286
M. Zlobec
Marjan Pungartnik ŽALOSTINKA ZA GALJOTOM
Pesniški prvenec Marjana Pungart-nika,* obsega dvanajst ciklov (nekateri obsegajo samo eno pesem). Ze v Sončnicah, prvem ciklu zbirke, je razviden avtorjev odnos do pesniških besedil, do poezije in njenega bistva: poezija mu pomeni »lepo besedo«, možnost vračanja nedoživetih otroških ljubezni, sanj, hrepenenj: vzpostavljen je konflikt med pesniškim subjektom in objektivno stvarnostjo; rezultat je pesem, izrekanje temeljne razlike med objektom in subjektom, njeno samozavedanje. Spomin na očeta, impresije dneva, očetovih opravil, dnevnega rituala, dopolnjuje spoznano pesniško izhodišče, znano v slovenski liriki vsaj že pri Murnu. Cikel Jesen nadaljuje kmečko tematiko, poezijo vrača kmečki idili, skicam že skoraj pozabljenih, danes izrazito nepes-niških motivov (molža krav, skrivnostno vodenje krave k biku). Naslednja cikla, Praznik in Prinesite potniku pijače, že znane tematike ne razširjata. Tematski premik pomeni šele cikel O galjotu in desetnici: uvodna pesem zavezuje avtorja nenehnemu »odsevanju svojih jeder«, pisanju lirike. Pesništvo je klic subjekta, njegove subjektivitete, rezultat in dokaz le-te je nenehno odločanje za pesem, za liriko, za poezijo. Motiv galjota in desetnice pomeni obsodbo »velikega obdobja krivične ureditve«, paradoks civilizacije in civilizi-
* Marjan Pungartnik, Zalostinka za Galjotom. Obzorja Maribor 1973, opremil Andrej Habič, str. 81.
287
Andrej Brvar, Kdo je ubil Holoferna
rane družbe: »res dodelana pročelja res higienska stranišča kjer si odpočiva / ko se ji zbirajo deževnice v krilu toda nihče je ne vzame v zakup« (str. 52). Beseda je samo izdaja, neavtentičnost: »škripač sem mu rekel šrajač prenažrti skovir / pisarniška poezija ki se ti cedi po gladki bradi« (str. 55). Naslednji cikli ali posamezne pesmi: Žalostinka za galjotom, Pesmi za karin-lis, Pesem za polbrata, Mrmranje, Pripoved, Za vami je najdaljši pohod, niso več motivno enotni. Zadnja pesem zbirke, Za nami je najdaljši pohod, pomeni že pesnikovo resignacijo: »smrdljivi pi-suh živi od teh zloženih besed tako na večer je / njegov glas močviren od plasti v svojem jeziku med žvečenjem / vrtičnega peclja se ves skisan oklepa okornega glasbila (str. 81).
Pungartnikov pesniški prvenec se začenja z »lepoto besede«, pesnik se s svojo besedo identificira, podeljuje ji moč, pomeni mu dokazovanje kmečke idile kot možnost človekove uresničitve, kot uresničitve človeka kot človeka. Po prvih petih ciklih, pesmih, pomeni vrh zbirke cikel O galjotu in desetnici: nenehno zavračanje desetnice, laž besed, izzovejo pesnikov odpor in upor, konec je samo še resignacija, umik, spoznanje nezmožnosti, nesmisla pesniškega postopka. Pungartnikov konflikt je romantičen konflikt, njegova poezija je v funkciji humanistične ideologije, humanističnega človeka, kar je v slovenski liriki več kot tradicionalen pojav, že obdelan in zastarel. Iz prvotne šibke metaforike je opazno stopnjevanje v drugem delu zbirke, to pa govori o pesnikovi inventivnosti. V celoti pomeni pesniška zbirka Žalostinka za galjotom zapozneli odmev romanticizma, danes ne več aktualen pesniški postopek v jasno spoznanem razvojnem loku: od identitetnega razmerja prek njegovega razkrajanja konflikta do resignacije.