GLASU GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA • LJUBLJANA i FEBRUAR 1978 LETO XII. ŠTEVILA 2 PRED VOLITVAMI Pričetek vsakega leta v življenju in poslovanju organizacije združenega dela pomeni posebno pomembno razdobje ne le zato, ker tedaj ugotavljamo rezultate poslovanja v preteklem letu, ampak še bolj kot izhodišče tekočim nalogam, planom in ciljem. Bistveno nepopolne bi ostale analize, v katerih ne bi organi upravljanja, družbenopolitične organizacije, zlasti pa vsi delavci v organizaciji združenega dela poleg rezultatov poslovanja ugotavljali, kako je potekalo uveljavljanje samoupravljanja v njihovi sredini, kakšni so samoupravni odnosi, zlasti pa, kaj je potrebno izboljšati, odpraviti, preprečiti itd. v tekočem letu. Omenjene družbenopolitične in samoupravne analize so tokrat v vsaki organizaciji združenega dela še mnogo pomembnejše, saj je preteklo leto potekalo v znamenju uresničevanja zakona o združenem delu, letošnje pa bo s tega stališča vsaj toliko za-' htevno in dinamično. Delavci v IMF imamo za taka razmišljanja še razlog več, saj smo se tik pred iztekom prejšnjega leta z referendumi, ki so izredno dobro uspeli, odločili, da dotedanjo delovno organizacijo reorganiziramo v sestavljeno organizacijo združenega dela. Namen tega sestavka ni ugotoviti rezultata uresničevanja zakona o združenem delu v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti IMF, temveč opozoriti na najpomembnejše akcije, ki nas — seveda ob nadaljnem zastavljenem poslovanju, gospodarjenju in zasledovanju planskih nalog — čakajo v letošnjem prvem četrtletju. Brez dvoma je naša prva daleč najpomembnejša naloga izvedba volitev v organe upravljanja temeljnih, delovnih in.se$tavljene organizacije uuBUMf-; združenega dela IMF. Volitve v naši organizaciji združenega dela so toliko pomembnejše, ker sovpadajo s splošnimi volitvami v organe družbenopolitičnih skupnosti od občine, republike do zveze ter v organe samoupravnih interesnih skupnosti. Predvsem se moramo zavedati, da volitve v organe upravljanja IMF (od TOZD, delovnih organizacij do SOZD) še zdaleč niso samo element, ki ga potrebujemo za vpis nove SOZD IMF v sodni register in s tem za njeno pravno veljavno konstituiranje tudi navzven, ampak rezultat odločanja prav vseh delavcev, povezanih s skupnimi interesi v IMF, da si z volitvami v organe upravljanja zagotovimo vse predpogoje za uspešno delovanje vseh samoupravnih razmerij v naših delovnih sredinah. Z drugimi besedami, volitve, ki so pred nami, niso formalnost, ki jo v postopku realizacije programa prehoda iz delovne v sestavljeno organizacijo združenega dela pač potrebujemo, temveč so skupnost odločitev, na podlagi katerih bomo bolj ali manj uspešno uveljavljali samoupravna razmerja v naslednjem mandatnem obdobju. Dejstvo je, da volitve, ki jih želimo, zahtevajo temeljite priprave. V to je lahko prepričan vsak, ki je sodeloval pri pripravah za zadnje volitve, bližnje pa bodo še zahtevnejše, saj v novi samoupravni organiziranosti obstajajo trije nivoji (TOZD, delovna organizacija, SOZD), pri čemer imamo opravka z več kot dvajsetimi temeljnimi organizacijami in skoraj desetimi delovnimi skupnostmi! Menim, da so se v sedanjem mandatnem obdobju delovanja organov upravljanja v dosedanji delovni organizaciji pojavljale tri bistvene skupine problemov, na katere moramo računati tudi pred temi volitvami in v prestajajočem mandatnem obdobju in ki jih bo treba odločno reševati: 1. Vse preveč je bilo delavcev, ki so a priori odklanjali sodelovanje v kateremkoli organu upravljanja, a tudi takih, ki bi to želeli in bi bili sposobni vestno in solidno opravljati svojo delegatsko funkcijo, pa so jih kandidacijske konference prezrle in pustile ob strani; 2. Med tistimi delavci, ki so bili izvoljeni v organe upravljanja je bilo mnogo preveč takih, ki svoje zadolžitve niso vzeli resno in so bili več ali manj pasivni od stopnje nezainteresiranosti in nesodelovanja pa celo do stopnje neudeleževanja sej organov upravljanja; 3. Posledica prejšnje točke v nekaterih organih upravljanja v nekaterih delovnih sre- dinah je bila več kot plodna zasnova posameznikom ali neformalnim skupinam, da so skozi tako pasivne in nezainteresirane »papirnate« organe upravljanja s pridom in uspehom uveljavljali odločitve, ki še zdaleč niso bile v korist vsem, ki so delegirali delegate v take organe, pa celo odločitve, ki so imele svojo kal v čisto osebnih interesih. Res je, da se v letu 1977 lahko pohvalimo z izredno lepo številko vseh delavcev v IMF, ki so kakorkoli tvorno sodelovali pri realizaciji programov uresničevanja zakona o združenem delu in s tem pri samoupravni reorganizaciji iz delovne v sestavljeno organizacijo združenega dela. Toda s tem se ne smemo slepiti, saj bodo vsi organi upravljanja tako v TOZD, delovnih skupnostih, delovnih organizacijah in na ravni sestavljene organizacije združenega dela, kakor tudi delegiranje v organe družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti zahtevali izredno veliko število delavcev — delegatov. Ne smemo pa kot izhod v sili, kar se je do sedaj nemalokrat dogajalo, rešiti tako, da aktivnim delavcem naprtimo cel kup funkcij in zadolžitev. Take rešitve, ki sploh niso rešitve, preobremenjujejo posameznika in — zaradi prenasičenosti — bistveno zmanjšujejo kakovost opravljanja delegatovih nalog. Kandidacijske konference, katerih uspešnost je predvsem odvisna od pravilnosti in kakovosti dela družbenopolitičnih organizacij, med katerimi ima že po zakonu o združenem delu sindikat primarno in odgovorno vlogo, bi morale izmed prav vseh delavcev določene sredine izpostaviti Nadaljevanje na 2.strani V četrtek, 26. januarja 1978, so predstavniki naših TOZD podpisali samoupravni sporazum o združitvi v SOZD IMF in samoupravni sporazum o združitvi v interno banko. PRED VOLITVAMI Nadaljevanje s 1. strani se ob tem postavlja tudi vpra-prav vse delavce, ki jim drugi sanje pametne in kar naju-zaupajo opravljati funkcijo godnejše razporeditve dele- delegata. Aktivno delo družbenopolitičnih organizacij in pa vsebinsko dobro pripravljene kandidacijske konference bi morale postreči z dovolj dolgim spiskom delegatov za vrsto omenjenih funkcij, kar bi bil prvi predpogoj, da seje v naših delovnih sredinah mnogo aktivnih, zrelih, zglednih, osveščenih, skratka zaupanja vrednih delavcev, bi morali dobiti dovolj kvaliteten spisek delegatov. Seveda gatov na posamezne funkcije. Tristopenjski nivo TOZD — delovna organizacija — SOZD nedvomno zahteva tako načrtovano razporejanje »moči«. Mnogi naši delavci so si nabrali že bogate izkušnje delovanja v organih upravljanja in sploh o »zakonih« samoupravljanja. Vemo, da bodo ti, ki so bili vedno pripravljeni aktivno sodelovati, tudi v bodoče radi nosili breme odlo- čanja, ki bo v novi organizaciji SOZD IMF še zahtevnejše. Prepričan pa sem, da bodo dobro pripravljeni in jedrnati sestanki organov upravljanja, zlasti in predvsem pa spoznanje, da delavec skupno in sporazumno z drugimi delavci odloča o sebi in o svojem delu, pritegnili k aktivnemu sodelovanju marsikoga, ki danes meni, da je odločanje v organih upravljanja formalnost in tako ali drugače neutemeljeno opravičuje svojo pasivnost in nezainteresiranost. ALEŠ ČERIN, dipl. iur. Z "X SPREJEM OSTALIH AKTOV V PRVEM TROMESEČJU IZIDI REFERENDUMOV V TOZD IZIDI REFERENDUMOV V TOZD (v odstotkih) TOZD 1 2 3 4 5 6 7 8 OV 73 64 76 74 68 67 74 73 PM 75 75 75 74 73 73 74 74 MM 91 90 90 90 91 92 90 90 IB 96 92 96 90 98 92 96 92 BLISK 95 94 98 97 95 95 96 95 EKO 96 96 96 96 96 96 96 96 EM 71 69 73 70 71 71 73 73 DVIGALO 93 91 92 92 91 92 93 91 TEN 79 78 77 75 78 76 80 80 ISO 85 85 83 85 85 87 83 84 KM 83 82 79 83 83 84 79 80 KP 75 72 73 65 72 68 74 76 TI O 96 96 97 95 97 97 97 97 PANONIJA 89 87 98 88 93 90 97 91 TRAA 77 74 78 77 77 73 78 73 SKIP 94 81 93 88 96 92 95 95 LSL 92 93 93 93 93 93 92 92 VA 88 88 88 90 88 90 88 90 LBK 76 76 78 61 76 61 76 76 INŽENIRING 81 77 81 77 81 78 81 78 PB 80 76 79 80 76 78 84 83 ZAST. 90 90 90 90 90 82 90 90 IC 100 100 100 100 100 100 100 100 DS 90 77 90 90 90 DSSS 79 77 77 75 83 V Uresničevanje zakona o združenem delu se je prevesilo v drugi del. Skupna komisija je pripravila podroben program, ki ga je obravnaval na zadnji seji tudi delavski svet delovne organizacije. V prvih treh letošnjih mesecih nas čakajo naslednje glavne naloge: — izvoliti moramo nove organe upravljanja v TOZD, DO in SOZD — TOZD, DO, SOZD in delovne skupnosti morajo sprejeti statute, delavci v TOZD pa še pravilnik o delovnih razmerjih in pa prečiščeno besedilo pravilnika o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestil delavcem na račun materialnih stroškov. — za delovne organizacije bo treba sprejeti prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o skuphih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD in DSSS —■ za SOZD pa še samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med DS SOZD in TOZD — pripraviti in sprejeti bo potrebno samoupravne sporazume o združevanju dela delavcev v delovnih skupnostih delovnih organizacij in SOZD, določiti subjekte sprejemanja teh aktov. Nosilci nalog so: skupna komisija za uresničevanje zakona o združenem delu, ki mora pripraviti statut SOZD, vzorec statuta za DO, vzorec samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih; Skupna komisija za pripravo samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih pripravi prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma in pravilnika ter nadaljuje delo pri izdelavi kazalcev za merjenje individualne uspešnosti za posamezna področja. Ustanovili bomo še delovno komisijo za pripravo vzorca statuta TOZD in vzorca pravilnika o delovnih razmerjih TOZD in DS. Vsi akti naj bi bili sprejeti najkasneje do 31. 3. 1978. Legenda sklepov 1. Sklep, da se DOIMP organizira v SOZD 2. Sklep o združitvi TOZD v DO 3. Sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo 4. Sklep o sprejetju pravilnika o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestil delavcev na račun materialnih stroškov 5. Sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo 6. Sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestil delavcem na račun materialnih stroškov delovne organizacije 7. Sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela IMP 8. Sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o združitvi v interno banko IMP IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 6.660 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože Weis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1 /72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od ^prometa proizvodov. TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU Služba za varstvo pri delu v tej TOZD je organizirala tečaj iz varstva pri delu, ki se ga je udeležilo preko 400 njihovih delavcev, ki morajo opraviti preizkus znanja s tega področja. Za strokovno izvedbo tečaja je poskrbel Inštitut za varstvo pri delu iz Maribora. Na fotografiji: Delavci TOZD Panonija med tečajem. PLANSKE NALOGE 1978 1. UVOD Vstopamo v zadnjo fazo procesa samoupravnega planiranja, ko so že ali bodo v najbližji prihodnosti delavski sveti TOZD sprejemali odločitve o planskih nalogah in ukrepih za njihovo izvršitev v letu 1978. S tem se zaključuje obsežno delo, ki smo ga začeli v bistvu že meseca julija z javno razpravo o delovnem koledarju in nato nadaljevali z izdelavo in sprejemom smernic za plan 1978 v mesecu seprembru. Letošnje leto je tudi osrednje leto srednjeročnega obdobja 1976-80. In to pomeni, da bomo morali začeti priprave za izdelavo planov za naslednje srednjeročno obdobje 1981-85. Toliko s časovnega vidika. Seveda pa je odločilnega pomena v kakšnih pogojih in s kakšnimi dosežki vstopamo v tretje plansko leto. Že v analizi prvega leta smo ugotovili, da uspešno izvršujemo predvsem zastavljene naloge in da še vnaprej ostajamo ena najhitreje se razvijajočih organizacij združenega dela. Prav tako smo se lansko leto ob enaki priliki zavedali, da je leto 1977, ključno leto predvsem kar zadeva obsežno investicijsko aktivnost v razširitve proizvodnih zmogljivosti. 2. NAJPOMEMBNEJŠI DOSEŽKI 1977 Med najpomembnejše dogodke 1977 leta lahko štejemo: — nadaljnji poglobljeni razvoj samoupravnih odnosov vseh organizacijskih enotah združenih v KRATICE NAŠIH TEMELJNIH IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OV ogrevanje-vodovod Ljub- ljana PM projekt-montaža Koper Delovna organizacija PROMONT MM Montaža Maribor IB Inženirski biroji Maribor BLISK Murska Sobota EKO Elektrokovinar Ptuj Delovna organizacija PMI EM Elektromontaža Ljubljana DVIGALO Ljubljana TEN Tovatna elektronaprav Ljub- ljana ISO Industrija stikalne opreme, Slovenske Konjice Delovna organizacija ELMONT KM Klima-montaža Ljubljana KP Klima-proizvodnja Ljubljana TIO Tovarna instalacijske opreme, Idrija PANONIJA Murska Sobota Delovna organizacija IKOS TRAA Tovarna regulacijskih armatur in aparatov Ljubljana SKIP Strojno-kovinska industrijska proizvodnja, Ljubljana Delovna organizacija IKO LSL Livarna sive litine VA Vodne armature LBK Livarna barvnih kovin Delovna organizacija LIVAR INŽENIRING PB Projektivni biro ZASTOPSTVO IC Izobraževalni center Delovna organizacija IZIP IMP Ljubljana, kot odraz visoke samoupravne zavesti delavcev, ki je bila in je zapisana v programih uresničevanja Zakona o združenem delu, — z organiziranjem novih TOZD in delovnih skupnosti smo ustvarili še boljše pogoje za uresničevanje principa neposrednega samoupravljanja, kar se je v polni meri potrdilo z visoko stopnjo uspešnosti izvedenih referendumov koncem decembra, — tudi v letu 1977 smo se delavci IMP Ljubljana vključevali v širše družbene napore za bolj enakomerno razvitost vseh slovenskih območij, ko smo z visoko stopnjo pozitivnih glasov sprejeli v svoje poslovne okvire delavce današnje TOZD Panonija iz Murske Sobote, ki je pomenila sedemnajsto TOZD, ki je bila združena v delovno organizacijo IMP Ljubljana, — doživeli smo pomembno priznanje mednarodnih razsežnosti, ko nam je bilo poverjeno delo v smislu izvajalskega inženiringa na objektih, ki pomenijo doslej največjo predračunsko investicijsko vrednost, ki jo je izvajala kakšna slovenska organizacija združenega dela, — fizični obseg montažne dejavnosti smo povečali za 16 %, kar pomeni, da je celokupen fizični obseg proizvodnje v letu 1977 za cca 17-18 % višji kot leto poprej, — poprečno je bilo zaposlenih 5750 delavcev in 800 učencev v gospodarstvu, kar predstavlja skoraj 2 % slovenskega delavstva, — ob 8 % stopnji povečanja zaposlenih nam je produktivnost porastla za približno prav toliko, — poprečni OD bo znašal okrog 5800 din na zaposlenega neto mesečno, — vrednostni obseg poslovanja (fakturirano realizacijo) smo glede na plansko nalogo presegli za 16%, oziroma od 2100 mio din v letu 1976 je porastel na 2700 mio din v 1977. letu, — začeli smo z izgradnjo pomembnih proizvodnih objektov za TOZD OV, TIO, EKO, pri čemer TOZD OV in EKO zaradi neurejenih zemljiških problemov, na katere nimamo vpliva, nista uspela v celoti izvršiti planirane izgradnje, — v lastnih počitniških domovih je letovalo ogromno število naših delavcev, predvsem onih z nižjimi OD, — topli obrok hrane je bil priskrbljen za vse delavce, ki imajo stalno delovno mesto (v ta namen imamo štiri lastne objekte družbene prehrane). 3. ODLOČITVE ZA LETO 1978 Z vsebinskega stališča pomeni 1978. leto za delavce IMP prvo leto sprejemanja odločitev in delovanja na višji obliki samoupravne organiziranosti. Od tod tudi sledi, da bo letošnje leto v marsičem imelo neke vrste prehoden značaj. Bodisi, kot izvrševanje nalog, ki so zapisane v Zakonu o združenem delu in jih moramo v skrajnem terminu končati do prvih dni decembra, bodisi in to je pretežni argument za »prehodnost«: navaditi se bo treba drugačnih poti odločanja, v procese odločanja bodo vključeni novi sodelavci in morali se bomo navaditi drug na drugega. Ne glede na težave in probleme, ki so pred nami, se vendarle moramo zavedati, da nam je smoter v uspešnejšem izvrševanju nalog, ki smo jih zapisali v svoje planske dokumente in smo se za reorganizacijo zavestno odločili zato, da bi še bolj uspešno delali in si tako hitreje povečevali svoj osebni in družbeni standard. Seveda je prav, če si osvežimo spomin s statusnimi spremembami, ki so bile sprejete z referendumi konec decembra prejšnjega leta: — kot temeljni nosilci planiranja nastopajo delavci v 23 TOZD: dosedanja TOZD Klima je reorganizirana v dve TOZD, ki se ločeno ukvarjata z montažo in industrijsko proizvodnjo; delovna enota v Sloven. Konjicah se je izločila iz TOZD Elektromontaže in je organizirana v novo TOZD ISO; TOZD LSL Ivančna gorica je reorganizirana v dve TOZD, ena za čisto livarsko dejavnost, druga za ind, proizvodnjo hladnovodnih armatur in delovno enoto za vzdrževalna dela in strojno obdelavo; v IMP se je priključila nova TOZD za barvne kovine, ki je nastala iz poprejšnjih dveh majhnih livarn; v IMP je združenih tudi (Nadaljevanje na 4. strani) Nekateri planirani rezultati 1978 v lo^ din Kategorija, Poprečno Celotni Skupni Dobiček Akontacija Izvoz Varnostna TOZD zaposleni prihodek dohodek I. skupaj stopnja I 2 3 4 5 5 7 1. OV . 584 36?.9oo 150.894 28.12o 7.000 128.000 22,87 2. PM 4oo 215.000 79.625 15.397 5-o4o 19,54 x SD 6 1.26o 679 264 Skupaj DO 99o 584.160 211.198 43.517 10.309 I58.000 21,48 J. MM 475 334.700 106.239 29.776 5.800 12o.ooo 27,16 A e IB 60 15.500 1o.379 1.086 463 _ 21,51 5» BLISK 5o6 107.000 48.806 7.871 5-2oo 18,54 6. EKO 252 92.000 39-224 791 19^69 Skupaj DO lo?5 549.000 2o4.648 46.633 10.254 12o.ooo 25,68 7. EK 58o 391.000 135.412 51.280 3.7o2 96.000 22,79 8. DVG 223 loA.4?o 49.266 7.141 2.541 14,31 9. TEN 456 225.000 93.812 22.300 4.589 2o,58 lo. ISO 12o 61.600 22.295 4.076 2.323 x CK 17 11.230 2.130 177 Skupaj DO 1378 782.3oo 302.915 64.997 13.132 2o,51 11. KM 187 124.000 45.166 9.9o3 2.648 22,55 12. KP 253 155.000 81.634 33.219 4.833 59,41 1?. TIO 3oo 123.000 53.658 12.691 5.337 1 , noo 2o, 39 14. PAN 575 231.4oo 89.22o 17.120 6.000 17,76 Skupaj DO 1515 635-4oo 274.678 72.935 18.818 97.000 25i59 15- TRAA 425 5oo.ooo 98.411 50.000 7-4-00 19.270 26,92 16. SKIP 195 142.000 45.879 11.824 3.239 25,o5 Skupaj DO 62o 442.000 144.290 41.324 ,10.639 20.270 26j 55 17. LSN 337 I68.000 67.5ol 12.011 6.808 55.ooo 14,99 18. VA 59 60.000 14.682 4.8oo 1.192 51,29 19. LBK 9o 25.ooo 14.267 1.83o 7oo 14,55 Skupaj DO 486 255.ooo 96.45o 18.641 8.700 17,25 2o. INZ lo7 26.961. 23.181 l.o93 21. PB 112 58.4oo 52.817 9-574 l.o93 5.000 55,15 22. ZST 54 60.000 19.071 5.606 655 lo.ooo 55,5o 25. IC 25 6.728 4.164 *>Qo Skupaj DO 298 132.089 79.133 15.180 3.221 15.000 19.21 Skupaj IMP 6.4oo 1,350.622 500.000 79-058 526.870 22,57 PLANSKE NALOGE 1978 (Nadaljevanje s 3. strani) nekaj TOZD skupnega pomena, katerih organiziranje so predlagali delavci TOZD Inženiring, TOZD Izobraževalni center in TOZD Inženirski biroji, njihove predloge pa so v celoti podprli delavci v »proizvodnih« TOZD, za katere bodo delovale; — za izvrševanje administrativno-strokovnih opravil bo oblikovanih 9 delovnih skupnosti »skupnega« pomena: ena za SOZD, sedem za pO in Interno banko, poleg tega pa še tri delovne skupnosti »posebnega« pomena iz poprejšnjih enot TOZD DS, ki po ZZD ne izpolnjujejo pogojev, da se samostojno organizirajo v TOZD; — to pomeni, da proces planiranja poteka na treh ravneh: najprej za vsako TOZD in delovno skupnost, nato za vsako delovno organizacijo in nato za SOZD IMP; skupno torej 23 TOZD, 9 delovnih skupnosti^ 3 posebne delovne skupnosti, 7 delovnih organizacij in nato še SOZD; — glede na referendume konec decembra in na zakonsko zahtevo šestmesečnega roka, da je treba organiziranost poslovanja prilagoditi samoupravni organiziranosti, se moramo že danes zavedati, da bomo približno ob koncu prvega kvartala morali pristopiti k spremembam in dopolnitvam obstoječih planov zaradi dokončnega organiziranja nivoja izvrševanja posameznih administrativno-strokovnih opravil. 4. NALOGE V LETU 1978 — slej ko prej ostaja primarna naloga delavcev združenih v IMP na različnih nivojih samoupravne organiziranosti, da ohranjamo tudi vnaprej dinamično in stabilno stopnjo gospodarskega razvoja in tako potrjujemo opravičeno dodeljeno vlogo nosilca gospodarskega razvoja, — kot že rečeno, je leto 1978/tudi s formalnega stališča skrajni termin za dokončno prilagoditev samoupravne organiziranosti, statusnih sprememb in normativne dejavnosti, določbam Zakona o združenem delu in drugim sistemskim zakonom; — osrednje mesto bo pripadalo razvijanju dohodkovnih odnosov, tako na področju pridobivanja dohodka, kot na področju njegovega razporejanja, ko bo treba nadoknaditi zamujeno iz prejšnjega leta; — zaradi nekaterih tendencioznih izkrivljanj moramo v letu 1978 izenačiti družbeno-ekonom- Izračun kazalcev- planiranih kategorij za leto 1978, po členu 140 iz ZZD ski položaj delavcev, ki opravljajo administrativno strokovna opravila na vseh treh nivojih samoupravne organiziranosti (v TOZD, DO in SOZD), tako da bomo oblikovali v TOZD posebne delovne enote ter uveljavili principe svobodne menjave dela; — produktivnost dela bo naraščala skladno s planskimi nalogami v višini najmanj 5 %; to bomo dosegli z boljšim strokovnim delom, boljšo organizacijo, boljšim izkoriščanjem razpoložljivega fonda delovnega časa in še posebej z intenzivnejšo inventivno dejavnostjo; nove zmogljivosti v TOZD PM in TOZD TIO; še v letošnjem letu bomo začeli z izgradnjo proizvodne hale v TOZD TEN, ki je pogoj za njen pospešen razvoj in za pridobitev nujno potrebne možnosti za novogradnjo TOZD Klima proizvodnja; za potrebe družbenega standarda bomo investirali skladno z že sprejetimi sporazumi in plani; — številčno opredeljeni nekatere planske postavke so prikazane v tabeli št. 1, kot globalni rezultati, in y tabeli št. 2 v smislu ZZD, ki v 140. členu zahteva tovrstno spremljanje; posamezne TOZD so grupirane v zaporedju DO po samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD IMP. Direktor plansko analitske službe JURIJ ZAVEC, dipl. oec. — pravočasno je treba realizirati ze začete investicije TOZD, OV, DVG, EKO, BLISK, SKIP, TRAA in PAN in čimprej v polni meri izkoriščati ^NKat. Doh./zap. Doh./pcpr. upor.sred. (neto) ČD/zap. Ak./Doh. Ak./ČD Ak./popr. upor.sred. (ODt-sred. sk.por.^iap. Cisti CD/ zap. Cisti CD/zaj mesečni TOZD 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. OV 233.459 1,38 167.709 9,02 12,55 12,44 146.658 89.173 7.431 2. PM 207.358 1,15 156.550 8,97 11,89 10,36 137.940 83.303 6.942 - SD 113.167 o,09 101,167 - - - 101.167 62.560 5.213 skupaj DO 222.184 1,24 162.797 9,00 12,25 11,08 142.860 86.640 7.220 3. MM 225.857 O o 1—1 170.533 16.37 21,68 £ 14,88 133.555 81.390 6.783 4 . IB 238.556 167.244 - - 167.911 89.444 7.454 5. BLISK 166.176 2,89 128.853 5,35 6,90 15,45 118.363 69.925 5.827 6. EKO 176.155 1 68 139.845 5,19 6,54 8,72 130.703 76.315 6.360 škupaj do 198.623 1.30 151.873 10.77 14,09 14,03 130.476 78.111 6.509 7 . EM 243 .086 I ,46 167 .897 8,43 12,21 12,30 147 ,395 87.490 7.291 8. DVG 230.175 1,63 161.274 5,95 8,49 9,70 147.578 87.717 7.310 9. TEN 212.145 1,32 155.965 10,20 13,87 13,47 134.331 80.759 6.730 10. ISO 191.625 0,62 149.150 9,60 12,34 5,97 130.750 76.083 6.340 - CK 125.294 0,40 114.882 - - - 114.882 70.353 5.863 skupaj DO 226.881 1,28 161.445 8,64 12,06 11,01 141.969 84.508 7.042 11. KM 12. KP 251.679 332.534 1,65 173.273 246.652 9,31 30,29 13,52 40,83 37,47 149.845 145.937 85.503 87.055 7.376 7.255 13. TIO 2bl.590 0,91 136.450 10,00 14,77 9,09 116.300 TO.367 ' 5.864 14. PAN 159.934 o,73 119.967 8,49 11,32 6,23 106.390 62.259 5.188 skupaj DO 215.691 1,04 155.681 15,41 21,35 16,10 122.439 72.612 6.051 15. TRAA 238.718 0,90 172.176 15,35 21,28 13,85 135.534 82.052 6.838 16. SKIP 242.626 0,78 170.713 15,43 21,93 12,08 133.272 79.805 6.650 skupaj DO 239.947' 0,86 171.716 15,38 21,49 13,24 134.823 81.345 6.779 17. LSN 206.445 — 144.202 10,29 14,74 122.950 75.341 6.278 18, VA 253.763 ^0,83 0,83 193.288 26,90 35,31 ) 9,89 125.034 73.407 6.117 19. LBK skupaj DO 162.367, 204.027 125.233 146.648 3,91 11,86 5,07 16,50 9,89 118.878 122.449 73.478 74.761 6.123 6.230 20. INŽ 216.645 10,32 197.776 - - - 197.776 125.290 10.441 21. PB 304.920 2.99 223.402 15,38 20,99 44,38 176.509 110.679 9.223 22. ZAST 411.815 1.60 317.852 25,37 32,87 40,47 213.389 132.481 11.040 23. IC 166.560 0,31 155.880 - - - 155.880 97.480 8.123 skupaj DO 280.987 2, 22 255.651 13,01 16,20 26,32 189.097 118.768 9.897 24 .PD 250.750 0,08 223.000 - - - 223.000 143.250 11.938 25. DSSS 178.061 2,27 155.959 - - 155.955 . 97.106 8.092 Skupaj IMP 219.629 1,15 161.596 11,36 15,44 13,03 136.638 82.285 6.857 OBČINSKO TEKMOVANJE V ODBOJKI IN STRELJANJU Končalo se je tekmovanje občine Bežigrad v odbojki, na katerem je nastopalo 5 ženskih in 10 moških ekip. Naše predstavnice so po zmagah nad TVD Partizanom Ježica, Staninvestom, ČGP Delom, ter porazu z GP Obnovo zasedle drugo mesto. Z malo več sreče in mogoče kakšnim treningom pred tekmovanjem bi bile lahko tudi prve, saj so v odločilni tekmi z GP Obnovo povedle z 1:0 nato pa izgubile z 1:2. Večja udeležba je bila v moški konkurenci, kjer so bila moštva razdeljena v dve skupini. Ekipa IMP, ki je bila sestavljena v glavnem iz igralcev TOZD TEN je v predtekmovanju gladko premagala z 2:0 ekipe Ljub-nato pa v borbi za prvo in drugo mesto še prvaka druge nato pa v bor i za prvo in drugo mesto še prvaka druge skupine GP Obnovo s 3:0. Ta tekma je bila od vseh tudi najzanimivejša in najtežja in nam je bila pomoč rutiniranega igralca iz Skupnih služb še kako dobrodošla. Odlično so se odrezali tudi strelci TOZD TEN, saj so med 14 ekipami zasedli 1. mesto z 665 krogi, drugo je bilo Cestno podjetje Ljubljana z 658 krogi, tretji pa strelci Slovenija cest z 652 krogi. Najbolje od naših je meril Vidigaj Rajko, saj si z 173 krogi deli prvo mesto, Bolta Franc je zasedel 5. mesto z 171 krogi, ostala dva tekmovalca pa sta zasedla 17. in 20. mesto. Vsem tekmovalkam in tekmovalcem za osvojeni prvi mesti v občini iskreno čestitamo. OVEN ANTON OTVORITEV PROIZVODNIH PROSTOROV TOZD TIO V GODOVIČU Zunanjost nove hale (desno) Delavci TOZD TIO in gostje na otvoritvi v Godoviču, ki so jo povezali s proslavo 30 let IMF TOZD TIO Idrija (desno spodaj) Trak v novi hali je prerezal Franc Hladnik, delavec z najdaljšo delovno dobo v TOZD TIO POMETAMO PRED SVOJIM PRAGOIV VERJELI ALI NE — RES JE Reorganizacije pri IMF so že tako pogoste, da se konferenca osnovnih organizacij sindikata od organiziranja (1. 1975) pa do danes še ni utegnila sestati. V tem Glasniku lahko preberete najnovejšo napoved o njenem sklicu. V osnutku našega samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD je v 99. členu takole zapisano: »Ob zaključku večjih investicij je treba podati poročilo o realizaciji investicijskega programa.« Dodajamo: po toči zvoniti je prepozno. In še 104. člen istega osnutka: »Za zbiranje, urejanje in posredovanje gradiva je v temeljni organizaciji odgovoren direktor TOZD oziroma vodja kadrovsko splošne funkcije. Zgoraj navedenima delavcema so dolžni predsedniki organov, poslovodni organ in delavci s posebnimi pooblastili dajati potrebno gradivo, skladno z določbami tega sporazuma. Predsedniki organov, poslovodni organ in delavci s posebnimi pooblastili so za izvajanje določb o obveščanju osebno odgovorni.« Postavljamo nekaj vprašanj: — ali bodo direktorji TOZD odslej opravljali tudi delo, ki ga drugje referenti za obveščanje ali pa je to samo skrb za posredovanje samo »pravnih« informacij? — ali mora direktor TOZD (ali individualni poslovodni organ) res dajati informacije samemu sebi in je za to osebno odgovoren? — ali v nekaterih TOZD že izvajajo ta določila, ker lahko samo še direktorji dajejo izjave za IMP Glasnik? — zakaj v 10 členih omenjenega osnutka samoupravnega sporazuma, ki govorijo o obveščanju, ni niti z eno besedico omenjen delavski svet? Zakon o združenem delu mu nalaga določene pristojnosti tudi na tem področju. Do konca januarja morajo biti dokončno razporejeni vsi delavci dosedanje delovne skupnosti skupnih strokovnih služb. Upajmo, da bo šlo brez večjih pretresov in brez »pošiljanja kar po pošti« delovnim organizacijam. V Število zaposlenih v bodoči delovni skupnosti sestavljene organizacije se neprestano spreminja. Začeli smo pri dvajset, končali pa bomo (po zadnjih vesteh) nekje pri 80. Dokončno so se odločili tudi delavci TOZD Družbeni standard — da ne bodo več TOZD. Ker bo odslej režija mnogo manjša, upravičeno pričakujemo na tem področju nekatere pocenitve. Nekateri trdijo, da se nam režija ob reorganizaciji ne bo povečala. Iz tega lahko sklepamo, da bomo še tudi naprej brez nekaterih služb, ki bi jih krvavo potrebovali in da bodo tudi nekatere obstoječe še naprej životarile. Od srede januarja je v naši pravni službi ostala samo strojepiska. Nekateri monterji že kar glasno sprašujejo, zakaj jih pošiljamo na delo po vsej domovini, pred nosom pa nam dela prevzema konkurenca. Da je to res, čivkajo že vrabci, ne vedo pa odgovora, mi pa tudi ne, a ga tudi ne pričakujemo. Veliko govorimo, da organizacijsko šepamo, a malo storimo, da bi se stvari premaknile. Nekateri očitno radi ribarijo v kalnem. Vprašanje udeležbe na ŠIG (športnih igrah gradbincev) je naenkrat dobilo tolikšno težo, da je o njem razpravljal politični aktiv delovne organizacije. Čudno, da je včasih to lahko opravil kar sam sindikat. Čudno, da smo ob sprejemanju nekaterih samoupravnih sporazumov točno vedeli, kaj ni dobro, a zaradi časovne stiske nismo mogli nič popraviti. Bojda so ob j nastajanju osnutkov veljali isti predpisi kot ob sprejemanju! Upamo, da se nam ob ponovnem sprejemanju ne bo dogajalo isto. T.Š. Industrija) Kdimatske) Otpreme) in S(trojev) Izhajajoč iz ustavnih načel o samoupravni organiziranosti združenega dela ter iz določil zakona o združenem delu so bili dani vsi zadostni in potrebni pogoji za ustanovitev nove TOZF iz obstoječe TOZD Klima proizvodnja — montaža. Delavci dotedanje OE Klima proizvodnja so se na predlog družbenopolitičnih organizacij in delavskega sveta s sklepom na referendumu 11. 10. 1977 izločili iz sestave TOZD Klima proizvodnja-mon-taža in sprožili postopek za ustanovitev TOZD Klima proizvodnja. Obenem z ustanovitvijo nove TOZD se je po načelih samoupravne organiziranosti ta temeljna organizacija povezala z delavci v temeljnih organizacijah: — klima montaža — Tovarna instalacijske opreme Idrija — Panonija — kovkkska in elektro industrija Murska Sobota — v delovno organizacijo Industrija klimatske opreme in strojev v okviru sestavljene organizacije združenega dela IMP Ljubljana. Postopek samoupravnega dogovarjanja in ugotavljanje skupnih interesov in ciljev za delovno organizacijo je potekal v komisijah, potrjenih od delavskih svetov temeljnih organizacij. Samoupravno organiziranje združenega dela v celotnem gospodarstvu je prineslo korenito spremembo ne toliko v načinu organiziranja, temveč v sami osnovi razmišljanja in funkcionalnejšega povezovanja vsega dela v združeno delo. Zato je to gospodarstvo moralo vložiti nemajhne napore, da se načini povezovanja dela iz obstoječega stanja spremene ter vpeljejo novi odnosi in racionalnejše oblike. Z istimi težavami smo se spoprijeli tudi v IMP kot celoti. Menim, da je hitra rast in izredna ekspanzija razvoja montažne dejavnosti in z njo ostalih spremljajočih dejavnosti in zahteve trga ter konkurenčnosti po kvalitetnih in kompleksnih obdelavah in izvedbah projektov, malce prehitela uvajanje in izvedbo organiziranega združenega dela. To je pomenilo iskanje najoptimalnejše rešitve organiziranja v pogojih, ki niso vsklajeni ali drugače rečeno marsikatero obstoječo obliko je bilo treba spremeniti in kvalitetno dopolniti, da smo lahko reorganizacijo sploh izvedli. Specifičen pristop k reševanju in iskanju takih rešitev je bilo potrebno uporabiti ravno v delovni organizaciji, o kateri bomo spregovorili teh nekaj besed. Te specifičnosti se odražajo v naslednjih postavkah: — tri od štirih temeljnih organizacij so v različnih občinah, — teritorialna povezanost temeljnih organizacij na družbeno zaledje, — funkcionalna povezanost kadra teh temeljnih organizacij do družbenega življenja in dela v vsaki od družbenih sredin, — medsebojna razdalja, — različne stopnje organiziranosti, — različna stopnja usmerjenosti proizvodnih programov, — velik in raznolik obseg proizvodnih programov. Ob upoštevanju vseh navedenih pogojev smo izoblikovali skupno dogovorjene cilje združevanja, ki jih bomo na podlagi usklajenih planov, programov in načrtov nadaljnjega razvoja skupno reševali. Ti cilji so naslednji: — usmerjanje dogovorjene in poenotene kadrovske politike, politike nagrajevanja in izobraževanja ter skupno planiranje oziroma zaposlovanje za potrebe delovne organizacije, — sodelovanje pri reševanju problematike družbenega standarda delavcev, — usmerjanje uresničevanja nalog iz področja ljudske obrambe in samozaščite, — uresničevanje načela obveščanja in informiranja delavcev temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote, — iz področja računovodstva učinkovito uredile sistem vodenja glavnih knjig in enotne obdelave podatkov, — skupna skrb za opravljanje poslov, zagotavljanje obratnih sredstev in najemanje kreditov, — izdelovanje planov temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote, — analiziranje in programiranje razvoja proizvodnih storitev in pa razširitev materialne podlage temeljnih organizacij in usmerjanje nalog srednjeročne usmeritve, — usmerjanje nabavno prodajne politike in skrb za pravočasno sklepanje pogodb in sporazumov, — izdelava propagandnega materiala in prospektov ter opravljanje nalog iz organizacije sejmov na domačem in zunanjem trgu, — raziskava trga in razvojnih možnosti po osvojitvi novih izdelkov in izpopolnitev obstoječih, — koordiniranje in izvajanje skupne komercialne politike v skladu s komercialno politiko SOZD, — združevanje investicijskih sredstev za prioritetne namene v delovni organizaciji in SOZD v skladu s plani investicij. Skupne zadeve in interese ter njihovo koordinacijo bodo opravljale skupne službe delovne organizacije, organizirane kot delovna skupnost za opravljanje zadev skupnega pomena za temeljno organizacijo klima proizvodnja in klima montaža ter skupnega pomena za vse temeljne organizacije. Delovna skupnost za temeljni organizaciji klima montaža in klima proizvodnja bo opravljala naloge po naslednjih funkcijah: — splošno-kadrovski — finančno-računovodski, — komercialni. Delovna skupnost skupnega pomena za vse temeljne organizacije združenega dela v sestavu delovne organizacije pa bo opravljala naloge skupnega pomena po naslednjih funkcijah: 1. Plansko-analitska funkcija: — sodelovanje pri izdelavi planov temeljnih organizacij in nudenje pomoči, — izdelava enotne metodologije planiranja, — vsklajevanje planov (realizacije, stroškov, kadrov, investicij, in investicijskega vzdrževanja) temeljne organizacije, izdelava plana delovne organizacije, spremljanje izvajanja plana in izdelava analiz za DO, — nudenje pomoči pri izdelavi investicijskih elaboratov v DO, — pripravljanje smernic kratkoročnega in dolgoročnega razvoja vključno s poslovno-tehničnim sodelovanjem in integracijskimi možnostmi. 2. Programsko razvojne funkcije klimatizacije, ki vsebuje: — študij in meritve lamelnih toplotnih izmenjeval- cev, — študij in meritve ventilatorske tehnike (radialni ventilatorji), — študij tipizacije in meritve klimatskih naprav in terminalnih enot, — študij filtrske tehnike v klimatizaciji, — študij hladilnih naprav (hladilni stolpi in agregati), — študij distribucije in porazdelitve zraka z meritvami, — študij tehnike dušenja zvoka in nihanj, — študij in meritve protipožarne in protidimne tehnike v klima napravah, — študij in tipizacija elementov stanovanjske ventilacije, — nakupi in prodaja know-how licence, — prijava patentov in zaščita industrijske lastnine. 3. Koordinacija skupnih del in nalog, ki prizadevajo vse temeljne organizacije. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Industrija klimatske opreme in strojev Ljubljana natančneje določa posamezne pravice in dolžnosti vsake od podpisnic sporazuma in navaja točno organizacijsko obliko delavcev v posameznih delih delovne organizacije. Samoupravno združeno delo si vsekakor ne moremo zamišljati brez organov upravljanja. V delovni organizaciji je organ upravljanja skupnih zadev delavski svet delovne organizacije, ki šteje 21 članov. Člane delavskega sveta delovne organizacije prestavljajo delegati delavcev združenih temeljnih organizacij in delavci delovne skupnosti strokovnih služb, ki opravljajo naloge skupnega pomena za vse temeljne organizacije in naloge skupnega pomena samo za temeljno organizacijo klima — proizvodnja in temeljno organizacijo klima — montaža! Izvršilni organ delavskega sveta je izvršilni odbor, ki šteje 5 članov. Vse temeljne organizacije združenega dela v sestavu delovne organizacije so samostojne in samoupravne organizacije združenega dela in so se dogovorile za omejeno subsidiarno odgovornost. Temeljne organizacije so odgovorne za lastno prevzete obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo, delovna organizacija pa je odgovorna za obveznosti, ki jih je prevzela, do višine sredstev, s katerimi razpolaga. Rizik za prevzete skupne posle nosijo temeljne organizacije v sorazmerju z njihovo udeležbo v celotnem poslu. Temeljne organizacije združujejo za uresničevanje skupnih poslov in ciljev del svojih sredstev na nivoju delovne organizacije in sicer iz sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv delovne organizacije. Ob tem pa združujemo svoja sredstva še v skupni solidarnostni sklad, ki se uporabi v primeru, ko sredstva skupnih rezerv ne zadovoljujejo potrebe, za kar so namenjena. Nikakor se ne moremo in ne smemo zadovoljiti z navedenimi usmeritvami temveč moramo skrbeti, da se le ta uresničijo v najkrajšem času in da samoupravno organiziranje dela nenehno bogatimo in dopolnjujemo s tekočimi izsledki in izkušnjami iz prakse. Kajti ekonomski in družbeni proces sta dinamična in koliko sta to bolj, toliko bolj je uspešno delo, združeno delo in toliko večji je naš prispevek k izgradnji in izpopolnitvi družbenoekonomske in socialne stabilnosti. ING. VLASTIMIR BOH Tajništvo Delovna skupnost na nivoju 00 Delovna skupnost za TOZD Klima proizvodnja m TOZD Klima montaža TOZD Tovarna instalacijske opreme Idrija TOZD Panonija tlurska Sobota TOZD Klima montaža Ljubljana TOZD Klima proizvodnja-Ljubljana Delovna organizacija Individualni poslovodni organ ( > SLOVESNOST V DOMU DRUŽBENIH ORGANIZACIJ V MARIBORU v____________ V letu 1977 je delovna organizacija IMP Ljubljana, vključno s TOZD-PMI Maribor proslavila 30-letnico svojega obstoja. V okviru tega jubileja je bilo podeljenih 14 delavcem TOZD-PMI tudi več priznanj, med njimi tudi odlikovanje predsednika republike, ki pa so nekoliko zakasnila in jih nismo mogli podeliti na svečani proslavi ob 30-letnici TOZD-PMI. Zato je ta odlikovanja podelil 13. januarja letos VINKO BOREC, predsednik izvršnega sveta SO Maribor, v domu družbenih organizacij, kjer je bila ob tej priliki tudi manjša svečanost, ki so se je udeležili še generalni direktor STANKO KRUMPAK, predsednik centralnega DS STANE VRHOVEC in sekretar sveta ZK ALEŠ ČERIN. Odlikovanja so dobili naslednji naši sodelavci: Vinko Borec, dipl. inž., predsednik izvršnega sveta skupščine občine Maribor izroča Martinu Jeriču, vodilnemu monterju, medaljo red dela s srebrnim vencem Slovesnost v domu družbenih organizacij v Mariboru. Direktor TOZD PMI Vlado Ulčar čestita odlikovancem Red dela s srebrnim vencem so dobili: BARVIR MARJAN GRUDEN ANTON JERIČ MARTIN LEŠNIK FRANC Medalje dela so dobili: ASL LADISLAV ČELAN LUDVIK ČERNČIČ KONRAD FORSTNER ERVIN, dipl. ing. KOVAČ MARTIN KUČEJ ROMAN, ing. MURŠIČ FRANC NOVAK VLADO, dipl. ing. ŠTUMBERGER FRANC VAKE STANISLAVA Vsem odlikovancem čestitamo in želimo, da bi si še nadalje prizadevali za rast in razvoj IMP. I. H. Nove prostore TOZD TEN je svečano odprl dolgoletni član kolektiva TOZD TEN tov. Karel PALME. NOVI PROSTOR V TOZD TEN Novo leto smo delavci TOZD TEN proslavili še z eno pomembno delovno zmago. Zadnjega dne starega leta smo namreč odprli novo halo, ki ima 914 kv. m delovne površine. Obenem s tem pa je bilo prekrito tudi 510 k v. m stare lakirnice. S tem je bil poleg enotne notranje ureditve prostorov urejen oziroma poenoten tudi zunanji izgled celotne gradnje. Konstrukcija je grajena po sistemu VELO GIP Gradis, tlak pa je iz zelo odpornega araldita, kar vse bo zagotavljalo ustrezne delovne pogoje. T. Š. TOZD TOVARNA ELEKTRO NAPRAV V_________:______________-—-____ Temeljno organizacijo Tovarna elektro naprav predstavljamo v nekoliko drugačni obliki, kot smo to delali doslej. Na zastavljena vprašanja smo dobili pismene odgovore, ki jih v celoti objavljamo. Urednik Glasnika se je pogovarjal edino z obema vodjema skupine. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------; X MESTO TOZD TEN V IMP v_______________________________________________y DELITEV DELA V začetnem obdobju po ustanovitvi je proizvodni del takratnega Elektrosignala (današnji TEN) proizvajal osnovne elemente električnih naprav, ki jih je potrebovala in vgrajevala takratna montaža (današnja EM). V začetku so bili to razmeroma enostavni elementi, ki pa so dobivali glede na potrebe tržišča vedno kvalitetnejšo vsebino in obliko. Z združitvijo v letu 1963 so se potrebe po elementih in napravah v okviru IMP povečale in v tej dobi že zasledimo prve oblike zaokroženih proizvodnih programov, ki so še danes osnova nadaljnjega razvoja TOZD TEN. Izkoriščanje proizvodnih kapacitet v okviru IMP je bilo le premajhno za potrebno rast TENA. Posledica premajhnega plasmana je nujno vodila v širitev dejavnosti tudi izven okvirov IMP, sprva le na področju ožje domovine, danes pa je že prisoten na celomem tržišču SFRJ. Torej, če zaokrožimo prisotnost in pomembnost proizvodnih programov TENA, potem lahko trdimo, da bomo poleg poslovanja na jugoslovanskem tržišču, tudi v bodoče v IMP pokrivali vse potrebe po električnih napravah in elementih ter smo pripravljeni osvajati tudi nove programe za potrebe IMP, posebno še, če so le-ti zanimivi za širše tržišče. Težnja po dvigu kvalitete in razširitve tržnega prostora nas je usmerila tudi na tuja tržišča. Z vključitvijo v mednarodno delitev dela smo tako na področju šibkega in jakega toka, dosegli razširitev proizvodnih programov, ki predstavljajo v današnjem času vrh tehničnih in tehnoloških dosežkov. Obenem pa smo s tem dosegli tudi pomembne uspehe v izvozu, saj smo eden večjih izvoznikov v IMP. Dobro izbrani proizvodni programi, visoka kvaliteta proizvodov ter ugodni izvozni rezultati so tudi osnova, ki doprinašajo k razmeroma ugodnim finančnim rezultatom, ki so v zadnjih letih v stalnem porastu. Tako, na primer, se je dvignila realizacija v letih 1972—1977 od 55 milijonov na 183 milijonov, kar pomeni porast v petih letih za več kot 230 %. VEČJI PROBLEMI, S KATERIMI SE SREČUJE TOZD V prvi vrsti bijemo v TENU bitko za kvaliteto proizvodnje. To zahteva od nas tržišče in sama struktura proizvodnje, ki je profesionalna. Kvalitetna proizvodnja pa zahteva tudi kvalitetno okolje, v katerem se le-ta lahko normalno odvija. Problem kvalitete delimo v dva dela: — kvaliteta mehanske obdelave in površinske zaščite, — nabava kvalitetnih elementov, ki jih vgrajujemo v finalne izdelke. Probleme obdelave in površinske zaščite smo reševali z investicijami v tehnologijo. V ta namen smo v zadnjih treh letih vložili približno 30 milijonov dinarjev ter zgradili novo lakirnico, rekonstruirali galvano, zgradili nove montažne prostore ter nabavili nekaj obdelovalnih strojev. Večje preglavice nam dela nabava kvalitetnih elementov za vgradnjo v finalne izdelke. Četudi smo že velik del elementov, ki smo jih uvažali, zamenjali za domače, še vedno ne pokrivamo uvoza z lasmim izvozom. Domači dobavitelji so, na žalost, tudi nezanesljivi glede rokov, tako da je kasnitev dobav elementov v večini primerov glavni vzrok naše kasnitve finalnih izdelkov, ki neprijetno prizadeni tudi TOZD v IMP. Zato se vsem prizadetim ob tej priložnosti opravičujemo za prizadeto škodo, vendar poudarjamo, da ni izključno naša krivda. NADALJNJI RAZVOJ TOZD TEN Ko govorimo o nadaljnjih načrtih razvoja TOZD TEN, je potrebno poudariti, da bomo vztrajali na dosedanji poti, ki se je pokazala kot uspešna. Povsem jasno je, da bomo morali današnjo dejavnost širiti, če bomo hoteli slediti začrtani rasti, predvideni v srednjeročnem planu. Obseg dejavnosti bomo širili s poglobitvijo obstoječih programov ter uvajanjem novih. Nekatere od teh že pripravljamo. Razumljiveje, da bomo vzporedno z uvajanjem novih programov, morali graditi nove proizvodne prostore, za katere pa so načrti že v delu. Ko razmišljamo o naši nadaljnji perspektivi, že upoštevamo predvideno novo delovno okolje, to je vključitev v DO ELPROM. V tej delovni organizaciji, ki bo združevala štiri TOZD, vidimo nadaljnjo možnost za uresničitev naših načrtov. Zavedamo se tudi, da bo problematika pestrejša kot do sedaj, vendar smo prepričani, da jo bomo laže reševali združeno kot pa vsak zase. NIMAMO NEKONJUNKTURNIH PROIZVODOV Kako prodajate svoje izdelke? Izbor proizvodnih programov je posrečeno izveden. Četudi sestavljajo proizvodne programe številni proizvodi, kar sicer predstavlja težavo v proizvodnji, nimamo nekonjunkturnih proizvodov. Vsak proizvodni program predstavlja zaokroženo celoto, kar predstavlja realnost pri akviziciji. Struktura proizvodov je takšna, da se prodaja neposredno investitorjem ali pa prek montažnih podjetij, serijska proizvodnja pa se prodaja prek grosistov. Strokovni sejmi nam služijo predvsem za predstavitev novih proizvodov. Interes in podatki, ki jih na tak način dobimo na sejmih, nam služijo pri nadaljnjih odločitvah. V splošnem poznamo gibanja tržišča o naših prodajnih možnostih. Vendar od časa do časa opravljamo raziskave, posebej, če gre za nov proizvod, podobni proizvodi pa so že na tržišču. V takem primeru raziskujemo naše možnosti in do sedaj smo bili še vselej uspešni. Kako se načrtuje komercialna služba v DO? Glede na ugotovljeno dejstvo, da imajo TOZD, ki se združujejo, mnogo skupnega, je predlog, da se formira enotna prodajna služba, povsem umesten. Prednost prodaje; formirane na nivoju DO, je razširjena in enotna ponudba, skupna akvizicija in skupna propaganda. Z X ORGANIZACIJA PROIZVODNJE v________________________________________________y Proizvodnjo sestavljajo oddelki oziroma proizvodne enote pri katerih nastopajo številne delovne naloge, ki v končnem cilju služijo izdelkom telekomunikacijskih naprav, oziroma v drugem obdobju izdelkom energetskih naprav. Proizvodnja je do končne montaže organizirana enotno ne glede na zvrst končnega izdelka in to zaradi čimbolj funkcionalne koordinacije del na posameznih stopnjah izdelave in zaradi možnosti usklajevanja zasedenosti kapacitet. Kako naj bi se v organizacijskem in tehničnem pogledu razvijala vaša proizvodnja? Tehnični sektor v organizacijskem pogledu ostane načelno v sedanji obliki. Najbolj nujen ukrep glede na novo organiziranost pa bi bila dopolnitev na področju planiranja, tako prodaje in nabave, kot tudi proizvodnje. V tehničnem pogledu pa se bo proizvodnja razvijala na profesionalno, tehnično in tehnološko bolj zahtevnih izdelkih, elektroenergetskih kot tudi telekomunikacijskih napravah. Težave s katerimi se srečujete pri organiziranju proizvodnje? — nabava materiala Kako je z dobavnimi roki (vašimi in dobaviteljev) V zadnjih nekaj letih smo uvedli proizvodnjo novih izdelkov in naprav za področje telekomunikacij (naj omenim TV oddajniške naprave in skupinsko antenske naprave). Na področju elektroenergetskih naprav pa smo osvojili več tipov transformatorskih postaj montažne izvedbe, kjer so v opremo visokonapetostnih celic in nizkonapetostnih razdelilnih ogrodjih vgrajeni visokonapetostni odklopni ločilniki tipa MOR in nizkonapetostna stikala iz družine BS, BBS lastne izdelave. Pri teh novih izdelkih prihaja zaradi neutečenosti in nepopolne tehnološke priprave proizvodnje do motenj in s tem do kasnitev dobav. Ravno temu p:, f l ) v bodoče posvetiti več pozornosti. Poglavje zase pa so dobave domačih repromaterialov in iz uvoza. Medtem ko domač material z dodatnim trudom uspešno z večjimi ali manjšimi zamudami le pridobimo, pa pri uvoženem, kljub prizadevanjem nikakor ne uspemo slediti spremembam uvoznega režima tako za reprodukcijski material kot tudi za investicijsko opremo. Emil Verbič, dipl. ing., direktor tehničnega sektorja TOZD TEN SINDIKAT PRIDOBIVA NA VELJAVI Kako se sindikat vključuje v življenje in delo TOZD? Lahko bi rekel, da se sindikat še nikoli ni toliko udejstvoval v življenju in delu v TOZD kot sedaj, saj ni nobene važnejše akcije brez sindikata. S formiranjem sindikalnih skupin se je sindikat še bolj približal in vživel v delo, saj na ta način najbolje infor- mira naše delavce in posreduje njihove želje in odločitve pri sprejemanju raznih samoupravnih aktov. V preteklem letu je bilo opravljeno veliko nalog s področja samoupravne organiziranosti, ki so bile v sodelovanju z DPO v TOZD uspešno izvršene. Kljub veliki angažiranosti v političnem delu pa nismo pozabili na probleme, ki tarejo naše delavce, upam, da nam jih je vsaj nekaj uspelo rešiti. Je sindikat res tisto, kar mora biti? Vloge sindikata se je skozi časovno obdobja stalno spreminjala. Lahko se spomnimo kritik nekaj let nazaj. IZOBRAŽEVAN JEV TEM JANEZ KRŽMANC v Ivfclr’ I En TOMAŽ ŠTRAKLJ Temeljna organizacija združenega dela Tovarna elek-tronaprav je zaradi svojega razvoja in uveljavljanja novih tehnoloških postopkov bila prisiljena istočasno tudi povečati skrb razvoja, predvsem svojega strokovnega kadra. Nismo pa zanemarili tudi izobraževanja neposrednih proizvajalcev oz. delavcev celotne temeljne organizacije. V preteklem obdobju smo iz sredstev TOZD financirali naslednje oblike izobraževanja. Nudili smo štipendije določenemu številu študentov in to na fakultetah, višjih šolah in srednjih šolah, predvsem tistim profilom, ki smo jih nujno potrebovali pri izvajanju našega razvojnega programa. Nudili smo finančno pomoč večini delavcem TOZD, ki so se izobraževali ob delu in to na vseh nivojih izobrazbene strukture, razumljivo, za poklice in profile, ki so bili načrtovani z našim razvojem in proizvodnim pro-graomm. Prav tako smo nudili možnost večjemu številu delavcev, da so pridobili ustrezno znanje na raznih seminarjih, ki so bili strokovne in politične narave. Vsako leto že leta nazaj je pridobilo poklic v TOZD TEN približno 20 učencev v gospodarstvu, od katerih je večina dobila zaposlitev v TOZD. Organizirali smo tečaj za pridobitev interne kvalifikacije za priučene elektroin-stalaterje, ki so ga opravili uspešno vsi delavci in delavke, ki so se v tečaj prijavili. Trenutno pa načrtujemo izobraževanje ob delu za pridobitev poklica ozkega profila za elektromehanika telekomunikacijskih naprav in tečaj za pridobitev interne kvalifikacije PU ključavničar. Ob delu se na srednjih, višjih in visokih šolah izobražuje 16 delavcev. V naslednjem letu planiramo štipendije 10 štipendistom na fakultetah, na srednjih šolah pa 3 štipendistom. Ob delu naj bi se v interesu TOZD izobraževali: — na fakultetah 7 delavcev — na višjih šolah 8 delavcev — na srednjih šolah 12 delavcev — na poklicnih šolah 14 delavcev Lahko trdimo, da dobi skoraj vsak delavec, ki želi ali se mora izobraževati in je njegovo izobraževanje v interesu TOZD, finančno pomoč, kakor tudi drugačno pomoč, ki jo nudi TOZD svojim delavcem. Zavedamo se, da je denar, naložen v razvoj kadrov, prav gotovo tista investicija, ki se lahko bogato obrestuje, če ne v TOZD pa v širši družbeni skupnosti. Število zaposlenih v TOZD TEN: 442 delavcev in 48 ' risv ko je bilo govora, da sindikat skrbi samo za ozimnico in sindikalne zabave. Sedaj je sindikat zopet pridobil na veljavi, saj je prisoten tako na družbenopolitičnem polju kot pri gospodarskih problemih in socialnem vprašanju delavcev? Ali se delavci pri uveljavljanju svojih pravic obračajo tudi na sindikat? Mislim, da se zadnje čase delavci pri uveljavljanju svojih pravic vse bolj zatekajo na sindikat in to na višje organe. Veliko problemov pa bi se lahko rešilo znotraj delovne organizacije, vendar na OOS v TOZD ne pride veliko prošenj za zaščito delavčevih pravic, ker delavci dvomijo v uspešno rešitev! Kadrovska struktura se iz leta v leto izboljšuje, vendar pa tudi danes z njo še nismo zadovoljni. Razlogi za to so različni, predvsem pa gre m za zahtevano izobrazbo za zasedbo delovnih mest, ki je večkrat previsoka, točke pa so glede na zahtevano izobrazbo razmeroma nizke. Zato na objave prostih delovnih mest ni odziva. Na prosta delovna mesta razporejamo delavce, ki sicer nimajo ustrezne izobrazbe, so pa kos delovnim nalogam delov- nega mesta. Reševanje stanovanjskih vprašanj je dokaj uspešno. V zadnjih letih smo dodelili po 2 ali 3 najemniška stanovanja letno, letos pa smo petim članom kolektiva rešili stanovanjsko vprašanje z najemniškim stanovanjem. Da pa lahko iz sredstev za stanovanjsko izgradnjo kupimo čimveč stanovanj, jih kupujemo na območju občin Domžale in Kamnik, kjer glede na lokacijo stanovanja niso predraga, delavci pa imajo prometne zveze dobro urejene, tako ni odvir za prihajanje na delo. Ker povečujemo vsoto sredstev za stanovanjsko izgradnjo, vsako leto nekaj sredstev vežemo v banki, tako da v naslednjem letu poleg sredstev sklada skupne porabe prejmejo delavci tudi posojila iz sredstev, ki jih da kot posojilo banka. Največ teh sredstev pa gre za nakup novih stanovanj. V zadnjih letih smo približno polovico sredstev namenili za nakup najemniških stanovanj, druga polovica pa je bila porabljena za individualno gradnjo, nakkup lastniških stanovanj, nekaj maleea na za adaptacije,- r DELO OOZK TOZD TEN v________________/ OOZK v TOZD TEN trenutno šteje 37 članov. V bodoče bo sprejem novih usmerjen predvsem na mlajše delavce TOZD iz neposredne proizvodnje. To usmeritev smo tudi potrdili na enem zadnjih sestankov, ko smo analizirali sedanjo strukturo. Vzporedno s sprejemom načrtujemo tudi izobraževanje, za kar imamo sedaj dokaj možnosti, prek kluba samoupravljavcev in nabavljene literature. Ob tem bi pripomnil, da je glede na naloge vedno težje biti komunist, zato mora tudi vsak čutiti potrebo, da se sam izobražuje. Skušamo biti prisotni pri vseh dogajanjih v TOZD, pri pojavu nepravilnosti pa sodelujemo skupno z drugimi samoupravnimi organi. Naše delo bo še bolj koristno, v kolikor bomo tudi svoje sklepe postavljali na trdnejše temelje; obenem pa KAJ PRAVIJO DELAVCI ________________z___________________j Vlasta Repar, skupinovodja: »V IMP sem se zaposlila leta 1962. Naše delo se je od takrat precej spremenilo. Pogoji dela so v redu, bistvenih izboljšav pri delu pa doslej ni bilo. Pri delu smo ženske izenačene z moškimi Rečem lahko, da smo celo bolj pridne, kar se tiče izpolnjevanja norm. V glavnem so vsa dela normirana. Pri normah se kvaliteta še ne upošteva, vendar pa ne moreš doseči norme, če moraš svoj izdelek poprav’, li. Po novem naj bi pri normi upoštevali tudi kvaliteto. Enakopravnost si tudi na drugih področjih priborimo. Včasih nas je bilo manj in smo bile kot ena družina. Res je, da sedaj nismo tako enotne, a še vedno držimo sku-paj.« Je zaenkrat edini skupinovodja — žena v I OZD. »Delam kot ostale, poleg tega pa še skrbim za material, vpisujem ure, itd. O dogajanju v TOZD smo dobro obveščeni, seveda kdor.se zanima. Na oglasnih deskah so objavljeni vsi zapisniki. Če se dotaknem še osebnih dohodkov — pričakujemo »rezultate« no1 ega pravilnika. Sicer pa želimo, da v bodoče ne bi bilo razlik med šibkim in jakim tokom in da bi končno le prišli do ustreznih prostorov.« Vlasta Repar Franc Prijatelj FRANC PRIJATELJ, skupinovodja: Učiti se je začel pri podjetju leta 1962. »Nekaj časa smo bili še v Kotni kovi, potem smo se preselili. Razlika med takratnimi vajenci in današnjimi učenci je velika. Pogoji dela so danes drugačni, nagrajevanje tudi. Strahovlade, ki smo se ji morali takrat podrejati, danes ni več. Mislim, da bi se učenci več naučili, če bi delali v posebnem oddelku in po posebnem programu, kot je bilo zamišljeno. Vemo pa tudi, da se učenje začenja s samostojnim delom po izuči-tvi. Prostorska stiska nam onemogoča normalno delo že od vsega začetka. Tehnologija ni napredovala v zadostni meri. Da kasnimo z dobavami, velikokrat nismo krivi sami, ker smo odvisni tudi od uvoženih materialov. Ob reorganizaciji pričakujemo več dela. Če bi imeli ustreznejše prostore, bi z isto delovno silo lahko več naredili. Stiska večkrat vpliva tudi na neizpolnjevanje norm. Prav tako ne moremo kupiti novih strojev in orodij, ker jih nimamo kam dati. Pri organizaciji v sami delavnici pa moramo oblikovati čimbolj enakovredne skupine.« smatram, da naše delo ne more priti dovolj do izraza, v kolikor ne bodo tudi ostali samoupravni organi delovali dobro. Po drugi strani pa je za njihovo uspešno delo potrebno sodelovanje vseh, saj samoupravljanje ni stvar samo tistih, ki so vključeni v samoupravne organe, temveč stvar slehernega. Pri svojem delu odlično sodelujemo s sindikalno organizacijo, pogrešamo pa močnejšo aktivnost mladinske organizacije. SKERTAR OOZK TOZD TEN: MARJAN ČOP Marjan Čop, sekretar osnovne organizacije ZK FAKTURIRANA REALIZACIJA ZA 12 MESECEV Plan v lp' dir i Izvršitev Indeks Real. let.plan pl.dec. 1977/76 TOZD 1977 december 12 mes.1977 december 12 mes.1976 /5il/ /4:2/ / 3:5/ \ 1 2 3 4 5 1 ""ti- 1. OV 3oo.ooo 38.4oo 5o3.993.585 33.14o.0Š9 260.385.153 lol 5S~“ 117 - ogrevani e 236.000 3o.2oo 247.649.196 32.692.120 19o.332.753 lo5 I08 13o 4- vodovod 64.000 8.2oo 56.344.389 447.969 7o.o52.4oo 88 55 80 2. KI 2o2.ooo 21.600 234.lol.458 24.563.266 197.799.229 116 114 118 - montaža 94.000 lo.ooo loo.279,48o 8.75o,285 9o.4o2.28o lo? 88 111 - proizv. loti.ooo II.600 133.821.978 15.812.981 lo7.396.949 124 136 125 3. PMI 257.ooo 33.25o 289.512.o94 22.755.831 246.174.lo9 113 68 118 - ogrev. 78.6oo 8.45o 163.073.858 8.024.776 111.718.165 2o7 95 146 - vodovod 55.ooo 5.912 48.o95.513 854.561 44.981.632 87 14 lo7 - klima 5o.ooo 5.439 49.689.278 4.252.256 38.892.236 98 78 128 - projekt 12.8oo 1.449 13.375.861 1.394.146 9.735.280 lo5 96 137 - DDR 60.000 l2.ooo 15.277.584 8.23o.o92 40.846.796 25 69 37 4. PM I69.000 I8.300 161.757.359 29.674.769 146.5o5.978 96 162 llo - ogrevan, 93.200 lo.600 99.235.561 18.466.00I 9o.935.793 lol 174 lo9 - vodovod 49.000 5.3oo 37.066.783 4.856.666 36.388.881 76 92 lo2 - klima 15.6oo I.800 16.272.822 2.529.182 l4.88o.124 lo4 141 lo9 - projekt 6.2oo 600 9.132.693 3.822.92o 4.3ol.l8o 148 637 214 5. EM 3S8.600 41.7oo 388.ol4.5o5 4-6.962. o95 363.982.493 loo •113 lo7 - mont+prc j.343.600 37.000 35o.8o8.744 41.887.663 332.14o.649 lo2 113 I06 - Slov.K. 45.000 4.7oo 37.2o5.761 5.074.432 31.841.844 83 I08 117 6. BLISK 68.300 7.8oo 81.857.225 13.995.oo9 57.498.968 12o 179 142 7. EKO 76.ooo 8.2oo - 75.672.158 5.2oo.ooo 62.371.o91 loo 63 121 8. DVIG 74.ooo 8. ooo 75.57o.o49 9.4o2.124 53.469.162 lo2 118 141 9. TEN I83.000 19.600 185.o47.138 22.366.939 156.353.2o3 lol 114 112 - jaki tol lo7.ooo 11.4oo lo5.o57.356 13.o45.2o5 88.352.183 98 114 119 - šibki » 76.ooo 8.2oo 79.989.782 9.321.734 68.ool.o2o lo5 114 11L Lo. TRM 22o.ooo 18.65o 252.210.756 • 26.620.769 189.552.038 115 143 133 11. LSL 148.ooo 15.ooo 159.o7o.152 16.848.721 112.636.557 lo7 112 141 12. TI0 86.000 lo.5o9 94.446.474 10.626.368 70.217.459 llo lol 135 L3. SK1P 9o.ooo 3.9oo llo.089.464 8.573.173 69.861.742 122 22o 158 L4. PAN 188.968 15.221 142.983.557 14.336.969 99.318.ooo 76 94 144 L5. PB 33.ooo % 3.600 33.3o2.149 3.634.655 28.322.827 lol lol 115 L6. ZAST 42.000 4.600 55.804.238 4.788.378 36.213.823 133 lo4 154 L7. DS 22.38o 2.8oo 2o.226.081 1.7o2.6ol 17.426.596 9o 61 116 L8. INOZ-Z 12.o6o 1.3oo 19.2o5.65o 8.9o5.72o 5.618.757 159 685 342 IMP SFRJ 2.476.188 27o.61o 2.654.927.539 286.6oo.$ti5 2.117.267.741 116 106 125 IMP skup. 2.548.248 257.31o 2.662.864592 3o4.o97.478 2.173.7o7.185 119 118 .123 r v DRUGI O NAS ČE IZVAJALCI ZASPIJO LJUBLJANA, 7. — S sprejetjem srednjeročnega plana razvoja Ljubljane smo določili tudi nosilce tega razvoja, ki naj bi z novimi investicijami odprli hitrejši razvoj celotnega mesta. Nosilci (posamezne delovne organizacije) so se te naloge resno oprijeli, šepati pa je začelo na področju urbanizema. Generalni urbanistični plan mesta izpred 12 let je namreč tako zastarel, da vseh predvidenih investicij prostorsko ni kam stlačiti! Res je sicer, da ima vsaka ljubljanska občina, če ne samo eno, pa vsaj dve industrijski coni, ki pa praktično niso nič drugega kot zapuščeni travniki, okoli katerih niti delovne organizacije, ki mislijo na tem zemljišču postaviti svoje nove objekte, ne združijo svojih interesov. Mislimo na predhodno ureditev vseh mogočih komunalnih vodov! Če k temu dodamo še počasnost dela podjetij za urejanje stavbnih zemljišč, je kasnitev investicij kot na dlani. V bežigrajski industrijski coni BP-8 naj bi svoje nove proizvodne hale postavili Dinos, Inko, IMF TOZD Ogrevanje — Vodovod in IMF TOZD Dvigalo. IMF TOZD OV je z gradnjo najbolj pohitela: skupaj s TOZD Klima so združili sredstva in odkupili 9.482 kvadratnih metrov zemlje, kjer so že postavili novo proizvodno halo. 150 zaposlenih v TOZD OV bi se že moralo preseliti v to novo halo, seveda z vsemi stroji vred, svoje stare prostore pa bi odstopili TOZD Klimi. IMF TOZD Klima je namreč zaradi prostorske stiske glede na vse večja naročila proizvodno preveč omejena. Ta 120-milijonska investicija pa stoji. Zidovi proizvodne hale stojijo samo zaradi tega, ker Soseska kljub pogodbi, ki je bila sklenjena 1976. leta, še do danes ni zgradila komunalnih naprav. Delavci Soseske so v teh letih odrinili zemljo tam, kjer bi morali potekati komunalni vodi, to pa je tudi vse, kar so v teh letih narediti... Podjetja za urejanje stavbnih zemljišč so v Ljubljani bolj ali manj porazdeljena po občinah in jim to zagotavlja nekakšen monopolni položaj. Tako recimo v pogodbi o ureditvi zemljišča pri gradnji nove proizvodne hale razen cene (za zemljišče in komunalne priključke so odšteli okoli 13 milijonov din!) in zagotovila, da bo Soseska do 31. decembra 1977 leta priključila objekt na komunalne naprave, niso niti s črko omenjeni »penati za neopravljeno delo«, ker Soseska na penale enostavno ni pristala! Vsi ostali izvajalci del pa imajo v svojih pogodbah normalno tudi predvidene penale:.. Vsi vemo, da je pridobivanje soglasij za gradnjo težaško in gol-gotrajno delo. Toda: če so v IMF zmogli dobiti vsa potrebna soglasja za gradnjo zidov nove hale, kaj istočasno Soseska ni mogla dobiti soglasij za komunalne Vode?! Pri vsem tem pa je treba imeti pred očmi dejstvo, da bo komunala v vsej soseski BP-8 pobrala kar 60 milijonov dinarjev. To pa že pomeni tak »kupček« denarja, da bi se verjetno tudi Soseski izplačalo, zadolžiti enega svojih delavcev samo za to sosesko... Nova IMF proizvodna hala tako vsaj do aprila ne bo uporabna za proizvodnjo. Ne bomo govorili o tem, da lahko nekoliko večje deževje zaradi neurejenih odvodnih kanalov povzroči škodo na objektu, ampak bi raje opozorili na dejstvo, da zavlačevanje te gradnje pomeni veliko manj denarja v proizvodnji IMF TOZD OV in TOZD Klima. In to samo zaradi tega, ker podjetje za komunalno urejanje stavbnih zemljišč svojih del v dveh letih ni uspelo narediti... S. MATELIČ DNEVNIK 7. JANU ARJA 1978 SLOVENSKEMU KULTURNEMU PRAZNIKU OB ROB 8. februarja se vsako leto spominjamo smrti dr. Franceta Prešerna. Drobna knjižica je njegova zapuščina, a drobna samo po obsegu. Neizmerno pa je bogastvo njenih pesmi. Več kot stoletje je že preteklo od njenega nastanka. Ko jih znova in znova beremo, so sveže, kot bi nastale včeraj in so napisane za jutri. Iz te knjižice je narod zajemal v najtežjih trenutkih. Postala je svetinja in simbol slovenstva. Letos je poteklo sto let od rojstva Otona Župančiča, čigar beseda je tudi zelo močna, saj mu strokovnjaki pripisujejo mesto ob Prešernu. Pa poglejmo, kaj je o Prešernu ob 125-letnici njegovega rojstva zapisal Župančič. Citiramo samo odlomek: Od zunaj pogledano je Prešernovo delo skromno in neznatno: drobna knjižica z naslovom Poezije doktorja Franceta Prešerna —to je vsa žetev polstoletnega življenja; kaj malo za oko: ali odpri jo, poglobi se vanjo, prepusti se voljno čaru teh valujočih ritmov, in odpirajo se ti neizmerni horizonti na vse strani, kakor da si nenadoma prestavljen v središče velikanskega duševnega sveta, ki mu ne manjka najmanjši delec do zaokrožene popolnosti... Ta mož, v kraljestvu duhov tako širok in suveren, je bil v življenju tako neskončno nesrečen in beden, kakor le more biti nesrečen in beden zemljan, na katerega zro robustni praktiki tega sveta s ponižujočim pomilovanjem kot na slabiča. In tako so ga sodili od zunaj. Jaz pa vidim globoko presunjen človeka s tako bogatim srcem, da navaden poprečnik te preobilice čustva sploh ne bi mogel prenesti: zmajala bi se mu tla pod nogami, zrušil bi se moralni svet v njem. Prešerna je tega zadnjega pretresa, ki vede neogibno v samomor, očuvala njegova genialnost: notranji imperativ njegovega pevskega poklica, ki mu je z usodno neizprosnostjo velel vse prenesti, vse pretrpeti, dati si streti srce in se preko vsega po-zemskega povzpeti do zadnjih spoznanj zase in za svoj narod. Po kruti borbi s samim seboj je premagal strah in up in bolečino, in se je odrekel sreči na zemlji. In tako se je zgodilo, da je Prešeren prvi Slovenec, ki je spoznal in z lastnim življenjem izpričal neobhodnost trpljenja za idejo brez ozira na kakršnokoli povračilo tu ali tam — potrebo trpljenja in brezpogojne žrtve v službi resnice in pravice iz notranjega postulata genialnega človeka, ki ne more drugače. Tega spoznanja dokument je njegova večna knjiga. In zavoljo nje je hotel in mogel toliko trpeti, da je sploh prenašal življenje. ---- OB 100-LETNICI ROJSTVA VELIKANA SLOVENSKE BESEDE x__________________________________ 23. januarja je poteklo 100 let od rojstva Otona Župančiča. Rojen je bil v Vinici v Beli Krajini, maturiral je v Ljubljani, na Dunaju pa diplomiral na filozofski fakulteti. Z literaturo se je začel ukvarjati koncem 19. stoletja. Njegove prve pesmice so bile namenjene otrokom. Njegova prva pesniška zbirka »Čaša opojnosti« je izšla leta 1899, nato pa še cela vrsta do leta 1920, ko je objavil dvoje knjig lirike. Nato 20 let ni objavljal verzov. Potem se je zopet oglasil med NOB, ko je s svojimi verzi bodril zavest in je v vrstah Osvobodilne fronte pomenil simbol budnosti slovenskega ljudstva in slovenske književne zavesti. Po vojni je izdal še pesniško zbirko Zimzelen pod snegom, ki je sinteza celotnega Zupančičevega pesniškega dela. Umrl je leta 1949. Župančič je bil poslednji izmed četverice slovenske Moderne. Usoda mu je naklonila dolgo življenje in se je tako lahko razvil v velikega mojstra slovenske besede. Svojo Belo krajino je približal svetu. Lahko rečemo, da je po Prešernu z njim slovenska lirika zopet stopila v korak z evropsko. Dokončno sodbo pa mu bo napisal čas, saj do danes še ni vse njegovo delo raziskano. Velik uspeh pa je doživela tudi njegova drama Veronika Deseniška, ki je takoj pritegnila skladatelja Danila Švara, da je napisal opero. Neprecenljivo pa je tudi Župančičevo prevajalsko delo. Znani in verjetno nedosegljivi so njegovi prevodi Shakespeara in mnogih drugih avtorjev. Lahko trdimo, da je slovenskemu bralcu približal številna umetniška dela tako, kot da jih ta prebira v originalu. r > ŽEBLJARSKA Od štirih do ene od štirih do ene so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene. nad nakli smo sključeni; vsi, fantje, možje in dekleta in žene, od štirih do ene že vsi smo izmučeni: voda nam kolesa, mehove nam žene, od štirih do ene, od štirih do ene. Pa ondan sem pred zrcalom postal: o, kakor da sem po sebi koval! O, kakor da delam ves božji dan greh od štirih do ene, do osmih od treh! Od štirih do ene, od štirih do ene , voda nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh... \ M ANO M JOSIPA MURNA ALEKSANDROVA Pol treh, pol treh — spet puha nam meh! Žareči žeblji so nam v očeh, do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh. Od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh Žareči žeblji, žeblji v očeh... Smo jih v polje sejali? Po polju naši žeblji cveto; poglej v nebo: vanj smo jih kovali od štirih do ene, do osmih od treh, da nam bodo tudi ponoči v očeh... Kaj je škrjančkov kmet po brazdah nasejal, da vsa prepeva mlada njiva? Čez goro —svetel konj — je planil zarje val, šume vihra mu zlata griva. Kaj pojete pomlad? Kaj vriskate prostost? Polje, kaj si tak polno sanj? Opolnoči prišel je k meni mračen gost, in jaz vse mislim, mislim nanj... Škrjančki, polje, cvet, to bil je vaš poet... v I (op. Manom = spominom) LJUBLJANA lllEt Priznanje TOZD KLIMI Dragi tovariši! Pošijamo vam priznanja za vaš vloženi trud pri prenavljanju in urejevanju doma JLA v Novem Sadu pred praznovanjem novega leta 1977. Ob tej priložnosti nas je obiskal tudi vrhovni komandant tovariš Tito. Prosimo vas, da ob praznovanju 22. decembra — dneva JLA izročite ta priznanja vašim tovarišem. Po pooblastilu komandanta, podpolkovnik CIRIL ZABRET P • r 7 -J /