se mu blagoslovi slovesno kapela, posvečena presv. Srcu Jezusovemu. V neprestanem boju za obstanek, od zore do mraka rosan in potan, pa vendar zvesto in verno udan svetemu križu, odbijajoč vztrajno napade puhlega liberalizma in rdečega socialdemokratizma, pričel je graditi v preteklem letu delavec-trpin veličastno kapelo v čast presv. Srcu Jezusovemu, na domačih tleh, v sredini te idealno zasnovane delavske naselbine. Nova kapela z božjim Srcem Jezusovim bodi javen, veličasten znak, da je ideja krščanstva velika, da nas vse druži ista krščanska ljubezen, ki je tudi zasnovala in ustvarila iz nič to romantično našo delavsko vas. Kapela pa naj bo tudi sveto ognjišče, ki nas bo uži-galo in ogrevalo v naclaljnem našem boju zoper nasprotnike naše najdražje svetinje svete vere. Dan 17. julija pa naj pokaže, da v tem našem stremljenju nismo osamljeni, da sočustvujete tudi Vi z nami, dragi bratje in sestre, da nam hočete v krščanski ljubezni pomagati in stati ob strani. Somišljeniki, somišljenice! Naše veselje naj bo tudi Vaše veselje, vsi za enega, eden za vse, s tem geslom prešinjeni prihitite v obilnem številu na praznik rožnodolskega delavstva, ki je objed-nem tudi Vaš praznik. Agitirajte med somišljeniki in znanci, da se sprevoda s kipom presv. Srca Jezusovega, ki pojde iz župne cerkve sv. Antona na Viču h kapeli, obilno udeleže. Pričetek pobožne slovesnosti ob pol 3. popoldne v župni cerkvi sv. Antona na Viču.
+ Podružnica »Slovenske Straže« v Cerknici se ustanovi 10. julija. LTsta-novni shocl bo takoj po dopoldanski službi božji v »Dvorani«. Popoldne po »večerni« bo v »Dvorani« predstava v čast sv. Cirilu in Metodu s prav lepim vzporedom in z igro »Slovanska apostola«. — Pripravljavni odbor S. L. S. je pozval vse somišljenike, da ta dan izobesijo slovenske zastave in s tem pokažejo na zunaj svoje domoljubno in katoliško mišljenje.
Kupulte le vžigalice: „U Korist obmeinim Slsvsno^m "-
trda koža, kokr gespud dohtar Taučar in de se more pred dohtar Uražnuva koža še šilkrota skrt in ena taka koža enmo žepane zmeri prou pride.
"Tku sa use šance za dohtar Uražna še precej dobr kazale, pusebn tu mu je tud h nuc hudil, ke je dohtar za bou-nike in ne kokr gespud dohtar Taučar za preprlive Idi. Ket dohtar za bounike lohka pr tist prič pr ubčinsk sej kun-štatira, če ker kašna bi naumna blekne, al je pr prau pamet al ne. Kar za žilca ga pušlata, pa v6 pr čem de je, in lohka tku udredi, de se mu pumaga. Gespud dohtar Taučar ket jezičn dohtar pa usega tega na more strt in klubasal b se še zmeri naprej in naprej pr ubčin-skeh sejah tku kokr du zdej. Pa če h se gespud dohtar Taučar ket jezičn dohtar saj na jezike res zastopu in jh znou uperirat, keclr b bli le preveč nadležen, pa še tega na zna. Kratk in mal: gespud dohtar Taučar nam županu na bo. Tku se je guvurl pu Iblan in pršlu use tud gespude žepane na nus.
Kokr je pa gespud žepan tu slišu, kuku se rukaja za negavem hrbtam za negau stou na iblanskmo rotuže, je pa naenkat tku ferbec prtisnu najn, de je kar zatrepetou. Le čakte mrcine, jest vam um že pukazu, kua se prau glihat brez mene in se špeterat. Jest vam um že ura naviu, de me ute pouncl. Tku s
Obrtniški vestnlk.
Dunaj, 8. julija 1910.
Včeraj je bila v posvetovalnici niž-je-avstrijske trg. in obrtne zbornice četrta seja članov obrtno-pospeševalncga urada. Predsedoval je sekcijski načelnik v ministrstvu za javna dela dr. Müller. Navzoči so bili dr. Exner, min. svetnik Haas, več uradnikov obrtnega pospeševalnega urada in do 60 prised-nikov, med temi več državnih poslancev.
Prva in glavna točka dnevnega reda sta bila načrt naredbe, po kateri naj se izvrši in izpopolni organizacija c. kr. obrtno-pospešvealnega urada, in uradna instrukcija za ta urad. Jako obširne in živahne razprave so se udeležili razni govorniki, ki so brez izjeme izražali bojazen, da se utegne tudi v tem uradu ugnezditi birokratizem, ki ovira hitro in uspešno delovanje. Predsednik dr. Müller pa je kratko odgovoril, da ne dopusti nobenih izprememb; razne nasvete hoče ministrstvo vzeti na znanje in jih po možnosti uvaževati v naredbi.
Obrtno • pospeševalni urad.
Naredba določa: Sedež obrtno-po-speševalnega urada je na Dunaju v ministrstvu za javna dela; ravnatelja imenuje cesar.
Namen tega urada je, da v gospodarskem in tehničnem oziru pospešuje razvoj obrtništva sploh. Ministrstvo za javna dela določa delokrog obrtno-po-speševalnega urada; ta pa more ministrstvu predlagati samostojne nasvete v določenem delokrogu. Ravnatelju urada so prideljeni potrebni uradniki in strokovnjaki iz ministrstva za javna dela.
Obrtno - pospeševalni zavodi v posameznih deželah so avtonomni, v svo-jem delovanju neodvisni od državnega, osrednje obrtno - pospeševalnega urada. Morejo pa vsak čas v obrtniških vprašnjih pri državnem uradu dobivati navodila, potrebna pojasnila in posre-dovanja.
Deželni obrtno-pospeševalni zavodi, kakršen se je nedavno ustanovil za Kranjsko v Ljubljani, morejo torej svojo nalogo izvrševati s pomočjo osrednjega državnega urada, ki dovoljuje tudi razne podpore, učna sredstva, prireja učne tečaje, razstave obrtniških izdelkov itd.
Posebne naloge državnega obrt» no-pospeševalnega urada so, da pošilja na razne krajo svoje strokovne učitelje, ki raznovrstnim obrtniškim zadrugam nasvetujejo potrebna orodja in stroje. Urad tudi sam prepušča zadrugam svoje stroje proti odplačilu na več letnih obrokov. Pomaga zadrugam, da si naredž svoje delavnice in skupne tovarne. Dovoljuje tudi iz letnega kredi« ta posojila proti nizkim obrestim, v izjemnih slučajih tudi brez obresti. Orodja, stroje in posojilapa daje le solidnim zadrugam, nikdar pa posameznim obrtni k o m. Ako pa se urad po svojem odposlancu prepriča, da zadruga ni solidna in bi bila vsaka državna podpora proč vržena, tedaj se prošnja odkloni.
Obrtno pospeševalni urad, ki ima večji kredit v državnem proračunu na razpolago, prireja in podpira vsakovrstne strokovne razstave, obrtne muzeje in stalne razstave obrtniških slojev, prireja poučne tečaje, ustanavlja vzgledne delavnice, koder se preizkušajo orodja in stroji ter razstavljajo
je mislu gespud žepan in začeu šte-derat, iz kermo klučam b se dala ta ura še ta nar bulš navit.
Ke je tku premšlvou že tri dni in tri nuči, mu pa kar naenkat pade u glava, de b blu dobr, če b se še bi na-tank prepriču, kuku, kaj in kuga se še use špekulera za negaumo hrbtam in ferbec ga je prjeu, kua b se use u Iblan naredi, če b nega na blu več na svet. In kar čez nuč je ratu tku strašn bulan, de sa usi mislel, zdej, zdej ga u konc in začel sa delat prprave — za use slučaje, kokr sa reki.
Gespud žepan je pa ležu gor u Cerklah lepu u trau in se u pest smejau tem prpravam, u Iblan pa je mou naučene ene gvišne Idi, de sa mu usak dan prenašal pošte na Gurejnsk. Tu mu pa še ni blu zadost! Puper je pu-trpežliu in Buh ve, če je use tu res, kar m pišeja.
»Iz enmo ubčinskem svetnkam t rad sam guvuru!« spuroču je naenkat enmo izmed iblanskeh pošintrogarju »Pošl m enga gor, de se uva pumeni'« kuku in kaj; pa ne preveč brihtnga, do me na u pugruntu.«
In puslal sa ubčinskega svetnka tam iz Marije Terezije ceste h gespn žepane, de nej ga gre ubiskat in mu ž lastne dneve bulezen krajšat, kar ga u strašn veselil, sa mu reki. In ubčin=K
vzorci za posamezne obrtne stroke. Dalje daje vsa potrebna pojasnila za osnovanje in upravo obrtniških zadrug ter posreduje za zadruge pri zalaganju armade.
Državni - obrtno pospeševalni urad ima na Dunaju v devetem okraju (Se-verinova ulica) jako bogat obširni muzej in poleg tega vzgledne ali vzorne delavnice za razne obrtne stroke. V teh delavnicah se preskušajo vsi stroji in [ehnični pripomočki; mojstri pomočniki pa imajo vsako leto v teh de-delavnicah večtedenske poučne tečaje, za katere dobe državno podporo. V teh lečajih se obrtniki seznanijo z vsemi modernimi stroji in pripomočki, da morejo tekmovati s tovarnami in večjimi podjetji. Obrtno - pospeševalni urad podpira tudi javna tekmovanja obrtnikov ter daje denarna darila in diplome. Taka tekmovanja morejo prirejati posamezne zadruge ali pa deželni obrtno-pospeševalni uradi.
Iz tega kratkega pojasnila je razvidno, da je državni obrtno-pospeše-valni urad jako koristna in času primerna naprava, ki pa je malim obrtnikom in rokodelcem po deželi še malo ali prav nič znana. Doslej so posredovale trgovske in obrtniške zbornice, razne zadružne zveze ali pa posamezni poslanci. V bodoče se morejo obrtniki v vseh obrtniških vprašanjih najkrajšim potom obračati na deželni obrtno-pospeševalni urad v Ljubljani.
V zadnji seji so bile rešene tudi vse do 20. junija došle prošnje, in sicer 39 za stroje in 29 za posojila in podpore. S Kranjskega so došle tri prošnje za stroje. Sodarska zadruga v Č e š n j i c i pri Železnikih, ki se jako dobro razvija, ima svoj obratni kapital in vedno zanesljive odjemalce, dobi stroje za obdelovanje lesa in bencinov motor v vrednosti 4000 K, ki jih odplača v desetih letih.
Prošnja produktivne zadruge mizarjev na Glincah pri Ljubljani za stroje in posojilo je bila odklonjena, ker rentabiliteta ni zagotovljena.
Odklonjena je bila tudi prošnja Dljarske zadruge na Seničici pri Medvodah za stiskalnice, ker obstanek zadružne tovarne ni zagotovljen.
Čevljarska zadruga v Šoštanju dobi stroje za 3200 K.
Največ strojev in posojil dobe če-Ike in gališke zadruge.
Ob zborničnih počitnicah.
Ljubljana, 9. julija.
Še vedno se peča avstrijska javnost z zmago slovenskih poslancev, ki so z obstrukcijo v državnem zboru povzročili, da vlada ni mogla dati Italijanom laške pravne fakultete in da je bila prisiljena vlada poslati državni zbor na počitnice. Vse priznava, da so slovenski poslanci zmagali in vlada dobro zna, da se ji tudi jeseni ne bo godilo bolje, če se glede na slovenske šolske zadeve ne pogodi z nami. Sploh se vladi zdaj zelo slabo godi, ne zna ne naprej, ne nazaj, ker so ji Poljaki odpovedali večino, brez večine pa tudi Bienerth kljub zaščiti v visokih krog'h ne more ustavno vladati. Bienerth je tako daleč zavozil, ker se prav za prav naslanja edino na nemške svobodomiselne poslance, prezira in žali pa celo
svetnk iz Marije Terezije ceste se je vrgu u frak, nateknou s celinder na glava, kokr se šika, če se gre bounga žepana ubiskat in udpelu se je preko Gurejnskem.
»Dobr došu!« zajamru je gespud žepan izpud koutra in mu pumulu soja roka. »Prou veseli me, de s se putrudu ti men; kar tlela h men se used!« in pu-nudu mu je stou zraven pojstle, na lohtkostl je pustu pa pustaut ena flaša llampanca.
»Kar pusluž se prjatu!« mu je pr-guvarju. »Jest na smem nč pt in tud nč jest; dohtar m je use prepuvedu.« Na tihem s je pa mislu gespud žepan: ti sc ga uš lepu nalezu, jest um pa trezn ustou in tku um iz tebe use izuleku, Kar um poželu. In ubčinsk svetnk iz Marije Terezije ceste se je začeu pu-služvat flaše za flaša in ježek se mu je ,iučas tku razvezu, de je začeu bele-Štrat in pučas use izbeleštrou, kar je ?espud žepan želu zvedet. Ke je gespud žepan sojmo ferbce zadostu, je oiu spet zdrou ket riba in ke se je ub-iinsk svetnk z Marije Terezije ceste ud-'"uru preke Iblan, skoču je gospud žepan iz pojstle in biu iz sojem šimelnem oreh u Iblan, kokor ubčinsk svetnk.
Kašne uči sa naredi tist ubčinsk «vetnki, ke sa se za žepansk stou med $aba špeteral, ke sa zagledal gespuda tepana žiuga in zdrauga pred saba, u em zguduvina mouči, in natančnšga ia more u tem puvedat niti
Boltatn Pen« lz Kudeluga,
ostale lastne večinske stranke. Poljaki so se vodnega preziranja naveličali, a tudi krščanski socialci od časa do časa tožijo, da tako ne bo šlo dalje, a mod nemškimi krščanskimi socialci se zdaj po Luegerjevi smrti še niso razmere popolnoma vstalile in zato stranka ne hodi vedno pravih potov in zlasti v narodnih vprašanjih slepo sledi nemškim svobodomiselcem, dasi seveda z nevoljo.
Bienertbovi načrti.
Bienerth se je včeraj posvetoval s svojimi ljubljenci, z voditelji nemških svobodomiselnih strank, s Chiarijem, z Dammom, Grossom, Sylvostrom in z Wolfom. Eden drugemu so tožili, da je hudo, ker vlada nima zdaj stalne večine. Bienerth je pripovedoval, da bo poizkušal spraviti v večino nove stranke, a političnih in narodnih ugodnosti ne bo nobenih dal, kar je bilo svobodomiselni nemški gospodi zelo všeč, ker hoče imeti vse zase in so bili zato zelo veseli Bienerthove zagotovitve, da vladnega zistema ne izpremeni in da tudi ne misli vladati s § 14. Jeseni bo zbornica nadaljevala, kjer je zdaj prekinila posvetovanja. Odredbenim potom fakultete ne da. Če jeseni nikakor ne bo šlo naprej, namerava Bienerth razpustiti državni zbor. Obenem je Bienerth povedal, da skliče septembra deželne zbore, državni zbor pa novembra.
Socialnozavarovalnl odsek
kljub državnozborskim počitnicam pridno zboruje naprej. Včeraj je pod-odsek sklenil na predlog dr. Krekov, da bodo smele bolniške blagajne ustanavljati lastne lekarne. Nadalje je odsek razpravljal o organizaciji okrajnih bolniških blagajn. Do zdaj je rešen že paragraf 60., ki govori o štatutu okrajnih bolniških blagajn. Prihodnjo sejo bo imel pododsek v sredo, 13. t. m.
Sodba dr. Laginje o obstrukciji.
Član »Zveze južnih Slavena« poslanec dr. Laginja je podal glede na obstrukcijo obširno izjavo, ki slove: »Obstrukcija, ki so jo povzročili ob razpravi laške fakultete jugoslovanski poslanci, se je popolnoma obnesla, kar priznavajo tudi poluradni vladni komunikeji. Popolnoma neutemeljena so naziranja tistih posameznih strank in njihovih listov, ki označujejo našo obstrukcijo za frivolno, neupravičeno, ki je naperjena proti kulturnim stremljenjem druge narodnosti. Že okolnost, da so po obstrukciji posegli tudi hrvaški poslanci, ki načelno obstrukciji nasprotujejo, govori več kakor cele knjige. Z znanim visokošolskim klubom, v katerem so vsi poslanci jugoslovanske delegacije, se je pribilo, da so hrvaški in slovenski poslanci, deželi Dalmacija in Kranjska, korporacije, občine in zasebniki leta som zaman zahtevali, da se končno urede visokošolske zadeve. Hrvaška deželna vlada je že lansko leto naši vladi konkretno predlagala, kako dovesti zagrebško vseučilišče do re-ciprocitete in izjavila, da stori vse, kar zahteva avstrijska vlada, da bo pouk na zagrebškem vseučilišču popolnoma enak pouku v Avstriji. Korak hrvaške vlade je bil brezuspešen. Nasprotniki tudi prezirajo ali pa zaviiajo pri presoji jugoslovanske obstrukcije dve važni točki, dasi morata biti merodaj-ni pri dalekovidni upravni politiki.
Postavno italijanska fakulteta v Avstriji ni še nikdar obstojala. Poizkus oživiti jo po ministrski nadredbi, se je izjalovil. Demoliranja se Hrvatje nismo najmanj udeležili. Hinavščina je trditi, da nasprotujemo Jugoslovani obnovitvi visokošolskega zavoda, ki so ga že Italijani imeli.
Naglašati se mora tudi, da polaga vlada sama v utemeljevanju svoje zakonske predloge glavno važnost na visokošolsko izobrazbo italijanske mladine za javno državno službo. Če upoštevamo, kako lahko se nauče Jugoslovani italijansko, kar nasprotno pri Italijanih ni, morajo smatrati Jugoslovani italijansko fakulteto v Avstriji kjerkoli brez gotovega jamstva, da se tudi nam uredi visokošolsko vprašanje, da je zelo nevarna, ker zelo nevarno izpremeni narodno kulturne moči ob Adriji in velika nevarnost, da se bo naš živelj raznarodil v prilog Italijanom, proti čemur se moramo boriti.
Rusini o odgoditvi državnega zbora.
Rusinski klub je imel včeraj svojo zadnjo sejo. Izjavili so, da je vlada kriva sedanjega položaja, ki noče ničesar priznati tistim narodnim skupinam, ki niso v večini. Glede na Ivovsko vseuči-liško vprašanje sc izda poseben oklic.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Cerkniške novice.
Tri prste je odrezala cirkularna žaga 18 let staremu Janezu Milavec, delavcu pri gospodu Žagarju na Rakeku. Enega mu jo zdravnik nazaj prišil, dva pa sta popolnoma proč.
Kresovi v čast sv. Cirilu in Metodu so 4. julija razsvitljevali vso cerkniško dolino. Najlepšega so prižgali Orli na Gradišču blizu vrh Slivnice, kamor so ob pol devetih odkorakali od društvene hiše z lampijončki. Mod trobentanjem in petjem so blizu kresa najraznovrst-nejše raketo švigalo visoko v zrak. Vmes pa so pokale umetne bombe, da se je razlegalo daleč naokoli. — Lep kres je gorel tudi na »Tržišču«, pri katerem se jo zbrala skoraj vsa Dolenja vas. Poleg teh so po vseh vaseh in skoraj na vsakem gričku goreli večji ali manjši kresovi. Naštelo se jih jo 20 do 30. Vsa okolica je bila na nogah. Kaj takega še v Cerknici ni bilo.
Predstava v čast sv. Cirilu in Metodu bo v »Dvorani« v nedeljo popoldne s sledečim sporedom: 1. Blagovest-nikom, deklamacija. 2. Slava sv. Cirilu in Metodu, moški zbor. 3. Slavnostni govor, govori načelnik Orlov. 4. Mladini, pesem. 5. Šaloigra »Trije učenjaki«. 6. Planinska, moški zbor. 7. Zgodovinski predgovor k igri. 8. Igra »Slovanska apostola«. — Obeta se obila udeležba.
Slovenske zastave izobesijo v nedeljo 10. julija vsi somišljeniki S. L. S. v proslavo 10251etnice sv. Metoda.
Po svetu.
Edison o letalnih strojih. V pogo-.voru s poročevalcem lista »Munsev Ma-gazine« se je izjavil Edison zelo skeptično o sedanjem sestavu letalnih strojev. Dejal je, da bodo sicer letalni stroji revolucijonirali prometno tehniko ter da se bo čez 10 let vršil potniški in poštni promet ž njimi, a no v dosedanji obliki. Za sedaj je letalni stroj samo predmet športu. Polet je odvisen za 75 odstotkov od intelekta vzletalca. Letalni stroj bi se moral tako lahko voditi, da bi mogel vzleteti ž njim vsak človek. Edison misli, da je sedanja konstrukcija letalnih strojev osnovana na napačnih načelih. Pravi letalni stroj se mora dvigniti v zrak naravnost, brez zaleta in ne glede na vreme. Začetek je storjen in dolgo ne bo trpelo, ko bo letalni, stroj popoln.
Irredentovci bančni roparji. Znano je, da so se pred časom izvršila v Tri-dentu velika poneverjenja v »Banci cooperativi« in da se je ob tej priliki prišlo na sled veleizdajstvu. V Triden-tu se vrši sedaj sodna razprava pred poroto. Ko je sodni predsednik glavnega obtoženca Giuseppe Colpija vprašal, zakaj so pomazali cesarskega orla, je dejal: »V Inomostu je bila demonstracija za Andreja Hoferja in mi smo tudi priredili demonstracijo. Tirolska obstoji iz dveh delov, nemškega in italijanskega. Ako praznujejo Nemci Andreja Hoferja, imajo prav, to ne briga Italijanov. Obesili smo zato na Dantejev spomenik v noči od 27. na 28. avgusta slamnatega moža, ki je predstavljal Tirolca. Ker pa je pri tej priliki policija aretovala brez vzroka nekoga moža, smo naslednjo noč pomazali cesarskega orla, kar pa je bilo naperjeno samo proti policiji.« — Na vprašanje predsednikovo, če je irredentovec, je Colpi odgovoril, da je irredentovstvo samo -iznajdba policije. — Colpiju se je tudi dokazalo vohunstvo, v rokah sodnije so razna pisma, ki dokazujejo njegove zveze z laškimi oblastmi. Priznal je tudi sam, da je imel sestanke zaradi vohunstva. Kako sc bo ta zanimiva obravnava končala, bomo poročali.
Italija in Avstrija na Jadranskem morju. Italijanski šovinisti — Avstriji nasproti so vsi Italijani šovinisti — se ne boje brez vzroka vedno bolj naraščajoče moči Avstrijo na morju. Saj se je v zadnjih treh letih avstrijsko trgovsko brodovje na Jadranskem morju bolj pomnožilo kot pa italijansko na Jadranskem in Tirenskem morju skupaj. Sedaj vozi na Jadranskem morju 75 italijanskih parnikov s 43.412 tonami in 40.065 konjskimi silami, nasprotno pa 438 avstro-ogrskih s 456.010 tonami in 451.055 konjskimi silami. Z ozirom na to torej prekaša Avstrija italijansko trgovsko brodovje po številu ton in konjskih sil desetkrat. Polog toga se pa mora tudi upoštevati, da so italijanski parniki večinoma predpo-topni zaboji. Lloydovi parniki sicer tudi niso bogvekako sijajni, razen nekaterih novejših, toda napram parni-kom malih italijanskih pomorskih prog, ki imajo svoj sedež v Anconi in Baru, so kakor dan in noč. S kakimi malimi sredstvi dolnjo to malo italijansko parobrodne družbe, jo razvidno žo i? tega, da je ves parobrodni material
ene največjih teh družb, ki ima svoj sedež v Bariju, vreden samo dva mili-jona lir.
Dar bivše kraljice Natalije. Bivša srbska kraljica Natalija je delavskemu društvu v Smederovu podarila savsko kopališče pokojnega kralja Aleksandra tik Belgrada, ki je vredno 12.000 dinarjev.
Stenografija v vojski. Šef generalnega štaba celokupno armade Konrad pl. Hotzendorf jo izdal razpis, da bodo morali odslej aspiranti za vojno šolo pri glavni izkušnji dokazati tudi znanje stenografije. To znanje je zlasti za kornega učenca velike vrednosti, ker za večino predmetov ni nikakih knjig in je učenec navezan zgolj na zabeležko predavanj.
Gledališki igralec — morilec. V, Srbiji, kakor na Hrvatskem znani potujoči gledališki igralec Dušan Bar-jaktanevič je umoril vsled ljubosunu nosti gledališko igralko Ljubico Gjer« manovič, kakor se poroča iz Zvornika v Bosni, malega mesteca ob srbski meji. Dušan Barjaktarevič je že daljo časa zasledoval Ljubico Gjormanovič a svojimi ljubezenskimi ponudbami. Oba sta bila v Cotovičevi gledališki družbi. Gjermanovičeva pa jo odbijala vse njegove ponudbe ter jo kazala očitno svo< jo naklonjenost ravnatelju Cotovieu. Barjaktarevič, ki je postal vsled toga zelo ljubosumen, je sklenil, da se ma-i ščuje. 29. junija je dospela omenjena] družba v Zvornik brez Barjaktareviča, o katerem je mislila Gjermanovičeva, da se ga je oprostila. A Barjaktarevič je sledil družbi in poiskal igralko v njenem stanovanju, kjer se mu je po-t srečilo, da jo odstranil za tronotek ravnatelja Cotoviča iz sobo. Komaj sta bila sama, je potegnil iz žepa velik nož ter začel bosti igralko. Na njene klice so prihiteli ljudje, toda nihče se ni upal približati se besnečemu Barjaktare-viču. Igralka sc jo zgrudila, pokrita z globokimi ranami in vsa okrvavljena na tla, nakar jo je morilec še parkrat zabodel, dokler ni bilo nobenega znaka življenja v njej. Nato se je Barjaktarevič začel bosti sam sebe in se zgrudil ves okrvavljen poleg svoje žrtve. Pri njem so našli listek, na katerem je bilo napisano: »Ona je vsega kriva, kar sem storil. Naredila me je nesrečnega,« —h Barjaktarevič še živi, vendar ni upa* nja, da bi okreval.
8000 kilometrov na konju hoče pre-jezditi mlada kozaška deklica Vera Kudaševa, uslužbenka na železnici v Charbinu, in sicer od Charbina do Pe« terburga. Pogumno dekle je že na potu. Odpotovala je iz Charbina 13. maja, jezdi na moškem sedlu in ima le mala prtljago s seboj. Spremlja jo njen zve< sti bernhardinski pes »Tabor«. Dnevno misli prejezditi 40 do 50 vrst ter končati svoje potovanje v 200 do 225 dneh. Na ta način bi torej prišla v Peterburg koncem novembra. Doslej jo še vedno prejezdila določeno dnevno pot ter ja najboljšega zdravja, kakor tudi njen konj.
Živinoreja v Ameriki. Stroški, ki jih imajo čikaški velemesarji vsako leto z razpošiljatvijo svojih klavniških proizvodov in postranskih produktov ter dohodki, ki jih takisto naklanjajo železniškim družbam, znašajo od 30 milijonov do 35 milijonov dolarjev. Kolike dobičke so lani imeli živinorejci, je razvidno iz dejstva, da je bila leta 1909. v čikaško živinske dvore postavljena klavna živina prodana za ogromno skupno svoto 316,745.000 dolarjev, neglede na dovoze prešičev, ki predstavljajo vrednost 7,000.000 dolarjev na leto, a se ne prodajajo v čika-škili »stockyards«. Živinorejci so samo v Čikagi za svojo živino skupili lani 9,074.000 dolarjev več, kakor v prejšnjem letu, neglede na dejstvo, da so znašali lanski dovozi samo 14,491.372 ropov klavne živine, torej 1,544.997 manj, kakor v prejšnjem letu, in so bili v resnici najmanjši izza poslednjih trinajst let. — Prešičev se jo leta 1909. v živinskih dvorih, ležečih v spodnjem dolu mesta, zaklalo 5,372.949 proti 6,781.205 v prejšnjem letu, torej manj 1,408.256. Pomanjkanje prešičev se letos ni zmanjšalo, vendar kažejo znamenja, da odjemalcem no bo treba zopet kmalu plačevati jednako visokih cen, kakor so bile zaznamovano začetkom leta. Izza naprave čikaških živinskih dvorov (stockyards), pred 44 leti, je bilo tamkaj postavljenih na trg in zaklanih skupaj nad 450 milijonov goved. ovac, prešičev in konj.
Divjak za svoje ljudstvo. Iz Manile na Filipinih so poroča: Sultan državice Sulu, ki jo nekoč zasnubil go-spico Alice Roosovoltovo, namerava obiskati Ameriko. Izjavil jo, da je glavni namen njegovega potovanja, prodati zbirko biserov, ki jo vredna baje 250 tisoč dolarjev ter s skupičkom izboljšati položaj svojega ljudstva. Odpoto-vul je že v Indijo. Poselil bo več evroD-
skill mest. — Avgusta meseca leta 1905 je obiskal sedanji predsednik Taft v svoji službi kot vojni minister z več kongresniki in večjo neuradno družbo, v kateri je bila gospica Rooseveltova, Filipinske otoke in tudi sultana sulu-škega. Amerikance je sultan Iladji Mohamed Imalul Kirem sprejel s potretno gostoljubnostjo in jih bogato obdaroval. Ivonečno je vladar izrekel svojo namero, da hoče gospico Roosoveltovo napraviti za sultanico Suluškega otočja. Zatrjeval je, da goji ves njegov narod željo, naj gospodična Rooseveltova ostane pri njem. Gospica Roose-Veltova je pa ponudbo odklonila in postala po svoji vrnitvi soproga kongres-nika Nicholas Longwortha, ki je bil tudi v popotni družbi.
Rooseveltov sin sc je oženil. Iz New-Yorka se poroča: V presbiterijan-ski cerkvi na Fifth Ave. se je poročil Theodore Roosevelt ml. z gospodično Eleanor Alexander vpričo bivšega predsednika Roosevelta, ostalih sorodnikov in toliko drugih povabljenih go-Btov, kolikor je bilo prostora v cerkvi. Ženin je star 22 let. in nevesta šteje 21 let. Velikanska množica radovednežev je cerkev kar oblegala, da je moralo vzdrževati red sto policajev. Med gosti v cerkvi jo bilo tudi 42 divjih jezdecev. Cvetice so se rabile neverjetno potratno. Ženitnih daril je dospelo nad 600. Po medenih tednih se novoporočenca nastanita v San Franciscu.
Knez Nikola in Ivan Trnski. O priliki smrti Ivana Trnskega je črnogorski knez Nikola poslal jugoslovanski akademiji pismo, v katerem izraža svoje ganotje ob smrti zadnjega Ilirca. Ime Trnskega bo poleg nesmrtnega Gaja in Strossmayerja ter drugih velikih mož, ki so postavili preporod hrvaškega naroda na trdno podlago, večno živelo.
Milijon za pot iz Londona v Pariz. Iz Londona se poroča 6. t. m., da je neka dama ustanovila nagrado milijon mark za onega zrakoplovca, ki bi poletel z letalnim strojem iz Londona v Pariz ali obratno.
Dnevne novice.
"+ »Slovenska Straža« vesoljno slovensko liberalstvo hudo boli in »Narod« ter ljuba »Edinost« se vsak dan obregneta vanjo. Včeraj pa si je glasilo starinov pošteno odvezalo dušo. Poživlja Slovence, naj ne pristopajo »Straži«! Kdo se ne smeje? Ni dolgo, bo se liberalci na ves glas drli, da moramo vsi Slovenci biti saj v narodnem oziru edini in da »klerikalci«, čeprav so jih iz Družbe sv. Cirila in Metoda vun vrgli, ne bi smeli proti njej nastopati. Zdaj pa tisti liberalci hujskajo zoper »SI. Stražo«! Ali je to dosledno? Sicer pa se nobeden ne zmeni za to otročje šuntanje. Nasprotno! Komaj se je »Slovenska Straža« rodila, že tak strah in trepet med liberalci! To je jako dobro znamenje!
-f 161 podružnic »Slovenske Stra-le« je prijavilo svoje delovanje do danes. Oglasile so se še podružnice: 158. Višnja gora. — 159. Frani (Notranjsko). — 160. Sv. Križ tik Slatine (moška). — 161. Sv. Križ (ženska).
+ Novi ustanovniki »Slovenske Straže« so postali: Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravbergu pristopa b tem, v proslavo našega narodnega praznika 10. julija kot ustanovni član z zneskom 200 K k »Slovenski Straži« želeč, da najde čim največ podpore. Na edar! Rozman; Fr. Kogelnik. Generalni vikar preč. g. kanonik J. F 1 i s je pristopil z zneskom 200 Iv kot ustanovni član. Uradništvo »Zadružne Zveze« v Ljubljani je dalo najlepši zgled uradnikom naših zavodov: pristopilo je z zneskom 200 I\ kot ustanovnik k »Slovenski Straži«. Zastopnik ho vsakokratni pooblaščenec. Č. g. dekan Šala-mon v Rogatcu je poslal 200 K s pripombo: To svoto so zložili duhovniki rogaške dekanije ob priliki pastoralne konference v Hogatcu, dne 6. julija kot ustanovnino »Slovenske Straže«. Zastopnik na občnem zboru bo župnik Gomilšek. Č. g. dekan pristavlja: Želimo, da bi ta zgled posnemali duhovniki vseh dekanij po Slovenskem! — Na konferenci v Stopičah so zložili duhovniki novomeške dekanije 200 K kot ustanovnino za »Slovensko Stražo«. Č. g. J. Pavlin, kaplan v Cirknici, je poslal 200 K kot ustanovnino »Slovenski Straži«. Kot ustanovnik z zneskom 200 K, je pristopil k idrijski podružnici »Slovenske Straže« veleč. g. dekan Mihael A r k o. — Ivan B a 1 o h , kaplan v Stari Loki je pristopil kot ustanovnik z zneskom 200 K. — Slava vsem, Bog vzbudi »Slovenski Straži« vsa slovenska srca!
4- Društva pri »Slovenski Straži«. Kot redni član k »Slovenski Straži« z zneskom 10 K je pristopilo »Katol. dru-fctvo rokodelskih pomočnikov na Vrh-
niki«. Z istim zneskom so pristopili tudi: Izobraževalno društvo v Št. Jakobu, šentjakobska posojilnica v Rožu in Slovensko katehetsko društvo za Koroško. Posnemajte obrambne delavce!
-f Vse naznanjene podružnice »Slovenske Straže« na Koroškem so dovoljene.
+ Kresovi na Koroškem. Divon je bil pogled po spodnjekoroški slovenski zemlji dne 1-. t. m., na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda. Motilo je sicer prižiganje kresov skrajno slabo vreme. Dežilo je ccli popoldan, dežilo tudi ravno tedaj, ko se je delala noč in ko bi imeli po vseh naših gričih in gorah vzplamteti kresovi. Marsikateri je zaradi tega izostal, a kljub temu so mogli našteti po bližnji vzhodni in južni okolici dobiiovaški 21 svetlih oznanje-valcev ljubezni našega naroda do svoje domovine. Čast neustrašenim kresil-cem! Videli bi jih gotovo še mnogo več, a zakrivala je razgled gosta megla. Od teh jih je bilo v pliberški okolici devet, nad Šmihelom in Globasnico pet, drugi nad Št. I.ipšem, Zitarovasjo, Miklavče-vim in v Obirskem pogorju, enega so prižgala tudi narodna čuteča srca vrlih Lovančanov. Drugi bi naj sledili v soboto zvečer dne 9. t. m. pred nedeljo sv. Cirila in Metoda, pred dnevom ustanovitve »Slovenske Straže« za Do-brlovas. Nad vsemi kresovi pa je kraljeval kros na vrhu Pece, na meji novo-padlega snega. V štebenjski fari je gorelo 12 kresov. Na Brnci so grmeli to-piči. Vsa koroška narodna društva naznanjajo velika slavlja, ko bodo jutri ustanovila podružnice »Slovensko Straže«. »Slovenska Straža« dviga povsod katoliško - narodno zavest ljudstva.
+ »Slovenska Straža« na Viču in Glincah. Slovensko katoliško izobraževalno društvo Vič - Glince, vabi vljudno na veliko gozdno veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 10. julija 1910, na Brdu nad Vičem pri gostilni »Na brd-ski trati« v prid »Slovenske Straže«. Spored: 1. Govor v proslavo sv. Cirila in Metoda. 2. Petje, moški in mešani zbor. 3. Tamburanje. 4. Telovadba Orlov. 5. Turška kavarna. 6. Abstinent. 7. Spuščanje zrakoplova. 8. Zažiganje umetalnega ognja. Vstopnina 20 vinarjev za osebo. Začetek ob četrti uri popoldne. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na 24. t. m.
-4- V Sodražici so hoteli nasprotniki preprečiti ustanovitev »Slovenske Straže« in so že izposlovali prepoved, češ, da sc je bati »spopadov«. Načelstvo »Slovenske Straže« se je takoj priložilo in izposlovalo, da se bo slavnost v Sodražici izvršila v polnem obsegu. Somišljeniki, jutri v Sodražico!
+ Pripravljalni odbor podružnice »Slovenske Straže« za občini Šiška vabi uljudno na ustanovno zborovanje, ki se vrši v nedeljo, dne 10. julija 1910. Spored: Zjutraj ob 8. uri: Sveta maša v cerkvi sv. Jerneja v Spodnji Šiški. Popoldne ob 3. uri: Ustanovni občni zbor podružnice »Slov. Straže« v gostilni g. Zajčeve v Zgornji Šiški. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Volitve. 3. Razno. — Na ustanovni občni zbor imajo pristop le oni, kateri so se že vpisali kot člani podružnice »Slovenske Straže«. — Po občnem zboru prosta zabava za člane in somišljenike. Vstopnina prosta.
4- Hude sanje. Nek liberalni listič poroča, da hočejo »klerikalci« skleniti z liberalci kompromis, da bi Družba sv. Cirila in Metoda ostala šolska, »Slovenska Straža« naj bi pa prevzela gospodarsko obrambo, »Branibor«, ki ga snujejo liberalci, naj bi se pa opustil. Dotični list se hudo izjavlja zoper to. Ni treba! Še nikoli nam niti v sanjah ni padlo v glavo kaj takega, kar blede ta listič. Liberalcev je »Straže« strah, zato spuščajo zdaj nalašč v svet take novice, da bi koga naših zbegali. Ampak ta manever je preneumen. Naše ljudstvo bo delovalo za narodno obrambo v »Slovenski Straži«, kompromis naj pa liberalci narede z lastno pametjo, ker ob pravem času niso hoteli nanj misliti!
+ Družba sv. Cirila in Metoda se bridko pritožuje, da se ji očita, da delajo njeni organi za liberalizem. Nov dokaz za to imamo v Velikovcu, kakor beremo v »Miru«. Ondi sta liberalca učitelj Pesek na »Narodni šoli« in dr. Iludelist. Oba sta odklonila članstvo pri katoliškem izobraževalnem društvu »Lipa«, pa izpočetka sc je molčalo, ker se ni hotelo vneti razpora zavoljo šole. Toda oba gospoda sta začela tudi dejansko delati za liberalizem. Ko sta izvedela, da se hoče ustanoviti podružnica »Slovenske Straže« in ker jih je tudi bolelo, da fantje in dekleta delajo v »Lipi«, sta se spomnila, da bi kazalo za Velikovec in okolico ustanoviti tudi žensko podružnico Ciril - Metodove družbe. Glej no! Ženska podružnica v Velikovcu ni nič potrebna, ker obstoja
itak podružnica za člane obojega spola. Posku in Hudalistu je le zato, da dekleta odvrneta od katoliškega društva in morebiti tudi »Straži« odjesta ženske člane. Zadnji čas snujeta tudi liberalno posojilnico, da bi delala konkurenco že 19 let obstoječi in dobro delujoči sedanji. Upati pa je, da se jima njuni nameni ne posrečijo. Jutri se ustanovi podružnica »Slovenske Straže« v Velikovcu in velenarodnjaka Pesek in Iludelist lahko požirata doma svojo liberalno jezico. Gospod Seneko-vič pa nam bo najbržeje poslal popravek . . .
+ Sijajna zmaga dr. Vrstovška se
razvidi, kakor poročajo tudi »Narodni listy«, iz tehle številk: Leta 1907. je liberalec Ježovnik dobil 4344 glasov, letos pa Kac 1730, torej za celih 2614 menj, dasi so letos Kaca volili vsi »Šta-jercijanci«.
+ Boj mladinov zoper dr. Tavčarja postaja od dne do dne brezobzirnej-ši. Nesposobnim mladinom gre za prvenstvo, zato so njihovi ljubljanski voditelji nahujskali celjski »Narodni Dnevnik«, da gre v boj zanje. Kako veliko jim jc na tem, da dosežejo svoje namene, kaže skrajno odurni način njihovega pisanja. Današnji »Dnevnik« psuje dr. Tavčarja takole: »Gospod Starin je zapisal v »Slovenskem Narodu« na naša izvajanja o C. M. skupščini besedo, katera nam le na novo dokazuje, kar smo namignili že v prvem poročilu: da se namreč ponekod v Ljubljani zahteva, naj mi molče klonimo svoje glave pred Starinom in njegovimi somišljeniki. Mirno in stvarno smo prosili, da se naj nasprotstev, izvira-jočih iz izvrševalnega odbora kake naredile stranpke ne nosi v C. M. družbo, robati Starin pa odgovarja na to prošnjo s klerikalnimi izrazi, kakor: beda-dasta grožnja, mladinska ošabnost., neokusni napad itd. Iz česar jasno sledi, da g. Starin in njegovi sploh niso zmožni stvarno debatirati. Tisto bahavost glede C. M. bilanc in računskih zaključkov pa obdržite za-se! Nam se gabi, tembolj, ker smo bilance pregledali in našli, da Štajerska trikrat več da, kakor clobi in v razmerju vkljub svojim ubožnim gmotnim razmeram tudi več žrtvuje, kakor pa bahavi od naroda odebeleli Starini v Ljubljani. To je torej naša zadnja beseda.« — Tako se nismo mi še nikoli bojevali zoper liberalce, kakor se ti zdaj med seboj mrcvari-jo. Dr. Tavčarju očitajo — groza! — da je skorej že klerikalec, bahat in da.se je od naroda odebelil, dočim se ni zanj niti približno toliko žrtvoval kakor Žerjav, Špindler, Lesničar ali morebiti še gospod Ribnikar zraven. Nam se pa zdi, da hočejo mladini, kar se bahavo-sti tiče, starine še prekositi. Kaj pa so se žerjavarji za narod žrtvovali? Na ramah starinov so prilezli do dobrih služb v denarnih zavodih, za vse, kar store, so trikrat preplačani, da bi pa narod kaj imel od tega, ni še nobeden opazil. Mladini bodo kmalu počili same megalomanije.
-f Mladini so v boju zoper dr. Tavčarja vzeli v najem vse liberalne liste, da po njeni udrihajo. Celo »Slovenski dom«, lorej listič, ki bi niti izhajati ne mogel, če ne bi bilo kronic in akcij dr. Tavčarja in njegove moralne podpore, mu danes med vrsticami, pa zadosti jasno, da vsak količkaj brihten Slovenec lahko razume, očita lenobo, zlasti, ker se baje Starin nič ne pripravlja za volivno agitacijo v Belikrajini. »Slovenski dom«, ki živi od dr. Tavčarjeve milosti, zbada zahrbtno dr. Tavčarja, češ, da kaže, kakor vedno seveda, »premalo požrtvovalnosti«. »Domu« sekun-dira še nekclo drugi, ki ga pa pošteno časopisje ne more omeniti. Tako daleč so torej mladini šli, da dr. Tavčarja vržejo. Kakor čujemo, se v tej zadevi vr-še tajni konventikli. Veste kaj, gospod dr. Tavčar? Pošljite v Belokrajino kar dr. Žerjava, potem bo mandat prišel čisto gotovo v liberalne roke . . .
+ O sporu med mladini ln dr. Tavčarjem ima razun »TagespoŠte« notico tudi »Alldeutsches Tagblatt«. Pravi, da mislijo mladini na lastno novo politično organizacijo.
+ Obsodba celega koroškega deželnega šolskega sistema. Naši somišljeniki na Koroškem tik pred 10. julijem zabeležujejo lep uspeh. Državno sodišče je po dr. Brejcu vloženim pritožbam občine Št. Danijel ugodilo in označilo utrakvistične šole Št. Danijel in Strojni Kot za protiustavne. To jo jasna, krepka obsodba celega koroškega šolskega sistema in silen poraz koroškega deželnega šolskega sveta.
+ Lojalno jemljemo na znanje, kar nas zagotavlja današnji »Tovariš«, ki direktno na naše urednike apelira, da učitelji, ki vodijo učiteljsko tiskarno, nimajo ne upravnih dijet, ker vsi štirje delujejo brezplačno, ne postranskih služb, ker imajo vsi s svojim nad-učiteljskiin mestom dovolj posla. No-
čemo nikoli nikomur krivice delat pripominjamo pa, da je splošen gla med ljubljanskim učiteljstvom, da nj: liovi gospodje kolegi pri tiskarni v< liko zaslužijo, vsled česar se zdi mnt gim zelo neokusno, da prav ti gospodj v »Tovarišu« tako nazarensko kričij o bedi in stradanju. Naj nam bo dovo ljeno izreči mnenje, da se je »Tovariš zelo pozno spomnil na to, da zoper t reagira, saj se je že preje o tem vej krat pisalo ali saj namignilo. Če pa n res, bodi s tem lojalno pojašnjeno.
4- Zaplenjen je bil današnji »To variš«, ker se jo končno tudi državne mu pravdniku zazdelo odveč njegov pisanje, za katero si jo zadnji čas bre dvoma najel koga, ki je ušel iz kakšn galere. Kriči zaradi premeščenja Grme ka iz Komende. Barona Schvvarz zmerja kakor kakšnega ušivca za gi morn, potem pa grozi z — revolucij zoper vladnošolske organe in interpe lacijami v državnem zboru, ki jih b najbrže tovariš Seitz sestavil, pa z i; bičanjem cele avstrijske svobodomisel ne javnosti, da se bo za kranjske »To variševce« zavzela. — Ljubi prijatelji poslušajte pametno besedo: Kdo bo p; izvajal revolucijo ali pasiven odpor ai kaj Li že zoper vladne organe? Sam vaši pristaši? Teh pa jo danes Že bor malo: če bodo torej kaj nespametneg storili, bodo sami trpeli. Zaradi Grme ka ne bo noben kranjski učitelj riski ral eksistenco. Kar pa se tiče državne ga zbora, veste, kako je. Še VVahrmun da niso vsi svobodomiselci, kar jih j v Avstriji, mogli rešiti, kaj še Grmeka Pamet, ljudje božji; s takim pisanjeu se le smešite, pri ljudstvu pa zapran ljate ugled, ki bi ga morali imeti.
4- čast Gostinčar ju! Pod tem na slovom prinaša glasilo hrvaških ki ščansko-socialnih delavcev: »Glas Na roda« daljšo politično vest, v kateri po jasnuje čitateljem vseučiliško borb; naših poslancev v dunajskem parla mentu ter piše: »Izmed vseh se je po sebno odlikoval uvaževani član naš tovariške stranke v Sloveniji: tovari Gostinčar, ki je v proračunskem od seku govoril polnih 9 ur in pol ter si s tem izkazal za redkega obstrukcioni stiškega govornika. Na toliki požrtvo valnosti in tako vztrajnem poslanskem delovanju častitamo našemu cenjene mu prijatelju, katerega slišati snu imeli srečo na zadnjem zboru našeea Saveza. Volivci tovariša Gostinčarja. kakor tudi ves slovenski narod, se no-rejo po pravici ponašati s tako delavnim, podjetnim in neustrašenim ljud skim zastopnikom. Gostinčar bi moge biti vzor mnogim hrvaškim poslancem ki kljub svoji veliki izobrazbi daleč za ostajajo za našim Gostinčarjem.«
4- Za posebni vlak v Solnograd dne 18. t. m. prosimo oglasil zadnji čaj do prihodnjega torka. Za tretji raz red bo veljala vožnja tja in nazaj 13 K v drugem razredu 19 K 50 vin.
-I- Osebna vest. Za kaplana pri Št Ilju v Celovcu je imenovan č. g. J o žef Ogris, doslej kaplan v Pre valja h.
-f Odlikovanje našega rojaka. Na-slov in značaj generalnega majorja j< podeljen domobranskemu polkovniki v pokoju gosp. J. Pregelju, biva jočemu v Šchardingu.
— Odgovor na notico v »Slovenskem Narodu«: »Nekaj besed o po-hujšljivosti« (2. VII., str. 3.). Na imenovani dopis iz Novega mesta sicer nisem imel namena odgovarjati, storim tole radi tega, ker mi je obrambno društvo blagohotno poslalo izrezek iz »Slovenskega Naroda«. — 1. V šesti šoli nisem govoril, niti nisem imel namena govoriti o razglednicah družbe sv. Cirila in Metoda, dasiravno bi bil lahko, ker poznam dijaka, ki jih je med svojimi tovariši javno razpečeval. Čudim se ki da sc je čutil tako zadetega, ko o njeni niti govoril nisem, in pa — pri čisti vesti! Gimnazije jaz ne smatram za torišče, na katero naj se prenašajo boji strank, pač pa sem vedno opominjal dijake k marljivemu učenju i" delu, ki bo edino koristilo njim in n8; rodu. Za to ali ono stranko pa v šoli nisem nikdar delal reklame, kar 1)0 moral vsakdo priznati, kontur je mar resnice. S tem pa tudi odpade potreb® odgovarjati na neslani poduk, ki mi ?8 dajo dopisnik; k njemu pač ne bom hodil v šolo etike ali estetike, preveč je pokazal svoje bistroumje, če misli, da se bom razburjal radi tako nedolžnih razglednic, kot jih opisuje on in ki j in jaz niti videl nisem. — 2. Gospod, ki i'11 je pravil o razglednicah, o katerih senj jaz govoril v šoli, niti od daleka ni ii')lPl namena »denuncirati,« ker bi bil stvar lahko poravnal brez mene; klerikalec je pa buš toliko, kot jaz liberalec. Sa pienti sat! — 3. Porabim dobrohotni nasvet dopisnikov, seveda mutatis in"' tnndts: ne sprejemajte čenč takih di)'1 kov, ki jim jc vse drugo mar, sani< knjiga nc; če jih žc sprejemate, jih rf
ni treba razpečavati med svet! — Dr. Ciril Ažman.
+ Pogreb 5. g. svetnika Ažmana je
bil včeraj v Gorjah velesijajen. Vencev je bilo 17, zastav 6. Duhovnikov se je udeležilo pogreba do 50.
—	Iz Dobrepolj. V zadnjem poro-iilu o okrožni telovadbi v Dobrepoljah je pomotoma izpuščen telovadni odsek iz Ambrusa, ki pa se je tudi udeležil našega slavlja. Ti vrli Orli so se pripeljali k nam na lepem, s slovenskimi trobojnicami okrašenem vozu. Bog jih živi! Dodatno k poročilu moramo še poročati, da je v naši dolini v pozdrav Orlom bilo razobešenih mnogo zastav, da so bili vsi Orli na kolodvoru prav ];ubko sprejeti: dekleta v narodnih nošah so jim pripenjale šopke, godba je igrala, in mlada srca so sc veselo pozdravljala z bratskim: »Na zdar!« In ta lepi pohod na Reber k Sv. Antonu. Po sv. maši pa veličasten shod pod stoletnimi lipami, ki ga še nikoli niso videle takega. In ta velika množica ljudstva pri javni telovadbi! 3000 ljudi! Vsem pa je nastop naših vrlih fantov ugajal in ni bilo čuti nobenega nasprot-stva. Upamo, da bodo odslej naprej mirovali vsi nasprotniki, ker orlovske Čete sc množc in bodo pohodile vse liberalne zevače in mustače. Na zdar!
—	Letno poročilo c. kr. cesarja Franc Jožefa gimnazije v Kranju ima na uvodnem mestu »Komentar k Cice-ronovim govorom proti Iiatilini«, ki ga je sestavil profesor Anton Dokler in razpravo profesorja Pirnata »Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka«. — Iz letnega poročila posnemamo sledeče podatke: Na zavodu je poučevalo 19 rednih oz. namestnih učiteljev, trije redni učitelji so bili na dopustu, eden pa I. drž. gimnaziji dodeljen. V začetku leta je bilo 309 + 11, na koncu 302+10 učencev. Po rojstvu jih je 263+9 iz Kranjske, 39+1 iz drugih dežel, po narodnosti je bilo 298 + 10 Slovencev, trije Nemci in en Čeh. Učni uspeh je zelo ugoden. Bilo jc namreč odlično sposobnih 53+6, sposobnih 201 + 4, vobče sposobnih 18, nesposobnih pa 14 učencev; ponavljalni izpit se je dovolil 16 učencem. Štipendistov je bilo 35, skupni znesek vseh ustanov jc znašal 6428 K 93 v.
—	40Ietnica. Dne 9. julija 1870. so bili posvečeni sledeči še živeči gg. duhovniki: Fr. Andrejak, Jan. Bevc, P. Placid Fabijani, Karol Jančigar, Fr. Jarc, Val. Klobus, Sim. Zupan, Ant. Dolinar, Jan. Tavčar; obhajajo toraj 401etnico mašništva.
—	II. redni občni zbor splošnega pokojninskega zavoda za nastavljencc. Dne 19. junija 1910 sc je sešel pod predsedstvom podpredsednika g. Oskarja Heintschel pl. Heinegg, II. redni občni zbor splošnega pokojninskega zavoda za nameščence. V istem je poročal predsednik o prvem poslovnem letu
1909.	Poročilo in zaključek računov so se vzeli na znanje in se dal odboru ab-solutorij. Iz opročila se. posname, da znaša preostanek 945.677 K 42 v, ki se je odkazal varnostnemu zakladu. Skupnih predpisanih premij je bilo 20,281,306, od katerega zneska je zastalo dne 31. decembra 1909 vsled raznih, plačilo ovirajočih ugovorov proti dolžnosti zavarovanja 7.964.406 K 95 v. Opravilni stroški v tem poslovnem letu so znašali 931.494 K 80 v, t. j. 4 59 % predpisanih premij ali 9 K 44 v od vsakega zavarovanca. Zavarovancev je bilo koncem leta 1909. 87.348. Občni zbor je pooblastil predsednika, vsoto, zna-šajočo k večjem 10 odstotkov v letih
1910,	1911 in 1912 vplačanih premij porabiti za preskrbo stanovanja zasebnim nastavijencem in sicer na ta način, da bo zavod v prvi vrsti dovoljeval posojila stavbnim zavodom in v drugi vrsti bo zavod sam dal sezidati, ali si bo nabavljal v to svrho hiše. Končno so se dovolili principi za dovoljevanje podpor v slučaju brezposelnosti, vendar pa se bodo take podporo dovoljevale šele tedaj, kadar bo tozadevni zaklad dosegel višino 100.000 kron.
—	V ječo namesto v Jeruzalem je prišel Ivan Stuhec, doma iz Murščaka pri Kapelah v ljutomerskem okraju. S ponarejenimi podpisi ljubljanskega uiozoškofa, jc skušal dobiti od raznih župnikov po več sto kron denarja, češ, Ja gre v Jeruzalem in jc škof »njegov stric«. Na ta način je skušal slepariti na Rudniku, kjer se mu pa ni verjelo. Našli so pa pri njem voč pisem s ponarejenimi škofovimi podpisi in sc v teh Pismih prosi, naj se prinašalcu izplača toliko in toliko sto kron, katere povrne 5kof. Pisma o tako sestavljena, kakor M bila namenjena župnikom. Gospodje •upni,ki, ki so dobili kako podobno pililo, naj to naznanijo pristojnim oblastim.
—	Grozna toča — Ljudstvo obu-
Iz Podgrada: Dne 5. t. m. popoldne je toča popolnoma uničila polja in ;udi travnike po vaseh Vodice, Golac,
Gradišče, Skadanščina, Markovščina, Slivje — in se vlekla črez na Brkine. Ubogo ljudstvo, ki je že vsled lanske in predlanske suže obobožalo in obupalo, je bilo veselo in zadovoljno letošnje dobre letine, a sedaj je neura uničila ves up.
—	Matura na c. kr. Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se je vršila 7. in 8. julija pod predsedstvom novomeškega gimnazijskega ravnatelja g. Breznika. Vseh oglašenih 14 abiturijentov jc prestalo zrelostni izpit, med njimi so trije odličnjaki. Aprobirani so: Burenk Fran iz Komende, Črnilec Ivan iz Na-kla, Fajdiga Bogomir iz Novega mesta, JanežiČ Mirko iz Doba (z odliko), Ivo-privšek Štefan iz Gomilskega, Muri N. z Jezerskega (z odliko). Omahen Albin iz Ljubljane (z odliko), Pire Vladimir iz Krškega, Pogorelec Friderik iz Ljubljane, Reisman Gustelj iz Sv. Jakoba v Slov. Goricah, Smrekar Pavel iz Ljubljane, Stiglie. Fran iz Rieza, Šubic Karol iz Kranja, Vari Leopold iz Radovljice.
—	57. nemški katoliški shod se ho
otvoril 21. avgusta v Augsburgu oh 2. uri popoldne s slavnostnim sprevodom in zborovanjem. Doslej se je oglasilo k sprevodu 493 društev, in sicer 181 delavskih, 101 rokodelskih pomočnikov, 75 moških društev, 74 dijaških, ¡;8 va-jenških in mladinskih, kakor tudi 24 marijanskih kongregacij. Priglašenih je 18 000 mož, 417 zastav in 45 godb. Mnogo korporacij pa se še ni oglasilo
—	Otvoritev Dovršnika. V nedeljo, dne 10. t. m. izroči »Društvo za promet tujcev na Jesenicah« pot skozi Dovrš-nik pri Ilrušici javnemu prometu. Prijatelji naravnih krasot naj si zagotovo ogledajo to sotesko in sedem krasnih slapov. Za jed in pijačo bo poskrbljeno.
—	Preosnova političnega društva za Istro. Poroča se iz Pazina, da se čujc od dobro poučene strani o spremembi istrskega političnega društva. Glavni odbor naj bi bil v Pazinu, a vsak okraj naj bi imel svoj politični odbor. S tem bi se dosegel menda večji stik poslancev z ljudstvom. Dosedaj se nekateri poslanci še predstavili niso svojim volivcem. Omenjena sprememba se bo izvršila v najkrajšem času.
š Umrla je v deželni bolnišnici v Gradcu gospa Magda Tominc, rojena Pušnik, soproga gospoda nadučitelja Tominca v Globokem.
—	Podaljšana nemška predkonce-sija. Železniško ministrstvo je podaljšalo nemškemu železničnemu odboru v Brežicah predkoncesijo tehničnih del za železnico Rogatec-Novo mesto za eno leto.
—	Vzorne sadne vrtove za zgodnje sadje napravijo z državno podporo v Dalmaciji. V vsakem vrtu bo 60—100 sadnih dreves ene vrste. Vlada bo dala kmetom drevje, umetna gnojila in vse druge potrebščine, in sicer že prihodnjo jesen. Sadje je namenjeno za izvoz v severne dežele monarhije.
—	Nevaren vlomilec ušel. 7. t. m. dopoldne je iz zagrebške sodne ječe ušel nevarni tat in vlomilec Ivan Le-pušič. Skril sc je v podstrešje in potem vlomil razna podstrešna vrata, da je končno prišel na proste stopnice in od tu na ulico Kasneje pa ga jc sreča zapustila; prišel je v roko policijski patrulji, ki je zasledovala Turka.
—	Efcrlichov serum v sarajevski deželni bolnišnici. Primarij na sarajevskem dermatološkem oddelku, dr. Zechmeister, je prvi zdravnik v naši državi, ki je proti luesu vpeljal cepljenje z novim Ehrlichovim serumom. Zgodilo se je to doslej v sto slučajih, ki so vsi izborno izpadli: vsi znaki grozne bolezni so sk.oro vidno izginjali pred očmi zdravnika. Ako je ozdravljenje trajno, pa se vsled kratkega časa seveda še ne more vedeti.
k Fdektrična železnica na Višnrje. Celovški bankir IIyrenbaeh in stavbenik Al. Poltnigg bosta gradila električno železnico na Sv. Višarje iz Žabnice.
¡ZMed sodl&a.
TOŽBA MAYR PROTI GOSPODU DEČMANU.
Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem se jc pričela danes senzačna obravnava, katere začetek je žc tako zanimiv, da vzbuja splošno pozornost. Lastnik znane ljubljanske tvrdke I. C. Mayr toži gospoda Dečmana zaradi razžaljenja časti. Kakor znano, obstoja v Ljubljani tvornica popirnih vreč Mayr & Comp., javni družabnik te tvrdke je bil tudi g. Dečman, ki ga pa je Mayr na vse strani šikaniral, tako da jc družba 30. m. m. likvidirala. Mayr je dne 24. junija ukazal tvrdki Mayr & Comp., da naj se tvornica zapre. Gospod Dečman je pismeno protestiral in pozval k sebi ravnatelja Josipa Mayrja in poslovodjo Rebolja. Dečmana jc zelo razburilo, ker jc vrgel Mayr samovoljno dclavcc na ccsto in
jc zato označil Mayrjevo postopanje s sledečimi besedami: »So etwas könnte nur ein schmutziger Salzgriesjud tun.«
S temi besedami jc hotel gospod Dečman protestirati proti Mayrjevemu postopanju, ki je v svoji neomejeni omni-potentnosti hotel vreči delavce, ki jim je z največjo silo izsilil od Mayrja, da so so jim pasje slabe plače izboljšale.
Po dr. Egerju je šef znane ljubljanske manufakturne tvrdke in banke vložil proti Dečmanu tožbo zaradi razžaljenja časti, v kateri dolži gosp. Dečmana, da jo nasproti Mayrju in Rebolju rekel: »Das ist eine Gemeinheit, das kann nur ein so dreckiger, schmutziger Jud tun, wie Herr Mayr, dem bei den Augen der Börsianer herausschaut.« — Sodi c. kr. okrajni sodnik Pompe. — Mayrja zastopa dr. Eger. Dečmana dr. Tominšek. Dečman izjavi, da ni res, da bi bil rabil besede, ki mu jih očita obtožba, pač pa je ogorčen, ker je vrgel Mayr pošteno delavstvo na cesto, rekel: »So etwas könnte nur ein schmutziger Salzgriesjud tun«.
Dr. Eger izjavi, da razširi tožbo proti gospodu Dečmanu še v dveh točkah zaradi dveh pisem. Prvo pismo je pisal gospod Dečman 30. junija 1910, ob pol 12. opoldne tvrdki Mayr & Comp. V tem pismu označuje gospod Dečman Mayrjevo postopanje, odpustiti delavec brez odpovedi, kot »Niederträchtigkeit«, ker imamo opraviti s pridnim, dostojnim delo ljubečim delavstvom in ne gre delavcev, ki so imeli »Hungerlöhne«, radi Mayrja, ki se je branil plače povišati, odpustiti. Zaradi odpusta protestira in naglaša, da so se plače /.boljšale na njegov pritisk, v zahvalo za to pa. hoče vrr*či AI"yr delavstvo na cesto in je prepustiti, da umrje glad u.
Emerih Mayr, lastnik ljubljanske tvrdke I. C. Mayr, je odgovoril gospodu Dečmanu. na katero pismo je pisal dne 2. julija 1910. gosp. Dečman Emeriku Mayrju na Bledu pismo sledeče vsebine: »Z Vašimi nerodnimi (plump) izgovori nimamo dovolj časa, da se pečamo in ostanemo pri svojih dispozicijah. (G. Dečman je namreč ukazal, da se dela naprej, ker ima tvrdka veliko naročil in pa da ima delavstvo zaslužek.) Nadalje piše gospod Dečman: »Brezvestno, surovo in prostaško je od Vas, ker vržete pridne delavce čisto enostavno na cesto, in mi, dokler je podpisani družabnik tvrdke, takega brutalnega in brezsrčnega postopanja z delavci ne moremo trpeti. Zato smo zaradi Vašega brutalnega postopanja nasproti delavstvu ukazali, da se v ponedeljek zopet otvori obrat v polnem obsegu. V svojem pismu 1. t. m. pišete: »Opombe, ki se tičejo pridnosti, dostojnosti in deloljubnosti delovnega oso-bja, — mag vielleicht richtig sein« itd., kar zopet kaže, da še zdaj dvomite o pridnosti tistega delavstva, ki ste mu leta in leta pustili plačevati prave »Schund-« in »Hungerlöhnc«. Vaša in-famna opomba: »es mag ja richtig sein«, je »zu niederträchtig«, da bi nanjo odgovarjal, marveč res je, da imamo zvesto in deloljubno delavstvo.
Kar se tiče Vaše olike, stojite oči-vidno na nižji stopinji, kakor podpisani, kar dokazuje tudi Vaše postopanje nasproti pridnim delavcem, Vaše postopanje v potentnih zadevah, kjer ste znali z zvitimi pretvezami izvabiti potentne pravice, dokazuje tudi Vaše postopanje nasproti gospodu Mehletu, ki ste mu, kakor je sam pisal, izsilili (abgepresst) potentne pravice, a niste bili dovolj pogumni, da hi ga bili tožili. Takrat, ko ste znali izvabiti pravico do tretjine potentnih pravic, sva Vam bila jaz in gospod Mehle pač dovolj izobražena in zdaj, ko so Mehle-tovi stroji perfektni, delate proti skupnim koristim in hočete pomanjšati vrednost iznajdbe in bi si radi patente in tvorrtico M.nyr & Comp., če ne zastonj, prilastili na najcenejši in naj-umazanejši način, kar se Vam pa ne bo posrečilo.
Podpisani se veseli iz celega srca, da nima ničesar več opraviti s takim »Ehrenmannom« in »ersten Kavalier« in le obžaluje, da je sploh stopil v zvezo z Vami.
Vse se je uresničilo, kar mi je pred nekaj leti. žal, prezgodaj umrli predsednik »Kranjske hranilnico«, gospod Jožef Luckmann, poštenjak od pete do glavo, rekel o Vas in me o Vas natančno informiral. Takrat so se mi odprle oči in od takrat Vam nisem nič več kaj prav zaupal.
Če čutite, da Vas način mojih pisem žali, Vas pozivam, da me tožite zaradi razžaljenja časti, dobim vsaj priliko, da Vam povem pred sodiščem in pred javnostjo, kar Vam gre.
Dr. Eger naglaša, d» sta pismi bili pisani po pisarniškenijpfsobju gospoda Dečmana. Toženi gospod Dečman izjavi, da jc pismi narekoval komptoari-stinji. ki ju jc stcuografirala.
Dr. Tominšek predlaga, naj se razprava preloži, da nastopi z ozirom na razširjeno tožbo dokaz resnice. Sodnik ugodi in se določi, da vložita obe stranki pismeno sodniku spise o dokazu resnice.
XXX lj Oproščen je bil danes pred okrajnim sodiščem gosp. Jean Schrey, ki jc bil obtožen, da prodaja ponarejeno mleko, ker ovadba ni bila utemeljena.
lj Ustavljena razprava. Splošno ve-selost je vzbudil danes pri ljubljanskem okrajnem sodišču sledeči slučaj: Neka zasebna stranka jc tožila dvo drugi osebi zaradi razžaljenja časti. Tožnica gospa K. ni bila zastopana, toženi stranki jo zastopal dr. Pogan. Tožnica gospa K .... se poda med razpravo iz sodne dvorane. Dr. Pogan: »Ker se jc tožnica odstranila, predlagam, da se postopanje ustavi.« Sodnik: »Tožnica ni, a zastopnik ni navzoč. LTstavim postopanje.« Gospa K .... se vrne v dvorano, prepozno, stvar je že bila popolnoma po postavi ustavljena. Dr. Pogan: »Hvala lopa! Sluga sem, gospodal Sc klanjam!« (Splošna voselost.)
XXX Zabavna sodna razprava proti
znani Ileloni Odilon so jc to dni vršila \ Londonu. Gospa Odilon piše namreč v svojih »Spominih« mod drugim tudi o nekem jahaču Smithu, češ, da je bil ljubosumen na nekega njenega častilca. Smith jc vsled tega tožil Odilon na civilnem sodišču. Zagovornik je pi'j obravnavi izjavil, da gospa Odilon ni-kakor ni imela namena sumničiti tožnika, a slednji se je odrezal: »Vam je lahko govoriti, a moja žena noče verjeti na mojo nedolžnost!« Zagovornik: »Ali ste imeli vsled tega kaka gmotno škodo?« Tožnik: »Vsekako, kajti moja žena mi sedaj noče dati denarja, ki ga potrebujem za nakup nekoga posestva.« Nazadnje so razprave preložili v svrho nadaljnjih poizvedb, Ja, gospa Odilon naj bi raje držala jezik o svojih diskretnih doživljajih, sicer lahko marsikomu povzroči enake neprijetnosti, k.rkor ubogemu Smithu.
XXX Na smrt obsojen morilec brata,
Pred porotnim sodiščem v Rovinju jo bil obsojen na smrt 51 letni kmet Martin Limunovich iz okolico Sv. Vin-cenca., ker je 2. januarja t. 1. na polju umoril z nožem svojega brata, s katerim sta živela več let v sovraštvu.
Milanske siovice.
SLOVENCI! SLOVENKE I
Slovenski bratje na mejah nas kličejo na pomoč! Naš verski in narodni sovražnik si lasti vedno več naše zemlje, potujčujo slovensko ljudstvo in hoče, da mu bo Slovenec suženj. Vsi se moramo dvigniti, da rešimo, kar je naše, da ohranimo narodu sveto vero in sladko besedo materino, da slovensko sestre in brate, ki jih jc tuji duh že omamil, pridobimo nazaj. Ta boj je prevzelo v okrilju Vseslovensko Ljudske Stranke novoustanovljeno društvo »Slovenska Straža« v Ljubljani, katere je, v proslavo 10501etnega prihoda svetih solunskih bratov sv. Cirila in Metoda med naše ljudstvo, ustanovila »Slovenska krščansko socialna zveza«, Po vsej slovenski domovini bo ustanav-Ijalo v nedeljo, 10. julija, slovenska ljudstvo podružnice »Slovenske Straže« — najmočnejši podružnici pa ustanovimo v središču Slovenije, v beli Ljubljani!
Prihiiiie torej vsi somišljeniki, vse somišljenice Slovenske Ljudske Stran« ke jutri, v nedeljo, 10. julija, k proslavi jubileja sv. Cirila in Metoda.
Agitirajte med svojimi prijatelji in znanci, med svojimi tovariši in tovari-šicami, da se nam pri ustanovitvi moške in ženske podružnice »Slovenske Straže« v nedeljo pridružijo!
Spored:
V nedeljo, 10. julija točno ob 8. url zjutraj cerkvena proslava v stolnici,
Cerkveni govor, potem sveta maša, pri kateri poj o pevci slov. glasb, društva »Ljubljana«. •
Po sveti maši slavnostno zborova« nje v »Unionu«.
Govori državni in deželni poslanec štajerskih Slovencev gospod dr. Anton Korošec.
Pri slavnostnem zborovanju pojo pevci slov. glasbenega društva »Ljubljana«.
ODBOR SLOV. KRŠČ. SOC. ZVEZE. — VODSTVO MARIJINIH DRUŽB. — ZVEZA ORLOV. — NAČELSTVO SLO-VENSKE STRAŽE.
Opomba: Popoldne ob 4 uri jc v vclHij dvorani »1'niona« zborovanje za ono članice Marijinih družb, ki bi do-uoldnc ne imele Časa.
lj Sankcioniran sklep dež. zbora.
Cesar je sankcioniral sklep kranjskega dež. zbora od dne 29. januarja 1910., s katerim se dovoljuje dež. stolnemu mestu Ljubljani pobirati kakor doslej od 1. januarja 1910 do konca leta 1919. do-klade od najemščin. Najemščine do 100 K so proste doklad, od 100 do 200 K je letno na vsako krono 2 vin. doklude in na najemščine večje kot 200 K pa letno 4 vin. od krone.
lj Pevska vaja »Ljubljane« je danes ob pol 9. uri zvečer.
lj Musica sacra v stolnici. Jutri, osmo nedeljo po Binkoštih (god sedmero sv. bratov in njihovih tovarišev) se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo Bledeče: Missa de Angelis (Koval), graduai »Anima nostra«, zl. Foerster, ofer-iorij »Anima nostra«, zl. Premrl.
lj Deželno društvo drž. pisarniških oflcijantov in pomočnikov za Kranjjoko v Ljubljani vabi vse svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki se bode vršil dne 17. t. m., ob 3. uri popoldne v prostorih hotela »Ilirija« v Ljubljani.
lj Nov hotel v Ljubljani. Vsled intervencije župana Hribarja naj bi se železniški svet nasproti južnemu kolodvoru v Ljubljani, na katerem so sedaj vrtovi uradnikov, bivajočih v kolodvorskem poslopju, prodal železniškemu restavraterju Schreyu za 25-0 K m1', da se sezida na tem zemljišču hotel. Financiral bi podjetje župan Hribar. Namerava se tu napraviti shajališče za vojaštvo. Baje so se železniški uradniki proti temu pritožili.
lj Pri prevažanju sena v Ljubljanici utonil. Utonil je včeraj ob 6. zvečer 19 let stari hlapec Anton Zaje iz Sp. Kašlja v Ljubljanici. Prevažal je seno in se mu je prevrnil čoln. Tovariš njegov se je rešil. Trupla še niso našli.
lj Okrajna učiteljska konferenca ca ljubljansko okolico se je vršila 6. t. tn. v »Mestnem domu«. Otvoril je zborovanje okr. šolski nadzornik Gabršek ter se spominjal našega cesarja kot najvišjega pokrovitelja šolstva, pri čemur so zborovalci zaklicali trikrat »Slava-« Za svojega namestnika je določil predsednik Jakoba Marna, za zapisnikarja sta se izvolila gdč. Krakar in gosp. Arnšek, za verifikatorja gdč. Moos in g. Bregar. Nato je poročal g. šolski nadzornik o svojih opazovanjih glede šolstva v ljubljanski okolici. Poročilo se bo razmnožilo in razposlalo Šolskim vodstvom. Nadučitelj Franc Trošt je poročal o razdeljenem učnem načrtu za zemljepis in zgodovino od 3. do 8. šolskega leta, gdč. Karolina Hann o lepopisju od 1. do 8. Selškega leta, učitelj Leveč iz Ljubljane o novih načelih lepopisja, nadučitelj Javoršek o okrajni učiteljski knjižnici. V knjižnični odbor so se izvolili gg. Javoršek, Gorjup, Potočnik, Wagner in gdč. An-doišek, vsi v Spodnji Šiški; v stalni odbor so se izvolili gg. Žirovnik, Franc Trošt, Javoršek, Gregorin in gdč. Rott. Konferenca je trajala od 9. ure zjutraj do 4. ure popoldne.
lj Prvi slovenski doktor tehniških ved postane 16. t. m. na dunajski tehniki slavni šahist gospod Milan Vidmar, rodom Ljubljančan, sin občinskega svetnika.
lj Mestni zglaševalni urad bo v torek dne 12. t. m. zaradi snaženja za stranke zaprt. Izvzeti so samo res nujni in neodložljivi slučaji.
lj Umrli so v Ljubljani: Ciril Kopač, kočarjev sin, dva dni. — Urban Hafner, delavec, 57 let. — Ivana Mar-čun, kočarjeva žena, 66 let. — Alojzij Zadražnik, čevljarski vajenec, 16 let. — Jakob Marinka, bivši postrešček, 67 let. — Ana Blatnik, hči pekovskega pomočnika, dva meseca. — .Tosipina Hrastar, izvoščkova hči, 14 mesecev. — Metod Kopač, kočarjev sin, tri dni. — Aleksander Zgavec, delavec, 40 let.
lj Semenj. Dne 6. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 698 konj in volov, 123 krav in telet, skupaj 812 glav. Kupčija je bila pri goveji živini prav dobra, ker so po njo prišli Korošci in Tirolci, pri konjih pa dobra. Cena goveji živini je bila od 70 do 84 h kg žive vage.
lj 200 K je izgubil, kakor tudi nekaj drobiža, 6. t. m. od »Plankarja« do podšmarskega klanca na Dolenjski cesti sin Ivana Zavirška, mesarja in gostilničarja v Šmarju. Pošteni najditelj naj odda najdeno vsoto pri omenjenem proti dobri nagradi.
lj Tečaj za poučevanje risarskega pouka na ljudskih in meščanskih šolah po prostih metodah, se bode otvoril po odredbi c. kr. dež. šol. sveta dne 16. avgusta t. 1. ob osmi uri zjutraj na c. kr. učiteljišču v Ljubljani in bode trajal do 4. kimavca.
lj Mestna blagajna v Ljubljani. Zaradi snaženja uradnih prostorov, ostaneta mestna blagajna in mestni gospodarski urad prihodnji ponedeljek ji torek 7Ä nromet s strankami zaprta.
lj S ceste. Sinoči je napadla na Ivarlovski cesti 22 let starega delavca Nikolaja Grajuka padavica, vsled česar je bil na odredbo policijskega zdravnika z rešilnim vozom odpeljan v deželno bolnišnico.
IZSTOP AXMANNOV
iz nemške krščansko-socialne stranke bo mogel imeti le dobrih posledic za krščansko-socialno gibanje. Axmann jo bil zagrizen sovražnik Slovanov, ki so lahko veseli, da jo ta njihov neprijatelj moral zapustiti krščansko - socialne vrste in da ga jo vrgla Hrabova afera. Imel je opravka pri neki kupčiji z nekimi bosanskimi gozdi, ki so vredni več milijonov kron, a jih je bosanska vlada darovala poročniku Biščeviču. Axmann je posredoval za to in seveda dobil provizijo. Za Axmannom pojde najprvo morda Bielohlavek, ki tudi ni prijatelj Slovanov, kakor vemo. Največja Axmannova krivda, kolikor pravijo naše informacije, je ta, da je bil soudeležnik mnogih velepodjetij, kojih odjemalec je bilo zlasti dunajsko mesto in nižjeavstrijska dežela sama, kar se pravi toliko, da je Axrnann imel ogromen dobiček od svojega pripad-ništva stranki in se takorekoč od nje same pustil bogato plačati, kar ni po Luegerjevih načelih. Dal Bog, da se zdaj krščansko-socialna stranka res popolnoma izčisti!
Nabirajte večje ali manjše vsote za brate ob slovenskih mejah pri vsaki priliki: v veselih družbah, porokah, pri izletih, igrahj kupčijah, spominjajte se narodno-obrambnega dela tudi pri žalostnih dogodkih, pri smrti SvoHh dragih in v svojih oporokah. Posojilnice; županstva, društva, posamezniki, družine, omizja, pridružite se darovalcem po 20 K!
ZANIMIVA IZNAJDBA.
Fototelegrafija. Iznajdbe na polju brzojava in telefona gredo neprestano naprej. Marsikaj sicer še čaka izpopolnitve, predno bo moglo stopiti v službo javnosti, a to ne zadržuje koraka novim iznajditeljem. Sedaj se nam obeta fo-totelegraf, to se pravi, mogoče bo iz velikih dalj fotografirati s pomočjo električnega toka. Aparat je izumel nek Korn, spopolnil ga je Saleccj-Tival ter je že na štirih velikih postajah v rabi: v Monakovem, Parizu, Berolinu in Londonu. Pravzaprav se tu gre za prenos fotografije električnim potom, kajti treba je pred vsem kovinaste reliefne podobe in šele s pomočjo te je možno podobo prenesti v daljo. Načelo prenosa temelji namreč na tem, da se ko-vinasti relief kot oclpornik stakne z električnim krogom. Razlika v odporu, ki izhaja iz različne debelosti kovine, povzroča spremembe v jakosti toka in temu primerno so tudi žarki, ki zadevajo na primerno pripravo, svetlejši ali temnejši in na ta način nastane na plošči negativ podobe.
izjava.
Slovensko katoliško akadem. dija-štvo se zahvaljuje zastopnikom slovenskega katoliškega ljudstva v državnem zboru in poslancem bratskih narodov slovanskih, ki jih v boju podpirajo, za njihov odločni nastop v dosego najvišjih kulturnih zahtev slovenskega naroda. Zaupa jim neomejeno, da bodo vstrajali na tej poti, dokler ne dosežejo končnega cilja: popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani in reciprociteto zagrebškega vseučilišča.
Obenem pa odločno obsoja stališče nar. naprednega in nar. radikalnega dijaštva in protestira, da izdaja del svoje sklepe kot sklepe celote.
Za slov. kat. akad. društvo »Danica« na Dunaju:
L o v r o S u š n i k , t. č. predsednik. Ivan Gruden, t, č. tajnik.
Za slov. katol. akadem. tehn. društvo »Zarja« v Gradcu:
Tehn. Fran R u c h , t. č. predsednik. Fran V e r c e , t. č. tajnik.
Za slov. kat. akad. društvo »Dan« v Pragi:
J o s. Dular, t. č. predsednik. Tone L e s k o v e c , t. č. tajnik.
Za »Slovensko dijaško zvezo« v Ljubljani:
Mark N a 11 a č e n , t. č. predsednik. Stanko M a s i č , t. č. tajnik.
Telefonska In brzojavna poročila.
NEMCI MEČEJO VLADI PESKA V 001.
Dunaj, 9. jtilija. Po svojem hujskanju znanemu tukajšnjemu nemškemu Volksratu je došlo iz Ljubljane pismo, katero hite priobčevati nemški listi. V
pismu se pravi, da utisek odgodenja drž. zbora je bil med Jugoslovani bistveno drugačen, Slovenci na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in Spodnjem Koroškem de so prepričanja, da poslanci ne zastopajo njihovih gospodarskih in političnih koristi, da nimajo smisla za negativno politiko ter da je Slovencem vseeno, ako se italijansko fakulteto ustanovi! To pismo so morali spraviti v svet pravi politični igno-rantje, katerim bo že jutrišnji dan dokazal nekaj nasprotnega. Slovensko ljudstvo stoji složno in odločno za svojimi poslanci v boju za enakopravnost Slovencev in je pripravljeno na še hujše boje v zavesti, da bo tudi končna zmaga na strani slovanske pravice v Avstriji!
SENZAČNA KNJIGA O IRREDENTI.
Lipsko, 9. julija. Na Lipskem je izšla senzačna knjiga, spisana od Bres-nitz-Sydacoffa o »Irredenti«. Irredent-sko gibanje so zlasti pospeševali, kakor pravi ta avtor, bivši namestnik Goess in policijski ravnatelj Busich.
ADRESNA DEBATA V OGRSKEM DR-ŽAVNEM ZBORU.
Budimpešta, 9. julija. Adresna. debata se v ogrskem drž. zboru nadaljuje. Ker je opozicija precej hladna, računajo, da bo adresna debata končana v 10 do 12 sejah. Živahnejša debata bo pri romunski trgovinski pogodbi, kjer bodo nastopili s svojimi zahtevami agrarci, zastopani v raznih strankah.
POIZKUŠEN SAMOUMOR OBTOŽENEGA IREDENTOVCA.
Dunaj, 9. julija. Radi ropa v tri-dentski banki obtoženi C o l p i se je danes ponoči hotel usmrtiti. Zjutraj so ga pazniki našli močno krvavečega. Colpi je izjavil, tla se je hotel usmrtiti vsled obupa, »da niso našli pravega krivca«.
POLJAKI IN RUSINI.
Lvov, 9. julija. Lvovsko vseučilišče skoro gotovo ne bo otvorjeno v sedanjem poletnem semestru. Rusini izdajo knjigo o življenju in smi'ti Adama Kocke in pozivajo sorojake, naj darujejo za ustanovo Adama Kocke.
INŽENIR SABLATNIG PONESREČIL.
Trst, 9. julija. Inženir Sablatnig je v Gorici padel iz aeroplana, ki je bil 120 metrov visoko. Inženir se ni veliko poškodoval.
ZASUTA CESTA.
Rabelj, 9. julija. Na Predilu je predvčerajšnjim ponoči padlo veliko skalovja in grušča na cesto, ki pelje iz Rablja v Gorico. Cesta je v dolžini 70 metrov zasuta.
POSTOPANJE PROTI GOSPEJ HOF-RICHTER USTAVLJENO.
Dunaj, 9. julija. »N. Wiener Tagblatt« poroča: Postopanje proti gospej Hofrichter in proti sestri profosa Tut-manna, ge. Pureczek, je ustavljeno.
RUSKO-JAPONSKA POGODBA.
Pelerburg, 9. julija. Visoka oseba se je izjavila, da rusko-japonska pogodba napravlja konec politiki slučajnosti v Vzhodni Aziji pa tudi političnim pustolovcem v Evropi.
GRŠKA IN TURČIJA.
Atene, 9. julija. Vojne priprave Grške so omejene le na izpopolnjenje zalog municije in pomnožitev števila konj. V tukajšnjih krogih sodijo, da nevarnost za vojsko še vedno ni odstranjena.
JAPONSKA IN KOREJA.
Pekin, 9. julija. Japonci so svojo armado v Koreji znatno pomnožili. Korejski parlament je sprejel resolucijo, ki protestira proti aneksiji Koreje po Japonski.
ARETOVANI VLOMILEC V REŠKO CERKEV IN MORILEC ZAGREBŠKEGA DETEKTIVA.
Maribor, 9. julija. Tu aretovani vlomilec in morilec Türk pravi da se piše pravilno Jožef Kopše, da je rojen leta 1878. v Spodnji Pristovi in da je izučen elektrotehnik. Policijski pes, ki ga je prijel, je tako ranjen, da bo skoro gotovo poginil.
NEVAREN ROPAR POBEGNIL.
Koper, 9. julija. Iz koperske kaznilnice je ušel nevarni ropar, 19-letni Jožef Beltrami, doma iz Tridentinskega, nedavno obsojen na deset let ječe zaradi nekega drznega ropa. Beltrami je prežagal ograjo in preoblečen pobegnil.
NA CESTI ZABODEN.
Trst, 9. julija. Ivan Milovčič, mornar, je v Trstu zabodel v prepiru kurjača Pauloviča od »Wurmbrancla«. Kurjač je v bolnici umrl.
PONESREČENI TURISTI.
Bern, 9. julija. Od na Jungfrau ponesrečenih turistov so izkopali iz snega sedem živih turistov, trije so hudo ranjeni. Pot turistov jo še zasutih v snežnem plazu in so skoro gotovo mrtvi.
VREME.
Dunaj, 9. julija. Vremenska opazo valnica naznanja nestanovitno vreme
ARISTOKRAT OSUMLJEN UMORA.
Rim, 9. julija. V kopališču Monti Cantini v provinci Lucea, so aretoval vsled posredovanja pariških oblast francoskega barona Derlique, ker ji osumljen, da je izvršil na južnem Fran coskem nek umor zaradi dobičkaželj nosti.
PISMO S 17.000 K IZGINILO.
Moravska Ostravica, 9. julija. Pr odpiranju vreče z vrednostnimi pism se je dognalo na tukajšnji pošti, ch manjka pismo s 17.000 K, naslovljeni na tvrdko I. & J. Kohn na Dunaju. Ka kor vse kaže, je tatvino izvršil kat poštni uslužbenec. Poizvedovanja pi doslej še niso ničesar dognala.
BOJ PROTI ČRNCEM.
New York, 9. julija. Vedno priha jajo poročila o groznih umorih črncev Tako grozovito še nikdar niso nasto pili Amerikanci proti črncem, odkar ji odpravljena sužnost v Ameriki. Števil» ubitih črncev se ceni na 50, ranjeni) na 400. Tudi črnci, posebno v držav Kansas, so ubili nekaj belcev.
25.000 ŠIVILJ STAVKA.
New York, 9. julija. 25.000 šivilj, k delajo v tovarnah za izdelovanje oblek je pričelo štrajkati. Bati se je, da na raste število na 75.000.
Z LONCEM UBILA MOŽA.
Budjejevice, 9. julija. Občinskegi svetnika in posestnika v Lichkovu Bohunka, so našli predvčerajšnjin mrtvega z veliko rano na glavi. Areto vali so njegovo ženo, ki je bila. osumlje na umora. Izjavila je, da jo je mož te pel, pri tem ga je sunila v prsa, naka se je izpodtaknil in se smrtno pobil m zemlji. Preiskava pa je dognala, da ji žena zagnala v prepiru železen lonei možu v glavo in ubila tako svojeg; moža.
AVTOMOBIL ZAVOZIL V GODBO.
Sluknov, 9. julija. Ko je korakali godba ob priliki neke slavnosti v Lob novem po cestah, je zavozil v diru nel avtomobil med godce. Mnogo jih je bili deloma lahko, deloma težko ranjenih
ZRAKOPLOVNA NESREČA.
Betenyi, 9. julija. Zrakoplovka ba-ronira. de la Roche je padla iz zrakoplova iz 40 metrov višine ter si zlomili levo roko in nogo.
BOMBA POD MIZO.
Lisabona, 9. julija. Med obedom katerega je priredil bankir Callardc svojim političnim prijateljem, eksplo dirala jo bomba, katero so anarhisti po ložili pod mizo. Dva gosta sta bila ta koj mrtva, 13 oseb nevarno ranjenih del hiše je razdejan.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2/n, sred. zračni tlak 736-0 mn,
n» S	Cas opazovanja	Stan|e barometra v mm	Tempe-ratura po Celziju	Vel rovi	Nebo	Padavini v 24 urah
8	9. zveč.	7310	15-9	sl. jvzh.	del. ja6no	
9	7. zjutr. 2. pop.	311 311	140 22 8	brezvetr. sl. jug	pol. obl. oblačno	00
Srednja včerajšnja temp. 17 31. norm. 19 5°.
tu i <: o k rs Jti
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 9. julija. Pšenica za oktober 1910 .... 9'3(
Rž za oktober 1910......7'K
Oves za oktober 1910.....7'2(
Koruza za julij 1910.....5'4;
Koruza za avgust 1910 . « . . .	5 51
Koruza za maj 1911......5'5i
Efektiv:
Znanstvena opazovanja na cesarsk medicinski univerzi v Moskv so podala:
Izmed vseh odvajalnih sredstev vsebuje naravna Franc Jožef-ova grenčica največjo množino Glauberjeve in grenkf soli. Vsled te posebne lastnosti imi naravna Franc Jožef-ova grenčica, ke vsebuje bikarbonat-sodo, prednost prec vsemi drugimi enakimi vodami. V slu čajih kroničnega zaprtja, kakor tud pri črevesnem kataru, haemoroidih, i' preveliki korpulenci bolniki radi pre našajo Franc Jožef-ovo grenčico, ki n provzroča niti pri daljši vporabi nikakil želodčnih bolesti. — Franc Jožef-ov grenčica učinkuje kot naglo in zanesljiv; odvajalno sredstvo celo pri vporaj; manjših količin.	1
* Sociologija. Spisal dr. Aleš Uše-niČnik. Ni treba, da to delo, ki spada po splošni sodbi med najboljša dela te vrste sploh, še posebič in vnovič na široko ocenimo. »Sociologija« dr. A. Ušeničnikova se odlikuje po bogatosti gradiva, jasni razpredelbi, temeljiti kritiki različnih socialnih sistemov in samostojnosti v vsakem oziru. Posebno pa opozarjamo naša društva in društvene voditelje, da vsebuje »Sociologija« dr. A. Ušeničnikova v svojih »Socialnih problemih« obilno gradivo za vsa praktična socialna vprašanja naše dobe in še posebič našega ljudstva! Stane 8 K 50 v., vezana 10 K 80 v. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Se 11 zanimate za & & £> & £> £>
r
AVTOMOBIL?
I Potem vprašajte po dopisnici po moj-sterskih izdelkih avtomobilske tehnike.
NE STANE NIC EEE
več kot poštnina 5 vinarjev, da se dobe 1910 ceniki najelegantnejših zanesljivih in trpežnih avtomobilov, najnovejših modelov. Naslovite svoje vprašanje na =
LAUR1N & KLEMEMT, A. G.,
1== MLADA BOLESLAV
ali na zastopnika: NIKODEM & WETZKA, GRADEC, Kaiserfeldergasse Nr. 15.
se kot naravna
ropw loikore organskega dihanja in zoper, vi bolesti želodca in mehurja najbolje priporota'
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugaiajoio
osvoževalno in mizno pijačo
pripravno za primeSanje vinu, konjaku ali s idnim sokovom, za to opozarjamo na
lilEi:
alkalična kislina
Ta pijača vpliva ohladilno in oživaioče, vzbuja slast do jedi, pospeSuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	(.Vili.)
Izvirek: Giesshiibl Sauerforunn,
Želez, pestaja, zdravilno kopallSfis pri Karlovih varlh Prospekti tastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicab in trgovinah z jestvinami n vinom.
Zalog« pri Mihael Kastner-tu, Peter Lsssniku in Andrej Šarabonu, LJubljana.	11452—49
Poslano.
odprtih našlo ter se je iste zatvorilo ali naznanilo, da se jili zatvori.
V teku drugega četrtletja jc osobje „Prvega ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje" poslovalo v 957 slučajih in sicer:
692 vežnih vrat 34 vhodnih vrat 44 skladišč
7	vodovodov
2	tovarni
8	pisarn 24 trgovin 41 ¡zložnih oken
6	raznih oken 19 kleti
34 vrtov odprtih. 19 ključev se je našlo v vratih. 5 gorečih svetilk vgasnilo. 11 tatvin preprečilo. 1 slučaj požara zapazilo in pogasilo.
7	konj se je dobilo prostiti ter se jih je privezalo. Različne obleke, perilo, vozna in konjska pregrinjala, ovratna Igla, pelerina, dežnik itd. se je našlo ter oddalo gospodarjem. .
3	krat dali pomoč policiji.
Skupaj 957 slučajev.
1979
Javna
„Kranjski hranilnici u Ljubljani,
katera je za napravo gasilnega orodja 200 K podpore podelila, se tem potom najvdaneje zahvaljujem.	1966 2-1
Prostovoljno gasilno društvo
V Sorlcl. dne 6. julija 1910
Mihael VHndischmann,
načelnik.
Zahvala.
Dne 25. majnika 1910 uničil je požar moje gospodarsko poslopje, katero je bilo zavarovano pri zavarovalnem društvu „North -Brlllsh and Mercan-flle" v peču.	1961
Takoj ko sem škodo zavarovalnici naznanila, jc ■sta precenila škodo in mi nemudoma zavarovalno »voto popolnoma izplačala.
Izrekam torej javno zahvalo, ter priporočam društvo „North-DrIHsh" vsakomur najbolje.
Srednje Kanomlje, 27. junija 1910
flnfon Vazzar, Janko Tavges, -4- Marija Velikanle po meni Upušček s. r.
1
Za vse povodom slavlja najine
ZLRTE POROKE
nama v tako velikem številu došle čestitke in časteče naju dokaze prijateljstva, si dovoljujeva izrekati
najino najsrčnejšo zahvalo.
Ljubljana meseca julija 1910.

1989
Franc ¡n Leopoldina Doberlet
Višjega štabnega zdravnika in lizika dr. Schmida znamenito	1985
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, teCenje iz uSes. Šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano.
Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo lekarni pri „Črnem orlu" na Novem trgu, Celovec.
ima na prodaj in nekaj stavbišč Josip Koi-man četfijarskS mojster, 3led. 1970 2
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v novi hlil „Kmetske posojilnice", nasproti „Flgovca".
Izdaja voznih listov za vse razredefrancos. prekmorske družbe
Haure ■ Nem York
lfažitfa ¡raja SailED S dlfll
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreiscbillets).
sprejme Josip Kolman čevljarski mojster, Bled.	1959 2-1
se prodasfe v Mariboru, Kern-stockgasse št. 6, vkupaj zidani, izvrstni stavbi; klet s kamnom zidana. Na mesec nese vsaka hiša sto kron. Lep vrt zraven. Hiši sta deset let davka prosti. Proda se tudi samo ena liiša. Natanč-. neje se izve: itf alfesergasse sf. 23, SI. nadslropje.	1964 6-1
krasno delana, podobna vili se pr da V Mariboru, Mallesergasse št. 23. s 5 stanovanji, z lepim velikim vrtom, klet zidana s kamnom. Na mesec nese 200 K. Deset let davka prosta. Natančneje se izve tam v 1. nadstropju.	1965 6-i
KI
iS
hotel „pri Maiiču" zraven glavne pošte SPORED:	1911
od sobote 9. julija do torka 12. julija 1910.
1. Zasačen. (Komično.) — 2. Kairoan, tuneško sveto mesto. (Naravni posnetek.) — 5. Beg pridnega. (Umetniški filmi v barvah.) — 4. Sanje zvezdogleda. (Fantastično.) — 5. Anina punčka. (Drama.) — 6. Predrznosti mladega Tartarina. — Dodatek ob 7. in '/2 9. uri zvečer. — 7. Prebivalci zraka. (V barvah. Po naravi.) — 8. Krivda starejše sestre. (Drama) — 9. Kip brez glave. (Komično.) Vsak torek in petek od 6. do 10. si. Slov. Filharm.
IznajditeijiS
'.986
ki imajo kako idejo, zboljšanje ali iznajdbo in se hočejo s terri okoristiti, naj se najbolje in najvspešneje obrnejo na našo tvrdko. — Diskretni, Drezplačni preizkusi s sodelovanjem strokovnih tvrdk vseh vrst. — Po dobrih iznajdbah se vedno povprašuje. Naloge zastonj. Poštnina za odgovor naj se priloži.
Pisarna za izdelovanje in vnovčenje iznajdb
Bauerie & ¡M, Karlsruhe {UtM
mlafilnk
sc zaradi prevzetja drugega podjetja prostovoljno prodasta. Ena trgovina jc z galanterijskim blagom m drobnino. Obstoji že 8 let v najboljšem stanu. Inventar znaša okoli 10.000 kron. Potrebni kapital 5000 kron, drugo po dogovoru. — Druga trgovina je z mo&ko in žensko kan« fokcijo tudi v dobrem stanu. Invetar znaša okrog 5600 kron. Potrebni kapital 2-3000 kron, ostalo po dogovoru. Trgovina obstoji že 12 let. Reflek-tanti na) se I obrnejo na u.
j-a v Kranju, Glavni trg.
Kesna ienitna ponudba!
lad vdovec, ugleden uradnik, s ^^irvM-' Prav'co pokojnine, z enim otro-^ -M> kom, sc želi seznaniti z mlado, nc na({ ¿o let staro gospodično v s vrbo ženitve. Prednost imajo učiteljico z uglednim imenom.
V ozir sc jemljejo samo resne ponudbe s fotografijo in polnim imenom. Ponudbe jc poslati pod šifro: „Samostojnost", postno ležeče, Ljubljana.
Tajnost zajamčena.	1972
nnir-Ti-^r-irnr^^r^rnrnrnr-irir^ririMr-ir-.orirnnrii-ir-iL-iririr-ir^r^n
gepeljne, trijerje, čistilnice n Cpajkeinei, slamorezrcice, n mline in preše za sadje, o
D
amerikainske motorje na hmdm g
priporočata po nizki ceni Karol Kavšeka naslednika
ScJineider <5 ^erovšefi 8
trgovina z žoteznmo in zaloga strojev	'
Ljubljana, Dunajska cesta šfeu.	d
Slovenski ceniki brezpičano.	% y
Zahvala. 1
Podpisana Simon Ažman, župnik ▼ Kamnlgorici in Janez Langer-holc, kaplan v Gorjah, se zahvaljujeta najvljudneje vsem, ki so izkazali na tako lep način zadnjo čast č. gosp.
Janezu Ažman,
iupnlku v Gorjah, knezoikofljskemu duhovnemu svetniku, blvJemu deželnemu poslancu Itd.
Zahvaljujeva sc gg. dr. Benediku z Bleda, dr. jenku in dr. Slajmerju v Ljubljani za vso skrb ob času njegove bolezni. Presrčna hvala č. duhovščini za tolažljive obiske v bolezni na domu In v bolnišnici, posebno vsem ljubljanskim gg. duhovnikom za častno spremstvo ob pogrebu. Zahvaljujeva se dalje preč. g. C. kanoniku dekanu Novaku za vodstvo pogreba in ganljiv govor v cerkvi, vsem č. gg. duhovnikom za tako častno spremstvo pri pogrebu. Iskrena hvala č. g. okr. glavarju Župneku, c. kr. okr. komisarju Kordinu, predsedniku c. kr. okr. sodišča v Radoljici Regallgu, c. kr. okr. sodniku dr. Poicu in vsem gg. uradnikom za udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujeva se si. gorjanskemn uči-teljstvu in gg. nadučiteljema iz Krope in Katnnegorice. Zlasti se zahvaljujeva blagim faranom gorjanskitn, ki so v tako obilnem številu prihiteli nasproti svojemu župniku ob zadnjem povratku v faro gorjansko in za častno udeležbo pri pogrebu, posebno še občinskemu odboru, požarni brambi, za vso požrtvovalnost ob pogrebu, bralnemu društvu in Marijinim družbam. Zahvaljujeva se vsem njegovim sorodnikom iz Krope, njegovim bivšim faranom z Dovjega, in udeležencem iz Kamne-gorice. Gg. pevcem se zahvaljujeva za krasno petje pri pogrebu zlasti pa v cerkvi. Zahvaljujeva se nadalje vsem darovalcem vencev, zlasti pa g. dr. Kri-sperju iz Ljubljane in sploh vsem, ki so na kakršenkoli način izkazali pre-blagemu rajniku zadnjo čast na zemlji.
Bog bodi vsem plačnik!
Gorje, dne 8. julija 1910.
Simon flžman, Janez Langerholc,
župnik, brat.	kaplan.
1987
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, da je naša iskreno ljubljena hčerka
Vida Štamcar
u?«nka I, razreda
danes, dne 9. t. m. zjutraj ob 5. uri v starosti 7. let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage in nepozabljcnc nam hčerke bode jutri v nedeljo 9. t. m. ob 4. uri popoldne od Vodovodne ceste štev. 171.
Bodi ji žemljica lahka.
Spod. Šiška, dne 9. julija 1910.
Žalujoči stariši.
Povodom bridke izgube naše drage mame, tašče, stare matere in gospe
Ane Walland
nam ni mor-oče sc vsacemu posebej zahvaliti, rajno ob času njene bolezni obiskal, , .olažil in k večnemu počitku spremil. Zahvaljujemo se tem potom vsem, osobito pa preč. duhovščini, gospodom uradnikom, učiteljstvu, občinskemu zastopstvu, požarni brambi, kakor tudi vsem prijateljem in zancem, ki so rajno spremili k zadnjemu počitku in nam izkazali svoje sožalje.
Žužemberk, dne 7. julija 1910.
Žalujoča rodbina Walland.
«J
Perje za postelje m puh
9320 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
BffHHMtHVHIHMIHUBUlUDBfinUjaDMJUin
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se proda iz proste roke v Rožni dolini pri Ljubljani 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju 1934 Bulija na Gltncah preje Traun 5-1
Zupnim uradom ob priliki ka-
nonične vizitacije:
Missale Romanum
najnovejše izdajo s proprjjoni za katerokoli .škofijo v sledečih oblikah.
al oblika male četvorke za podružnice in kapele velikost 30 X-- <"' trpežna vezava z rdečo obrezo K 26-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 32-—.
b)	oblika četvorke za manjše župne cerkve in podružnice velikost 311/3X2-'2 fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 42'—.
c)	oblika velike četvorke velikost 34X'-4 cm trpežno vezan z rdečo obrezo K 40—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 47'—.
Prednosti tega misala
zelo velik razločen tisk, lin papir, priročna oblika, tanka in lahka knjiga. d 1 oblika male pole velikost 36X25 cm fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato c brezo K 52-80. Dobe so tudi finejše vezave.	_
Kanontable pod celuloidom.
Praktična novost.
Cene nekaterih garnitur:
glavna tabla 24X17 cm lv 4-80
27	X18 cm „ 5-90 30 V 22 cm ., 6-10
28	1 i) cm „ 5-40
Večje kanontable v raznih slogih in izvršitvah se dobe od 8 kron do 25 kron.
Cene se razumejo za popolno garnituro, t. j. za glavno in obe postranski tabli. Prednosti kanontabel poti celuloidom: so zelo trpežne, jim no škoduje ne solnce in ne vlaga so lahke in praktične, imajo lahko čitljiv, razločen tisek. zavzamejo malo prostora in se lahko umivajo ali drugače snažijo, se rabijo brez okvirja in šip in so nalepljene na prav trdo lepenko, da se ne morejo zviti. Preces anteet post Missam pro opportunitate sa-cerdotis dicendae. Accedunt hymni, litaniae. aliaecpie preces etc. V obliki četvorke za zakristijo z velikim tiskom. Vezano K 3-84. Ritus benedietionis et impositionis primarii la-pidls pro ecclesia aedificanda, consecrationis ccclesiae et altarium et benedietionis signi vel campanae, vezano K 3-12.
Rituale Romanum. (Velikost 13 '/2X9 cm) ša-grin zlata obreza K 6-—.
Rituale Romanum. (Velikost 23'. 141/2 cm), ša-grin zlata obreza K 12-06.
Dannerbauer, Praktisches Geschäftsbuch für den Kurat — Klerus Österreichs. Vezano 30 K.
Ob času prvega sv. Obhajila in sv. ReSnje Telo.
Nove spominke prvega svetega obhajila pod celuloidom, je založila «Katoliška Rukvarna v Ljubljani». Krasna podoba predstavlja Jezusa s sv. hostljo in primernimi podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod celuloidom tako prirejena da se lahko postavi ali pa obesi na steno, ne da bi se dejala v okvir ali pod šipo in ima torej iste prednosti kakor kanontable iz celuloida. Kdor hoče darovati prvo-obhajancu spominek trajne vrednosti, da ga bo imel lahko celo življenje pred očmi naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša posebej 30 vin. Pri naročilu na več izvodov se pojavijo razmeroma manjši stroški za poštnino.
Hammerle, Ecce Panis AngelorumI oder das allerhl. Altarssakrament und der Priester Vorträge für Priesterexerzitien K 3-36.
Lintel — Finster, das eucharistische Triduum. Ein Hilfsbuch für die Predigt über die tägliche Kommunion K 1-50.
Diessel, das gröflte Denkmal der göttlichen Liebe. Predigten und Betrachtungen über das hochheilige Sakrament des Altars 2 zvezka K 10-08.
Blättler, Manna in der Wüste oder das Geheimnis der heiligsten Eucharistie in Vorträgen dargestellt 2 zvezka K 4-32.
Chaignon, der Seelenfriede eine Frucht der Andacht zum allerhl. Altarssakramente und der Hingabe an die göttliche Vorsehung, vez. K 4-80.
Stieglitz, Ausgeführte Katechesen II. Beicht- und Kommunion-Unterricht, vezano K 3-60.
Bernbeck, Katechetlsche Skizzen zunächst für die ungeteilte und zweiteilige Landschule vezano K 4 32.
Schwillinsky — Gill, Anleitung zum Erstbeicht, Erstkommunion und Firmungsuntericht K 1-50.
Nagelschmitt, Die Feier der ersten hl. Kommunion der Kinder Predigten, Anreden und Skizzen K 3-84.
Müilendorii, Pius X. als Förderer der Verehrung des allerheiligsten Sacramentes 30 v.
Protzner, Die öftere und tägliche Kommunion
der Kinder namentlich in geistlichen Erziehungsanstalten und an Klösterschulen. 72 v.
\ Soengen. Das Liebesmahl des Herrn. Kommunion-Andachten, vezano K 1-98.
Beetz, Neues Leben. Ein bilderreiches Ubungs und Gebotbüchlcin für Erstkominunikantcn zugleich zur wiederholten Erneuerung des geistlichen Lebens, vezan K 2-64.
Wacker. Geschichten für Neukommunikanten für die Zeit vor und nach der ersten hl. Kommunion, vezano K 2-16.
Schwarzmann, Bereitet den Weg des Herrn, Erzählungen für Erstkommunikanton, vezano K 2-40.
Jeglič Anton Bonaventura, Pastirski list o sv.
Rešnjem telesu 20 vin.
Fohl, Zum schönsten Tag des Lebens. Erzählungen für Erstkommunikanten, vezano K 1-80.
Albers, Siehe dein König kommt zu dlrl Erzählungen für die Erstkommunikanten, vezano K 2.88.
Arndt, der heilige Stanislaus Kostka K 180.
Meschler, Leben des hl. Aloysius von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend, vez. K 4-32.
Meschler, Der göttliche Heiland. Ein Lebensbild der studierenden Jugend gewidmet, vezano K 7-80.
Schmitt, Anleitung zur Erteilung des Erstkommunikanten-Unterrichtes, vezan K 4-56,
Leitgeb, Das groBe Liebesmahl heiliger Seelen. 31 Erwägungen und Gebete vor und nach der hl. Kommunion für Welt- und Ordensleute, vezano K 3-50.
Walter, Das Allerheiligste Sakrament, das wahre Brot der Seele, vezano K 3-—.
Wiseman — Faber, die heilige Eucharistie. Das heil. Altarssakrament, oder die Werke und Wego Gottes, vezano Iv 2-40.
Louvignl, das verborgene Leben mit Christo in Gott, vezano K 150.
Stieglitz, Reumotive für die Kinderbeicht. K 1-20. vezano K 1-80.
Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbereitung auf die erste hl. Kommunion 80 v.
Za mesec junij.
Hortmanns, Herz Jesu-Predigten, K 2-40.
Hurter, Entwürfe zu Herz-Jesu-Predigten. K 110.
Hattler, Winke, Themen und Skizzen zu Herz-Jesu-Predigten. K 1-80.
Beck, Das hl. Herz Jesu und die Männer. 78 v.
Hattler, Die 9 Liebesdienste zu Ehren des göttl. Herzens Jesu in Betrachtungen dargelegt, vezano K 3-60.
Hattler, Der Weg zum Herzen Jesu, vez. K 2-50.
Hattler, Der Geist des Herzens Jesu, geofienbart in den hl. Evangelien, vezano K 2-40.
Leltgeb, Das dem hell. Herzen Jesu geweihte Jahr. Betrachtungen zu Ehren des hl. Herzen Jesu für Ordenspersonen und fromme Welt leute, vezano K 3-30.
Seeböck, Kleines Herz Jesu Brevier, Tagzeiten für jeden Tag der Woche, vezano K 1-—.
Hattler, Stillleben im Herzen Jesu. K 2-16.
Druge važne novosti.
Ender Anton, Skizzen für Predigten und Vor« träge. Broširano K 7-—.
Ta bogata zbirka znanega pisatelja je izboren pripomoček za cerkvene govornike ob raznih prilikah.
Vstaja škenderbegova. Zgodovinska povest, broširana 60 vin., vezano 80 vin. Poveljnik turške konjenice se zaveda svojega pokoljenja, se postavi na čelo krščanske armade in premaga krščansko deklico. Povest je silno zanimiva.
Deutl Hermann, Exempelbuch für Predigt. Schule
und Haus. Eine Sammlung ausgewählter Bei« spiele vorwiegend der neueren Zeit, über säm. tliche Lehren des kath. Katechismus. K 4'80« Ilickmanns geographisch-statistischer Taschen, atlas von Österreich-Ungarn. Vezano K 5-—, Podaja nam popolno najnovejšo Statistiko naše države in precizno dovršeno zemljevid« v priročni žepni obliki.
Jeglič Dr. Anton Bonaventura, Mladeničem .1 zvezek. Obramba vere K 1-—. Ne le mladeniči temveč vsi Slovenci naj či« tajo to zlato knjigo, da bodo pravilno poučeni o resničnosti naše svete vere in jo vedeli braniti in zagovarjati pred neutemeljenimi predsodki in ugovori.
Beneš-Trebizsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Broširan K 3-20, vezano K 4-30. Ta povest je za probujo narodne zavesti izredne važnosti, popisuje nam pokristjanjene polabskili Slovanov, onega naroda, ki se je naj-delj in najbolj vstrajno bojeval zoper nemško nasilje, katero je z mečem v roki vsiljevalo križ in najblažje verske svetinje izrabljalo v svojo korist.
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu. Trije
Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr. Fer-gusona. Vezano v platno K 3'80. Jules Vernove spise prestaviti v slovenščino je srečna misel; naše ljudstvo bo sledilo geni-jalnemu pisatelju širom sveta z napeto pozornostjo in se bo pri tem izredno izobrazilo, ker ravno spisi tega pisatelja so svetovno znani kot najboljši med priporočljivimi spisi, ki družijo zabavo s poučnim in vzgojnim namenom,
v „Knjigarni IiirUa" pre! Karo! Man v Mu
pisalni stroj, popolnoma nov, se proda pod jako ugodnimi pogoji. — Ponudbe na: Ivan Perko, Ljubljana. 1975
JVloderno elegantno Iffgfff
komaj par dni rabljeno, z lahkim, prostim tekom, j se ugodno odda. — Ponudbe pod »Orel« , glavno poštno ležeče, Ljubljana.	1975
Proda se posestvo
s prenovljenimi poslopji na Štajerskem za 16 glav	j
govede, lepe njive v dolini, lepi gozdi. Cena 14'000 K	!
brez inventarja. Naslov: N. j a kič, poste restante,	! Zidan most. 1976
Išče se kontorist
Nova trgovina
zlatnine, srebrnine, draguljev ter žepnih ur
event.
kontorisfinja
za večjo tovarno na Dunaju. Pogoji:
Popolno znanje slovenskega in nemškega jezika, nemške stenografije in pisanja na stroju. Vstop takoj ali vsaj prej ko mogoče. V obeh jezikih pisane ponudbe, opremljene s prepisi spričeval, naj se pošljejo pod „Vindobona" na upravo tega lista. 1953
m nage
Tisočkrat preizkušen pri potenju nog, kurjih očesih in trdi koži, pri ozeblinah ali če koga žge na podplatih in pri utrujenosti 1 zavoj 30 vin., 6 zav. K l-50, 3 zavoji proti poslatvi 1 K v znamkah
tiradcu I.A.
Dobi se povsod.
Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošle
Vljudno priporoča slav. občinstvu svojo novo trgovino zlatnine, srabrnine in draguljev, najmodernejših vzorcev ter precizij-skih žepnih ur
Kot strokovnjak zlatarske stroke izvršuje naročila in popravila točno in solidno. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato, srebro in bisere. Zmerne stalne cene.

CICÄ
00©©©O00O©©©©©0©©0©©00©0(9©©©(
novonje
obstoječe iz dveh sob in pritiklin v II. nadstropju, se odda za august-termin. Poizve se pri g. Ku« belka, Poljanska cesta 22.	1980
lip hiši
z 8 sobami in 2 kuhinjama, pripravna za vsako obrt, se proda iz proste roke v Laškem trgu. Cena 30.000 K, na hiši ostane 12.000 K, drugo se izplača. Več se poizve pri Marijani Itomes.	1982
1259
n drogeräji u
(D
lia predal
ste dve jako lepi, enonadstropni novi
E1ISI
z lepimi vrti Plačilni pogoji najugodnejši.
Odhod iz Beljaka 2. septemMa 19!». Poiomse traja 18 M
Potovalni načrt: Beljak - Pontabelj-Padova -Milan -Genova -Niča - Marzilja - Lurd - Marzilja - Genova - Pisa - Rim - Florenca-Benetke - Pontabelj - Beljak.
Odmori bodo v: Padovi po) dneva, Milnim pol dneva, Alarzilji 1 dan,
Lurdu 4 dni, Genovi 1 dan, Rimu 3 dni, Florenci 1 dati, Benetkah 1 dan. (5
Cene: I. razred .... K 550 —	0
II.	razred .... „	©
III.	razred .... „ 270-—	0
S temi cenami je pokrito: 1. Vožnja od Beljaka v Lurd in nazaj; 2. hrana, obstoječa <y.
zajutrka, kosila, večerje med celo vožnjo; 3. vožnja romarjev in prtljage s kolodvo-	^t?
rov in na kolodvore; '1. stanovanje; 5. napitnine gostiln, osobju in lokalnim vodnikom.	Cy
Opomba; V Rimu sprejmo sv. Oče romarje v posebni avdijenci.	1918 G?
Zahtevajte prospekte, priglasnice iu položnice pri: Simonu Gabernu, dekiiiiu in častnem kanoniku v Mariboru, predmestna župnija sv. Magdalene, in l.udoviuu fQ Ribiču, mestnem kaplanu w Radgoni (duhovni vodja romanja.)	S^
Odvetniška pisarna dr. Frana Brnčiča in dr. Mateja Pretnerja v Trstu, Via Nuova 13/11. sprejme izurjenega
steno grafa
veščega slovensko-nemške stenografije. — Strojepisci imajo prednost.	1985 ------—! —'----—" — i , ——
Petošolec
išče primerne službe. Nastop takoj ponudbe sprejema upravništvo tega lista.	1978
učenec
se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri J. Klemenčič, Kamnik. 1977 2-1
lad pes
star komaj 3 mesece, visoke rasti, pasme „do<}a" se takoj proda za vsako ceno. Več se izve v gostilni „Anžič" Hradeckega vas 26.	1971 2-1

irá 0 Vi no in p.oda o tobaka se pod ugodnimi pogoji proda ali za več let da V najem, radi preselitve. Je v /.elo prometnem kraju na Gorenjskem. Več se i¿ve v upr V-nišivu „Slovenca".	i967
Štajerske novice.
š Promocija. Danes je bil promo-viran na graškem vseučilišču za doktorja modroslovja, znani slavist Anton Breznik, član »Zarje«. Naše naj-iakrenejše čestitke!
š Reški cerkveni ropar aretovan v Mariboru. Iz Zagreba poročajo: Pred osmimi dnevi je zagrebška policija aretovala nevarnega vlomilca po imenu Turka, ki pa je na potu v stražnico zabodel dektetiva Foteza in pobegnil. Predvčerajšnjem se je posrečilo zločinca aretovati v Mariboru. Turk se je hotel pri aretaciji zopet braniti z nožem, a ga je podrl v tem trcnotku na tla policijski pes, ki je spremljal stražnika. Ker se je Turk pri tem ranil, so ga odpeljali v bolnico ter ga bodo izročili zagrebškemu sodišču, kakor hitro ozdravi. Turka se dolži, da je izvršil cerkveni rop v Reki, vendar pa Turk to taji.
Književnost.
* Mentor št. 10. — Vsebina: F. S. Finžgar: Študent naj bo. (Dalje.) — los. Lavtižar: La Carnia. — Prof. Fr. Pengov: Nedeljsko jutro v naravi. — los. Logar: O francoski revoluciji. — Fr. Ks. Stržaj: Za lisico, lovske slike. (Dalje in konec.) — A. Uršič: Navod za šaliovo igro. (Dalje.) — Drobiž: Silvin Sardenko: Marijino kraljestvo na Jutrovem.
ORGANIZACIJA ŠPANSKIH KATOLIKOV.
Z ozirom na proticerkvene dogodke na Španskem v zadnjem času, ki so naperjeni proti španskim katolikom, bo gotovo vsakogar zanimal kratek pregled katoliških organizacij na Španskem. Pri tem se bo gotovo vsakdo tudi prepričal, da morejo španski katoliki prenesti še marsikak hujši napad, kakor so se zgodili nanje v poslednjem času. Široki sloji so na Španskem prebujeni v verskem kakor tudi v socialnem oziru. Prebivalstvo ve, da je šolski problem ključ do bodočnosti. — Sedaj obstoji na Španskem 255 katoliških društev, 4-7 delavskih patronaž, 556 agrarnih sindikatov, 297 Raiffeisno-vih hranilnic, 95 obrtnih sindikatov, 33 konsumnih društev, 29 hranilnic, 92 zavarovalnih družb, 33 škofijskih svetov, 8 ljudskih knjižnic in 3 kreditne banke. Vse imenovane organizacije so ustanovljene in tudi delajo na katoliški podlagi. Katoliško časopisje ima 60 časnikov, od katerih jih 17 obstoji komaj eno leto. Vse katoliške organizacije so združene v centrali, ki ima svoj sedež v Madridu. Ta vzdržuje propagando, glavna skrb pa ji je ustanavljanje in oskrbovanje delavskih organizacij. Centrala je v ozkem stiku s škofijskimi sveti, ki so ustanovljeni v vseh škofijah. Povdarjati se mora, da so na Španskem ravno kleriki delavna moč pri socialnih akcijah. Tozadevno je postal merodajen nadškof v Valen-ciji, msgr. Guisasola. Ta povdarja iz-rečno, da zahteva socialno delo gotovo delavnost duhovnika v gospodarskih organizacijah. Duhovnik se mora poleg tega truditi, da s primernimi ukrepi pomaga k osvobojenju kmečkega in delavskega stanu iz oderuških rok. Kot krona vsemu katoliškemu delovanju na Španskem pa ho nastal sedaj nov velik katoliški časopis »E1 Debate«, ki bo v verskem kakor socialnem oziru odkrito zastopal katoliška načela.
ADRESNA RAZPRAVA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Včeraj je razpravljal ogrski državni zbor o adresi vladarju. Lang je poročal v imenu vladne stranke. Naglašal je, da morata harmonirati krona in narod. Slavi liberalizem. V imenu Ko-šutove stranke je govoril grof Appo-nyi. Očital je vladi, da je izvedla volitve. brez programa, a s polnimi blagajnami. Košutova stranka je izdelala lastno adreso, ki zahteva samostojno ogrsko armado pod varstvom in poveljstvom kralja, samostojno carinsko ozemlje in samostojno ogrsko banko. Protestira proti podržavljenju uprave in se zavzema za splošno volivno pravi-ro. Končno zahteva., da se priklopita Bosna in Hercegovina ogrski kroti|i. Grof Battliyanyi je govoril v imenu .Tu-sthove stranke. Justhova adresa obžaluje, ker je vladar zadovoljen z izidom volitev. Naglaša, da vladar ni bil poučen, kako nasilno, s kršitvijo postav je vlada zmagala. Zahteva splošno, enako in tajno volivno pravico, samostojno ogrsko bairko in samostojno ogrsko armado.
ROOSEVELT VEČ NE KANDIDIRA.
Roosevelt je izjavil, da nikdar več ne sprejme kakega javnega uradu in da ludi ne bo kandidiral za predsedništvo »Zjedinienih držav«.
Kbt»
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^ikorije', t.mveč določerio~znamko:
: Franck:
da imate jamstvo za vedno jednako in najboljšo kakovost. - Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti nase zamotan je se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. —
_^
Tovarn tnamiii Tovarn, maciia. Jo varo, iiiamxa. * MM. ill* IL V«
u^r Zaradi prenovitve kavarne
je	jako ceno 1 biljard
še SI^PS 1011 ¿1J 1 veliko zrcalo okrogle in štirioglate kamenite mize iz belega marmorja, kavarniška blagajna, stojala za obleke, 3 lestenci za plin. - Vpraša se v kavarni Evropa v Ljubljani.	1905 6-1
Sprejmem takoj spretnega
k venecijanerci ns več kiin; deio na ahord in zanesljivega
mesečna placa po dogovoru.
Ivan Markes, SS.V Cohin!$
oskrbuje najstarejši češki specialni zavod
17 18 lo-l
tovarna za stroje Praha-Kral. Vinohrady, FfiGova lil- i. 892. |Cecliy.|
V Ameriko in Kanado
zložna, cena in varna
vo2nias cunard Line =
H 5« 52	Bližnji odhod:
lz Trsta, domačega pristanišča: Carpathia, 26. julija, Panuonia, 9. avgusta, Ultonia, 23. avg. 1910. iz Liverpoola: Lusitania, največji iu najlepši par-nik, 6./8.,27./8. 17./9. 8./10.. 5./11., 17./12. 1910, Mau-retania, 2./7., 30./7., 20.8., 10.'9., 1./10., 29./10.,
19./11., 10./12., 1910, Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega,
Cena vožnji Trst-New-Jork III. razr. K 180-— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek.
REDKA PRILIKA!
Tovarna mi je izročila po vremenski nezgodi v razprodajo rešeno blago, mnogo tisoč kosov
¡iikihh' flanelastih odej
lepih, najnovejših vzorcev in modernih barv, ki imajo neznatne, komaj nevidne madeže od vode. Odeje so primerne za vsako boljše gospodinjstvo, za pokrivanje postelj in oseb, so zelo fine, tople in močne, približno 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošilja se po povzetju: 3 komade krasne, zelo line flanel. odeje za 9 K, v vseh modnih barvah in vzorcih, 4 komade gospodarskih odej za 10 kron.
Vsak častiti bralec tega oglasa naj kar z zaupanjem naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bode vsak zadovoljen s pošiljatvijo.	1922 3-1
Oton BsKcra.
odsluženi c. kr. nadzornik finančne straže,
Nachod, Češko.
Mesto K 110 — samo po K SO' -, z „Torpedo" prostim tekom po K 95"— prodajani za reklamo nova prvovrstna „štajerska gra-ška kolesa". Modeli 1910 z triletnim |am-stvom, sveže, močne pneumatike po K 5--, 6--, T — -, cevi po K 3'50, 4'-, 5'-. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in fran.io! Tovarniška zaloga vožnih koles In Šivalnih strojev 21. Weissberg, Dunaj II. Uuiere Donaustrasse 23-111.
Ugledna trgovina v Ljubljani
sprejme
iz dobre, krščanske rodbine, vzornega obnašanja. Oglasijo naj se samo mladeniči, ki so dovršili z dobrim vspehom vsaj 4 gimnazijske razrede. Prednost imajo oni, ki stanujejo v Ljubljani pod skrbnim domačim nadzorstvom. Primerna plača in dobra pri-hodnjost zagotovljena. — Pojasnila daje upravništvo »Slovenca«. 1960 3—1
- Največja tvornica lokomobii na Nemškem -
1685 18-1
IH
--Patentne =
• lokomoEbiie
na vročo paro z ventiinim krmilom.

u*
rti s preprostim pregretjem.
Pisarna za prodajanje v Avstriji	„«M Interurban
EMIL HONIGMANN, Dunaj, IX. LobllchSasse 4.	15594.
Line 1909: zlata kolajna, najvisla odlika.

'®E;BI| SC
i n /
Podružnica Dunaj
Dunaj III., Km Heumarkt Nr. 21.
Premikalni in stalni patentovani
LOKOM OB! L9
na nasičen par in vroči par
od 10 — 800 konjskih sil. GospodarsKi, trpežni in zanes!|ivi obratni ^stroji za vse indusl, in pciijccictcke obra'c.
s plačo 70 K mesečno in poljskega
s plačo 50 K mesečno oddaja
občina Sp. Šiška.
195í
Naroči si
kuharsko knjigo, da se ne le naučiš Pekatete pravilno kuhati, temveč da tudi izveš na koliko različnih načinov se da i o pripravljati. Pošlje ti jo brezplačno Prva kranjska tovarna testenin V II. Bistrici.	637 3-1
Sc 1! zanimate za & ®> £> f> £> £>
AVTOMOBIL?
Potem vprašajte po dopisnici po moj-sterskih izdelkih avtomobilske tehnike.
NE STANE NIČ ==
več kot poštnina 5 vinarjev, da sc dobi-1910 ceniki najelegantnejših zanesljivih in trpežnih avtomobilov, najnovejših modelov. Naslovite svoje vprašanje na =
LAURIN & KLEMEMT, A.-C.,
=— MLADA BOLESLAV
ali na zastopnika: NIKODEM & WETZKA, GRADEC, Kaiserfeldergasse Nr. 15.
58
V najem se odda

s hlevom in velikim gospodarskim poslopjem jako pripravno za mesarja in vsakega obrtnika, kateremu se nudi lepa prilika. V prijaznem kraju, obširna okolica več ur daleč — Naslov se izve pri upravništvu tega lista.
1691 Proda se takoj po nizki ceni 3—1
J?
pot v Rožno dolino 216 pri Ljubljani.
: Za sSafioKrune In prelete :
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 4 steklenice (5 kg) franku K 4-— BR. NOVAKOVI C, Ljubljane.
16;^ so-i
odstrižcnc in zmešane kupujem pc najvišji ceni
ItoKCtfii) i-d lJMUli HUÍ» tiiiU.OOU i*. S.
H. Podhraiseh ^s ^urs
Izdelujem vsa lasna dela. " &
Ivan M\l PolHov G* pri Mani.
Izdelovalnlca vsakovrstnih
harmoniieu
po najnovejšem ameriškem sistemu, po zelo nizkih cenah. Izdeluje harmonije za cerkve, šole In dom. ter obenem tu JI-izposojuje proti mali odškodnini £ iy5f) Cenik (ranko in gratis, (2-1)
¿¿t I	p-dKrpres«: z
za pomladansko in poletno sezono 1910.
=== Kupon =
3"10 metr. dolg, za kompletno moško obleko
1	kupon 7 kron
1	kupon	10 kron
1	kupon 12 kron
1	kupon 15 kron
1	kupon 17 kron
kupon 18 kron 1 kupon 20 kron
suknjo, hlače, telov-ii ik zadostno, stane le Kupon za črno solonsUo obleko K 20-—, kaltor tudi l>laqo za površnike, luristovsUc obleke, svileni kamgnni itd., poSil|n po tovarniški ceni kot reelnu in solidna, čobroznniia
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zastonj in tranko.
Vsled direktnega naroČil.! blaga pri ivrdkl Siegel-Imlioi iz tovarne i:nn|o zasebniki mnogo prednosti. Vsled vel.koga blugovnegr prfcmeta vedno na)ve£)a izbira povsem svežega blncja. S tulite, najnižje cene. Tudi najmanjša naroČila se izvrSe najskrbneje, natančno po vzorcu 110
II
m\
Korls-F. Portarose. Istra
se priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe flaa^ii^ai 'stG9a- Razpolaga z več kot SJIIiiiS 1000 lil pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo se pošlje vzorce. Zalogo vina imamo odslej v Ljubljani na Martinovi ce_ti 32 kdor si ga želi naročiti, naj se obrne do sluge Ivana Mejaka pri Aloj. Poljšaku. Cene: belo, rumeno K 34, črno refoško K 32 na mestu v Ljubljani. Denar je vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec. 1695 1-1	Načelstvo.
¿ñ*¿niAt¿ v *jJLrrn*riAc€i Xateri üeíijo 4\oörv, po c-eni in g&nasijitxrpotovali na/w oVrnepe}
cSirnon^Mnetečc* j
v Jfy'ubfyant ¡rtbloóvorsMv ulicv^tf. | iSetfawrgóta ífiyasrtHu <%po sel&BpiaéhG, 'i
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franja:|esih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
Odda se več voz
konjske
vprašanja na	1914
Oroslav Doleoec, Ljubljana, Wolfova nI. št. 10.
9 id
JÄN Stetkä
*ov • * oskrbuje najstarejši češki specialni zavod
1718 lo-l
tovarna za stroje Praha-Kral Vinohradij, Fričova lil- 6.892. lCeGliy.
Pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filialke:
Glavni trg št. 6. Kolodvorska ul. št. 6.
1810 (52-1)
M
awmna "(mrnmiiMaywiaiTHiiifyi
i.
J
osilne stroje
„Deering"
najnovejše in lahke konstrukcije po zmerni :: ceni ::
priporoča
znana veletrgovina z
železnino, motorji inpoljedelskimi stroji
Fr. Sfupica
d LjtsbSjaai, IYIari|e Terezije cesta St. f.
Ivan Jax in sin
¡dunajska cesta 17, Ljubljana.
IColeSa prvih tovarn Avstrije: Diirkopp, Styria (Puoh), Waffeisrad.
sir
;zl orna konstrukcija in elegantna l/vršitev iz tovarne v Lincu-Ustanovljena leta 1867. lezenje poučujemo brezplačno.
&
isalni stroj L
Ceniki zasilni in franko.
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje
specijallst m ^ T varnim stavbni in umetni v tej stroki IIIMMS 1115BK steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
učinkuje vsled svoje velike množine zdravilne soli že pri majhni vporabi Vs do '/< litra kot odvajalno sredstvo, in je preizkušena kot najizbornejše učinkujoče zdravilno sredstvo pri slabi prebavi, kroničnem kalenju čreves, motenju jeter, bolečinah v haemorroidah, debelosti, nevralgiji in pri ženskih boleznih.	1392 13—1
Glavna zaloga za Kranjska: L Saralion, Ljubljana.

Toni Jager, Ljubljana, Židovska ul. 5
Specialna trgovina finih ročnih del. -
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena.
Glavno zastopstvo za južne dežele:
V. JANACH IN DRUG, TRST.
Hotel Lihurniia
(Narodni dom v Voloskeni)

Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se
[to. Illarlja Ifledoed, najemnica. -jn
„=,, 11=63
JOSIP STUPICA
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
r
OtuDriteu hotela

Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne želenizce, otvoril prenovljen
hotel „STOL".
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenjenemu občinstvu z dobro jedjo in pijačo. _ Senčnati park in novo kegljišče sta na raz-g polago. Razgled in lega krasna. Kraj jako miren in letovičarjem zelo priporočljiv. V, bližini naravno lepi Vintgar in Bled. Cene: nizke, postrežba dobra in točna. Prip se v prijazno upoštevanje. Z odlič
Alojzij Zajec.
ročam I spošt.
M
Največjo zalogo
klavirjev in harmonijev
ima edina narodna tvrdka
Aitonz Breznik
učitelj „Glasbene Matice" In zaprisežen[ strokovnjak
v Ljubljani, Gradišče št. 11.
Popravila in uglaševanja najceneje. Prodaja na najmanjše obroke. - - Jamstvo 10 let.
Ifinotoč
mestni trg Sten. 13.
Ustanovljen I. 1856. priporoča -«o
= izurstaa stara =
namizna nina
liter po 80, 84, 88, 96 u m f-28 K.
Razuentega od 26. junija naprej, od leta 1900 liter
po as ninarjeu= i«57
Ceniki s koledarjem za- 8	V
s ion j in poštnine prosti. ■ i lJi4LU ■ ■ ■
i Kdor želi imeti dobro nro,
¡UNION" Fr. Ciidnii
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar ln zastopnik švicarskih tovarn „Unioa" v
700 Uhani, prstani, briliantl. d)
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenah.
IZPELJAVA
.-Izdajanje tekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa rlavna In stranska mesta tu- in inozemstva
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
. »» rOrTIB / OSREDNJA MENJALNICA: aSiEULUii1 DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnrlrii7ninP' 83,161,1 Kamnic3<CeSI(3 Lipa. Brno, Dux, Gablonza, N. Graslitz,Krakov, Litoinerice, Moravski iUUllUMUG. zumberg, Modling, Meran, Novi JiCin, Plien, Praga, Libarca, Dunajsko Novomesto, Cvitava
NHKUP IN PRODAJil
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk 1.1, d., L t. J,
Zavarovanje proti izsubi pri žrebanjih srečh in vrean. papiriev
Prospekte in cenike premij zastonj in franka.
E 378-10.
Oklic.
V kolodvorskem poslopju na Jesenicah, Gorenjsko prodajalo sc bo na javni dražbi:
dne 12. julija 1.1. ob 10. uri dopoldne in naslednje dni
Čez 200 stolov in miz, 1 velika ledena omara, 1 bufetna omarica in miza, 10 zabojev z brštinom, 1 točilnična in 1 kuhinjska blagajna, 1 točilna miza, 19 dobro ohranjenih vinskih sodov od 100—200 1. 160 hektolitrov raznih vin, 10 hektolitrov raznega žganja, čez 2000 steklenic oz. boteljk raznih vin oz. šampanjcev, čez 2000 steklenic oz. boteljk raznih likerjev, čez 1000 steklenic raznih rudninskih vod. Kletna oprava in orodje, kava, riž, pecivo in slaščice;
dne 19. julija 1.1. ob 10. uri dopoldne in naslednje dni
čez 1000 jedilnih garnitur iz srebra, alpake in jekla, service-ov, kuhinjske in gostilniške posode iz srebra, alpake in jekla, porcelana stekla in ila, razni kozarci za pivo in vino in steklenice, kuhinjsko in gostilniško perilo ter sobna oprava itd.
Reči, ki so prodati na dražbi, so v dobrem stanu, imajo približno vrednost 60.000 do 80.000 kron, ter se jih lahko ogleda neposredno pred dražbo.
C.-kr. okrajna sodnija v Kranjskigori,
odd. II., dne 4. julija 1910.
1339


Poskusite pa se boste prepričali, da je najboljše in najuspeš sredstvo proti vsakovrstni golazni in mrčesju
——«q
i najuspešnejše n Ul

pran
Ivana Plenkoviča iz Jelše, Dalmacija,
ki je bil nagrajen s prvimi odlikami na velikih svetovnih razstavah, kot: Grand prix Pariz 1900, častna diploma z zlato medaljo v Kielu 1894, diploma zlate svetinje na Dunaju 1894, diploma zlate svetinje v Trstu 1898, diploma velike svetinje v Pragi 1896, diploma z veliko svetinjo v Zagrebu 1891. itd.
A 1325 "	_	t
Dunajska cesta šf. O pnieg „Figouca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja m stekli)
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.

Proizualanie
kot prosta obrt, kakor tudi
ezafkofioln.
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. — Ponudbe pod šifro „SpirifUOSCIl 1165 83852" wa anonEno ekspeslieljo m. Diihes Rachf., Ouaai I ,/!. 10-1

IKlKlXIXIKBKlXiXIXIXIKIXIXIKlKl^l
Ul__>	_ ■
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 10. II. stop.. U. nadstr. (medliatova hisa).
91	se priporoča prečastiti duhovščini za
IZ
ie čermi paramo
Izdeluje eele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glas' naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
a——o—; wxmer&xm smww witikasa* vu&n ¿iimiismrt
NaibolSša in najsigarnejša prlïskM sa šistisnje!
promet do 31. das. 10G S 83 milijonov kron
Lastna qlavnica K 503.575-98
Stanje vlog dne 31. marcu
čez 21 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do
1. ure popoldan ter jih obrestuje po '.... —
©
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Suštcršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anion Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. IVIatiia KoHar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fruu Lcskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak mi., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šllbar, župnik na Rudniku.	1
parus opekarna in ta- I
u SREDNJIH aHfflELJHigi m LJIiUHNI
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Pisarna n IjssîsïganS, Kesljeua cesSa Steč. 2 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti in v poljubni množini. Za trpežno,st zarezale opeke
(1) I, in II. vrste se jamči najobširneje. 7i?
ga	?wsuirKai#&;v2, tfiamm *
tip 'V uaaMTniwvM-iiiiwtMiju; syu ygBB j
^mmtmmmi^m^
Bmghmubhm
00617358
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847,
:: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. ::
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52—1 Najsolidncjše blago.
Bančni prostori:
Via S. Hicoio 30
Telefon št. 2157
Menjalnica:
Via Hacva 29
icPBBiiaaaaBSBaaBouuBgflai
izvršuje vse bančne posle obrestu s vloye na vložne knjižice po 4% na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje In prodaja vrednostni papirje, devize in valute. Dajo pred ujm« na vr dnostce pap rje in blayo. Dovoljuje stavbni in carinske kredite. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje sr čko proti kurznl izgubi. Osi;rbnjo inkaso na vseh tnzemskiii in inoza uskili irgiii.
Sprejema foonma naročila
ter so rada vdeložuje b svojim kapitalom na dobrih in napredujočih industri skih podjetjih. Brzojavni naslov: Živnostsnska Trst
Centrala v Pragi.
Ustanovljena 1.18G8.
Ielelon 237.
m 01123?
raima umeinep
izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnice, klepane in bru?ene, postamente, balustrade, ornamente za façade, vrtne ograje, bangerje, krasne nagrob'm spomenike in okvirje, korita in žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternatliov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacije in funtiamontiranje strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajline mize, oltarje, votlvne table, obkladanje sten v cerkvah in vestlbulih — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylolith je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, delavnico in pisarno: tiha hoja, topel, higijeničen, brez Špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvali, preprosto ali pràv elegantno izvršen. — Tlakovanja cerkev in vož s csmentno-mozalinlmi in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakovl!
Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolliu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah.
DelniSka glavnica:
50 milijonov kron
Rezervni in varnostni zaklad:
14 milijonov kron
Prireja
od naipriprosielše do naieizganineise vrste v odprtih kakor tudi v s ristatom zaprtih
lica bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl-	*
Kaste in ¡epo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne	■
Telefon Si. 297. cvetlice. najnižje cene.	/
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52 1
Turk lil brata Rojina.
Podružnice v:
Najcenejša vožnja v Ameriko.
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
H H B	S S B	3143 52-1	IB ra K
Najcenejša vožnja v Ameriko.
Brnu,
Budjevicah, Igiavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomucu,
Pardubicah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
I., Herrengasse 12
Mnogokrat odlikovana.
Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna oonjišča in peci
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ccniki so na razpolago
5JM «T??
mizarski mojster v Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
«■KSSgmww»' 3 «wuMWaaasMfiBBsarajE^
za spalne ter jedilne sobe in salone. 3)ivane vsake vrste. jYCodroce,
žimniee na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se totno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.
1539 1
«mlllU.UUM-l i«U» IWIIMWJMI—H
Najcenejša zaloga. :: Cene brez konkurence.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane gsz Antweroon v New-York in čez Antwerpeh v Boston.
je proga
»5
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo Cez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri
levo pred znano «Starem tišlcrju»
188 (52-1)
ProieltiraniG in izvrševanje Mrnmm star. sa
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cement na debolo In drobno ter „Izollrna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 l —l
1842	Ustanovljeno leta	t84,
Slikarja napisov^! Stavb to pnMS<vem pleskarja.1~
Velika zbirka Hr Schonfeldovih barv v tubab /a akadeni. slikarje.
■■■■■■Mi
Tourna in prodaja oljnatih barv. firneža m laka
L, LIOELM
Prodajalna In k^toir: MIKLOMEVH CESTA ŠTEV. 6
I ELEE
1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čopičev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih kornis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
Zavod za pohištvo in dekoracije
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženiine opr tne v najsolidnejši Izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
921
Najcenejše
dežnike in solnčnike
dosnačesa Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
losip Vidmar v Lfubllanl
Pred Skotilo SIJ. Stari trs št. 4. Prešernova ulica $t 4-
3634 Popravila točno in ceno.
o je c /o
Cene Mi konkurence!
avstrijskih državnih uradnikov
Marijin trg štev. 1.
ccs. kralj.
JL VEČAJ, LJUBLJANA
Največja zaloga najfinejših
===== barv =====
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za Stadije, akvarolne trde ln tekoče, tempera barve v tubah, pastelno barve. Raznobarvna krc da. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro ln alumininm v listih. Stampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte ln tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
== Najnovejši
slikarski vzorol ln papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične ===== prstene in rudninske barve. =====
:: Priznano najboljše in najizdatnejSe ::
= oljnate barve =
za ploskarjo, stavbne ln poliištvone mizarje = in hišne posestnike itd., priporoča =====
fldolf Hauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov in steklarskega kleja.
= Prodaja najboljšega mizarskega
* lima is«
po najnižji oenl,
karbolineja
= samo boljše vrste,
===== gipsa
alabastra 5n stukaturnega za podo-365	barje ln zidarje.	52—1
Ustanovljeno 1832. Zahtevajte cenike.
v* JQ „O A
&& m.0 W &
vj ^mmr a b
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago	wrste
Točna pfrs$r»ežba 0 cene »
31 52-1
mk
gwasEir, irga©Ež: z urami is-r zapriseženi sDtinišsiii cenilec.
LJubljana, Wolfova üllea štev. 3.
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št.
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejSih in sicer od najmodernejših preSanih in poljubno barvanih do najpri-prostejSili prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi Štedilnike in kruSne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane in župnišča znaten popust.	1222
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ämeriko je s parniki
„Severoacmškesa Llcyda" „„-L™.«.«
I	BKEMENR
s cesarskimi brzoparruki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ■
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886 —58
Edvard Tavčarju, v Kolodvorskih ulicah lt. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane Je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapacfne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona Utah, Wyoming, Nevadn, Oregon, in Washington, nudi naSe druStvo posebno ugodijo
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
192 52
Sfambilije
vseli vrst za urade, drušlva trgovce ild.
Anton Cerne
graver in izdeiovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki Sranko.
Tovarna
F. L. P.
cev
Znamka F. L. P.
F. L. POPPER, Chrudim, Češko,
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina tovarna za Kranjsko: =
Julijo Star, Union Pri

/,y.4
im
W
Znamka F. L. P.
830 52 1
F. P.Vidic & Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih strešnikoo ponudi v vsaki poljubni množini patent, dtiojno zarezani
zakriuač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".	480
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
iLSf iLST Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. 15JJ Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se lš£eJo.
Motorji na bencin in petroiin
tovarna za motorje
FELIKS REVMUER
Gloggnitz, Nižje Avstrijsko 15. fH.
so si pridobili zbog svoje priznano izborne zgradbe (konstrukcije, Langsamlaufer) zelo štedljive porabe snovij in dolgoletnega brczhib- ~ nega obratovanja popolno zaupanje v vseh krogih. ¡to&gBS£'J~ Kot dokazujejo vsak dan dohajajoče
priznalnice mojili velecenj. odjemalcev KSM najzanesljivejši in vselej delujoči pomožni motor, za vse rokodelce, ki so navezani na strojno delo, kot mizarje, kolarje, tesarje, Žagarje, strugarje, ključavničarje,
mehanike, usnjarje, mlinarje, peke, klavce itd. ki se da tudi prepeljavati med zadružnike.
za stroje za ohtieiavanle lesa
v najpopolnejši izvršitvi. Proračuni, ceniki priznalna pisma, zaznamek odjemalcev kakor tudi obisk inženirja oskrbi brezplačno	1760 1
ali nje zastopnik PETER ANGELO v Gradcu JLnnenstr. 9/II.
Mwuzrazm
Izvrstna prilika za potovanje
lf MVIERIKO
je in ostane z novimi parniki
VELIKIMI:
Kaiserin Huguste Vik- 1704 1-1
toria............25.000 ton
Htnerika..........24.000 „
Cleueüand ....	20.000 „
Cintinnati ....	20.000 „
President Lincoln .	20.000 „
President Grant . .	20.000 „
Brezplačna pojasnila daje:
FR. SEUniG
Ljubljana, Koiodoorska ui. 2S.
2g0Sj
« W K
eni
želite vstopiti v službo v kako prodajalno, ako mogoče ooe skupaj, najraje v mesto. Dovršili sta trgovsko šolo z odliko. Nastop s 1. septembrom. Blagohotne ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod »Poštenost".	1025
«IS Termalno in močrarno kopališče «
H
p"
N N
S
H
k
Postaja Zabok in postajališče Zagorske železnice „StuMčke Toplice".
Sezona traja od 1. maja do 30. oktobra.
Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, ischiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekonvalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno francovarskeniu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenje s svitlobo.
Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekste daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Internrbanska telefonska postaja.
WXXXXWMWk3nniMXWWWW
nahaja se v hiši g. župana, Sodna ulica št. 2.
Upisavanje^^^n3
1822 4—1	ure popoldne.
♦♦♦
3B00 0000 0000
JV(odni salon ja dams^e klobuke
T. Jy[agrdič, Ljubljana
priporoča svojo bogato zalogo modernih in okusnih slamnikov po ^clo ugodnih in brez konkurenčni h cenah. Naročila z dežele izvršujem z obratno pošto.
0000ianBBnrawBIB
1491
000000000000000000000000000000000000000
iz belega hrastouega lesa, trpežni, močni
s? C
frva
sa
03
rs *
o
K «
.s i/i
a. a
«/i Ä
Bfl B « a
C M
K X
13 W a a
m
od finega špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne Špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, zn vsako vino izborili, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
Iv. A.
flvg. Tomažih,
Ljubljana, Marije Terezije cesta
KS)
s	*■
ra	i
o.	bi
a	¡a
m	3
N	»
H.	K
o	&
«	r
u	ra 5C
Cene
nizke in solile, točna postrežba.
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri ]osipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rtideče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 28 vinarjev liter m se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
LjuMfana
♦♦♦♦ Kongresni trg. ♦♦♦♦
Predtiskanje, vezenje na roko in stroj, tanburiranje, plisiranje itd. Največja zaloga telovadske obleke. Naročila vestno in poceni.
Ženska ročna dela in : pripadajoči materijal:
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene m poftištuene oprane, spominki iz marmorja, granita aSi sije-nita, apno živo in ngaSeno se dobi pri
«UE.CTiHCfjcmnMi
:: Liubl jana :: Kolodvorska
kamenarskem mojstru
mmm
ulica
••• •••
8!
registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
po V
0| brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K 2 |0 čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov d e 11 a r, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 '/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č 11 i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Prelat Ä. Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik I. Sušnik 1. r„
podpredsednik.