15
Delo socialnega
pedagoga v šoli
Тће дагк of social
pedagogue in school
Vesna Jugovac^
Uvod
"Vesna Jugovac,
dipl. soc. ped.,
Osnovna šola
Šmarje pri
Kopni, 6274
Šmarje pri
Kopru.
Ko sem v prvi številki Socialne pedagogike prebrala čla-
nek Šola in socialna pedagogika Mitje Kranjčan (stran 91),
se mi je ponovno pred očmi "zavrtel film", ki pa je, žal, že
malo izrabljen. Zaposlena sem na OŠ Šmarje pri Kopru. V
lanskem šolskem letu sem obiskovala seminarje v Radovlji-
ci, kjer so nas pripravljali na strokovni izpit. Poleg zanimivih
predavanj, smo se zelo veselili večerov, ki so bili namenjeni
spoznavanju, razbremenitvi, izmenjavi izkušenj in tudi reše-
vanju težav. Poleg velikega števila učiteljev, nas je bilo tudi
nekaj svetovalnih delavcev. Za nas namreč ni posebnih se-
minarjev. Pedagogi, psihologi in specialni pedagogi niso imeli
posebnih težav, saj so vsi vedeli, kdo so in kaj naj bi od njih
pričakovali. Socialni pedagogi pa imamo na tem področju te-
žave s svojo identiteto. Obnašamo se kot adolescenti, ki obu-
pano tavajo od ene definicije k drugi, iščemo svoj prostor v
družbi in nimamo nikogar, ki bi nas podprl. Najraje nas dajo
v podaljšano bivanje ah nas uporabijo kot inštruktorje učno
problematičnih otrok.
Na srečo sem prišla v zelo dobro šolo, pripravljeni so mi
bih prisluhniti in dati mesto, ki sem si ga želela. Zato sem pri
76
s o C I Л L N Л P E D Л G O C I K Л
svojem delu uživala, saj sem se lahko izživela in vsak dan nekaj novega
naučila. Lahko sem veliko dala, sem pa veliko tudi dobila. Seveda sem
morala pred razgovorom za delavno mesto sama pri sebi razčistiti: kako
razumem svoj poklic, kako ga uveljaviti v osnovni šoli, kaj lahko ponu-
dim. S temi odgovori sem prišla na šolo in z odprtimi rokami so mi dali
prostor.
Po z doživetji bogatem letu, sem prišla do zaključka, da so bila moja
dognanja o tem, kdo smo, pravilna. Zato sem se odločila, da o tem nekaj
napišem, saj bo lahko marsikomu v pomoč - tako predavateljem kot bo-
dočim socialnim pedagogom v šoli.
Osnovna šola
v osnovni šoli se je zelo veliko spremenilo od tedaj, ko sem bila sama
učenka. Najbolj sem opazila spremembo v odnosih. Učenci ne izkazujejo
več strahospoštovanja do avtoritete. Učitelj si mora spoštovanje zaslužiti
in to z osebnostjo in znanjem in ne na silo. Učitelji so bolj dojemljivi za
težave, znajo se prilagajati, spoštujejo razlike in se bolj potrudijo, da je
pouk raznolik in zanimiv. Žal se ni spremenilo število učencev v razredu
in sploh na šoh. Učitelju je tako naloženo zelo naporno delo. Lažje bi se
posvečal manjši skupini učencev, lažje bi jih spremljal in si vzel več časa
za pogovore.
Tudi šolski opremi danes namenjamo več pozornosti. Učitelj ima veli-
ko več možnosti za organizacijo pestrega pouka (od televizije, radia, vi-
deorekorderja, različnih didaktičnih predmetov ipd.). Seveda so razlike
med posameznimi šolami in med posameznimi učitelji, vendar je na splo-
šno opaziti veliko izboljšanje tako na strani šole kot na strani šolskega
osebja. Kar pa se tiče programov, so veliko zahtevnejši in podrobnejši.
V svojem članku je Mitja Kranjčan napisal, da Böhm in Bottger po-
udarjata velik pomen šole pri socializaciji otroka. In to je tudi res. Šola
naj bi otroke naučila temeljnih pojmov in veščin, ki jim bodo pomagale,
da se bodo uveljavili se v družbi. To je seveda zelo splošna opredelitev.
Družbeni razvoj naj bi družim odvzel precej njenih funkcij in spreme-
nil dojemanje deviantnosti. Citiram:"Učenec občuti tako s strani šole, kot
s strani staršev, da sta najpomembnejša uspeh in dosežek. S tem se spre-
meni tudi dojemanje deviantnosti. Tako je torej deviantno tisto, kar ne
prispeva dosežkov, ali pa dosega drugačne." (str.94) Ta sklep se mi zdi
zelo za lase privlečen. Mislim, da je družba vsak dan bolj "tolerantna" in
da prehaja celo v drugo negativno skrajnost, indiferenco. Težko nekoga
označimo kot deviantnega, tako kot težko določamo meje med normal-
nim in nenormalnim, prav in narobe ipd. Tega se zelo dobro zavedajo
tudi oz. predvsem v šoh.
o CIA L N A r E D A G () G / K A
77
Ni res, da v šolah ne spodbujajo kakovostnega poglabljanja pridoblje-
nega znanja in da se ne ukvarjajo s posameznikom, da je pomemben sa-
mo uspeh. To je zelo površno in krivično gledanje na učitelje. Pljuvamo
lahko kvečjemu na šolski sistem аИ če smo bolj neposredni, na gospode
ministre in njihove sodelavce, ki ne blagovolijo sestopiti s svojih višav v
šole in priznati svojih zmot. Mislim, da je zelo velika napaka, če ne sledi-
mo praksi in ne izhajamo iz prakse, ko pišemo pravilnike, zakone, teorije,
definicije, članke... Toda to ni namen tega članka - o tem kdaj drugič.
Kaj lahko počne socialni pedagog v šoli?
v današnjem sistemu mora socialni pedagog pomagati učencem, star-
šem in učiteljem čim bolje plavati, najti najboljšo strugo in najboljši zaliv,
kjer bodo pristali in čim bolj uspešno uredili svoje življenje.
Kako to počnem sama? Najprej sem si vzela nekaj časa, da sem spo-
znala sodelavce, učence in šolsko pohtiko. Skrbela sem predvsem za čust-
veno vzdušje in razbremenitev učiteljev. Učitelji zelo potrebujejo nekoga,
ki jih posluša, ki jih spravi v smeh in jim včasih kaj svetuje. Sami so mi
predlagah, da bi imela z njimi "delavnice", ki bi jim pomagale pri razbre-
menitvi, spoznavanju sebe in sodelavcev in seveda napajanju nove ener-
gije. Pripravljala sem jim tudi različna predavanja, ki so temeljila pred-
vsem na teoriji izbire, glede na to, da sem opravila dve leti dodatnega
izobraževanja in jih redno obveščala z novostmi, ki sem jih prebrala ali
dobila na aktivih, študijskih skupinah ali seminarjih. Kot že rečeno, sem
zelo kmalu pridobila naklonjenost učiteljev in njihovo zaupanje. To pa je
pomenilo odprta vrata do učencev. Vsak učitelj mi je opisal svoj razred,
svoje težave in anekdote ter me povabil na razredno uro. V razredu sem
opravila sociogram in preko iger ter pogovora smo se spoznali. V nižjih
razredih sem organizirala igralne urice. Enkrat na teden smo se po po-
uku sestali in se igrali različne interakcijske igre. Moj namen je bil pred-
vsem ta, da se naučijo živeti med drugimi tako, da ne ogrožajo drugih,
vendar uresničujejo svoje želje. Naučili naj bi se spoštovati pravila, po-
slušati druge in izražati svoje misli. Pomembno pa se mi zdi tudi to, da
iščejo pri sebi in pri drugih pozitivne lastnosti.
Adolescentom v sedmem in osmem razredu pa sem se približala pre-
ko predmeta Etika in družba. Enkrat tedensko sem vodila pouk v obliki
mladinskih delavnic. V sedmih razredih sem namenila pozornost pred-
vsem odnosom s starši in prijatelji ter adolescenci, v osmih razredih pa je
bil poudarek na spoznavanju samega sebe, gradnji pozitiлтle samopodo-
be in zbiri pokhca. Pri obeh pa je bila rdeča nit učenje komunikacije,
razreševanje konfliktov in pozitivno gledanje na svet.
Učence sem spoznavala tudi, ko sem sodelovala z učiteljico v razredu.
u
.s o C I Л L N Л P li D Л G O (1 / K A
Predhodno me je opozorila na problematične posameznike, ki sem jih
opazovala pri delu in jim pomagala. Tako sem lažje sodelovala in sveto-
vala logopedinji in specialni pedagoginji, ki sta imeli nekaj takih učencev
v obravnavi. Nisem pa pozabila na nadarjene učence. Podpirala sem do-
datne dejavnosti in projekte, ki so dodatno razvijale sposobnosti učencev
in jih spremljala na različna tekmovanja, kjer so potrebovali moralno pod-
poro.
Skoraj ni minil dan, da ne bi imela vsaj en individualni razgovor z
učencem, ki je prišel ali bil poslan zaradi takšnih ali drugačnih težav.
Tudi tukaj sem uporabljala reahtetno terapijo. To pomeni, da sem pustila
učenca, da mi je sam pripovedal o težavi, s katero se je soočil, pretehtal
možnosti za njeno premagovanje in se odločil za najbolj primerno reši-
tev. Pomembno se mi zdi, da učenec sam prevzame odgovornost za svoja
dejanja, ker se tako uči za naprej in nikogar ne more obtožiti, da je kriv za
njegove težave. Če sta prišla k meni dva sprta učenca, smo se tudi hitro
zmenih, saj nisem zgubljala energije za moralne poduke, ampak sta mo-
rala vsak posebej povedati, kaj se je zgodilo in zakaj. Tako sta zelo hitro
ugotovila, da je prišlo do nesporazuma, ker se nista poslušala in po opra-
vičilu sta zapustila pisarno.
Tu so še starši naših učencev, ki jih ne smemo zanemariti, saj so to
zelo ranljive osebe in se počutijo nemočne. Res je, da nimajo več toliko
časa, kot so ga imeh včasih za svoje otroke in ravno zato jih moramo
naučiti, kako si ga pridobiti. V šoli prebije učenec več ur kot doma s starši.
Vendar to ne pomeni, da smo šolniki za učenca bolj pomembni. Starši
morajo samo doumeti, da je pomembna kakovost in ne dolžina časa, ki ga
preživijo s svojimi otroki. Naučiti jih monimo komuniciranja in posluša-
nja. To sem počela na roditeljskih sestankih. Potekah so podobno kot pri
predmetu etike in družbe. Moram povedati, da so starši lačni takih me-
tod. Stćirši sedmih razredov so želeli imeti zadnji roditeljski sestanek sku-
paj z otroki in izkazalo se je, da je bil več kot potreben. Spoznali so, kako
malo se poznajo in kaj s tem izgubijo.
Torej, če na kratko obnovim moje razumevanje našega poklica v šoli:
Socialni pedagog je usklajevalec in povezovalec med učenci, starši, učite-
lji in drugim šolskim okoljem, vpliva na splošno vzdušje, sodeluje pri od-
pravljanju razvojnih, čustvenih in vedenjskih težav in uči koristno in učin-
kovito izrabiti prosti čas.
Naloga socialnega pedagoga je гагл^ојпо - preventivna. Torej deluje,
predno človek zaide iz svoje struge. Dela predvsem z manjšimi skupina-
mi, kjer se učijo komuniciranja, razreševanja težav, uresničevanje svojih
želja in spoznavanje sebe ter drugih. Neposredno dela z učenci, starši in
sodelavci (učitelji, л^odstл^enimi delaл^ci in delavci v pisarni). Sodeluje pri
razvijanju učnovzgojnega procesa in oblikovanju delovnih načrtov.
Najbolj pomembno pa je, tako mislim, pomagati posameznikom, da
poiščejo svoje močne točke in najdejo načne, kako jih najbolj razviti. To
\фliva na pozitivno samopodobo, samozavest in je že zagotovilo, da ne bo
treba uporabljati "kurative".
Zaključek
Delo v šoli je dinamično, zanimivo, pestro. Zato se splača sprejeti izziv
in stopiti k ravnatelj, se mu predstaviti in mu povedati, zakaj te potrebuje.
Prav je, če ima vsaka šola v svetovalni službi več različnih profilov, ker
to omogoča boljši vpogled na sistem, težave ipd. Prav pa bi bilo tudi, če bi
organizirali tudi taka srečanja socialnih pedagogov, kjer bi izmenjavali
mnenja, pridobivali nove ideje in se tudi sproščah, ter seminarje, ki bi
omogočali nadgradnjo in pridobivanje novih znanj in spretnosti. Zato sem
bila zelo vesela, ko sem dobila v roke revijo Socialna pedagogika in pova-
bilo na prvi slovenski kongres. To namreč daje upanje, da se stvar premi-
ka na bolje in da bo kmalu dobo adolescence zamenjala zrela duha.
o CIA L N Л l> E D Л G O G I K Л
19