Poštnina plača*a v gotoviai.
Cena 25»— II*
Spediz. in abb. post. I. gr,
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. a-SO-Ji Goriško uredništvo: Gorica, Biva Piazzutta it. II. CENA: posamezna Številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — PoStnl čekovai račun: Trst štev. 11-7223.
Leto X. - Štev. 19
r
Trst - Gorica 11. maja 1956
Izhaja vsak petek
Indipendentisti)
Ne nasedajte vabam Gosp. gibanja (MEN)
Odkar je propadlo zadnje u-panje, da bi na občinskih in po* krajinskih volitvah nastopila Tr* raška unija, naslednica bivših italijanskih indipendentističnih gibanj, so se razne stranke spu* stile v izredno živahno tekmo, da bi si pridobile čim večji del proste dediščine, katero pred-st avl ja okrog 27.000 glasov, ki sta jih na volitvah leta 1952 do* bila Fronta za neodvisnost in Tržaški blok.
Razne italijanske stranke, in to predvsem desničarske, so že pred tem sklenile, da je treba u* stvariti nekakšno vabo, na kate* ro naj bi se ujelo čim več indi* pendentističnih glasov. V ta na* men je bilo ustanovljeno »Go* spodarsko gibanje«. To gibanje je postavilo svojo listo in pošilja zdaj svoje dopise tudi sloven* skim gospodarstvenikom. Poziva jih, naj glasujejo za njihovo g o* spodarsko listo, ki ni strankar* ska ter se bori samo za koristi tržaškega gospodarstva. Neka* teri ljudje res mislijo, da imajo pred seboj iskrene predstavnike čim večje tržaške samostojno* sti. Dejansko pa je prav narobe.
Slovenec torej nima pri Go* spodarskem gibanju kaj iskati, kajti ne samo, da ni slovensko, temveč ne nudi nobenega jam* siva, da se bo borilo za gospo* farske koristi tega ozemlja kaj bolj dosledno kakor se bore že r$zne druge skupine, posebno pa »Slovenska lista«.
Titovci in vidalijevci se ponujajo
Na svojevrsten način se sku* šajo vriniti v to borbo za dedu žčino tudi komunisti. Ne da bi jih kdo vprašal, so vidalijevci na svojih zborovanjih začeli prot glas ati, da jih je propad indiperif dentističnega nastopa tako presunil, da so sklenili prevzeti iru dipendentistično geslo »Trst Tri /ačanom«. Svoje govorniške o* dre sd velikodušno ponudili in* dipendentistom. Da delajo to za* to, da bi indipendentisti povečali število komunističnih glasov, so seveda zamolčali.
Enako je govoril tudi dr. Jože Dekleva, zastopnik gibanja, ki je Trst prodalo. Dejal je nič manj, kot da se tudi njegova Neodvisna socialistična lista bo* ri za uresničitev ciljev Tržaške unije! Pozval je sploh vse »na* predne« opozicijske stranke in gibanja, da na svojih zborovat njih odstopijo svoje mikrofone zastopnikom oziroma kandidat tam Tržaške unije.
Obojim skupaj je precej na kratko odgovoril odbor Tržaške unije, ki je izjavil, da ni pooblastil nobenega svojega pristaša, da govori na javnih zborovanjih v imenu Tržaške unije. Pridržal si je pravico, da bo šele kasneje povedal, kakšno stališče naj zavzamejo njeni pristaši.
In Slovenska lista?
Njej se sploh ni treba ponu* jati, niti ji ni treba šele sedaj iz* javljati, da sprejema geslo »Trst Tržačanom« za svoje.
Skupine in ljudje, ki so za »Slovensko listo«, se glede tega že od nekdaj bore za cilje, ki so tudi v najtežjih in najodločilneje ših trenutkih bili istovetni z in* dipendentističnimi. Zato sloven* ski volivec in volivka nimata kaj pomišljati. Če jima je zares za tržaške in s tem za njune kori* sti, bosta glasovala za »Sloven* sko listo«, kajti na njej ni mož in ženš, ki bi izigravali in lomili moje volilna obljube!
Oni so slepcem slepi uodniki
(Ev. sv. Matevža, 15. pogl., 14. vrsta)
Starejši gospod, ki ga je bolezen priklenila na posteljo, nam je poslal naslednji neizgovorjeni volilni govor.
Dragi Slovenci in Slovenke!
Mnogim izmed vas klijejo v teh dneh volilnih delavnosti v zaskrbljenih srcih in dušah vprašanja, zakaj VSI SLOVENCI NE NASTOPAMO SLOŽNO, kakor je bila to narodna dolž* nost vseh Slovencev pred prvo svetovno vojno in tudi še po njej vse do javnega fašističnega izkoreninjenja slovenstva na tej zemlji. Politično društvo »EDI* NOST« je v tistih časih trdno povezalo Slovence med seboj, in tudi slovenski socialisti so bili takrat samostojni in narodno za* vedni rojaki.
Slovenci o politični preteklosti
Takrat se Slovencem niso vsi? ljevali profesionalni politični raz* dvajalci, ki so pri nas ustanovili že pol ducata političnih organi« zacij in ki so vse po vrsti falira* le. Niso jih ustanavljali in jih tudi danes ne ustanavljajo za*
Možje volivci, žene volivke 1
Pazimo, da po volitvah ne bomo jadikovali s pesnikom:
,,0, vi, vi z našim pismom, vi z našo besedo možje * kam, kam ste pahnili sebe in nas?**
vadi narodnih ali recimo ljudskih koristi, pač pa samo zato, da ne* kaj ducatov pohajačev najde za* poslitev. V vseh teh faliranih or* ganizacijah se drenjajo vedno isti zaslužkarji. Temu zboru po* lifičnih obrtnikov so narodne in ljudske koristi deveta briga!
Edini politični cilj so tem lju« dem pokorno izpolnjevanje u* kazov Moskve, Beograda ali Ri* ma, ker samo na ta način jim je zaslužek zagotovljen.
Takrat, v časih »EDINOSTI«, naši predniki tudi niso poznali sopotniških preračunjencev, niti spolzkih jeguljastih preskako* valcev. Slovenski narod so vodi* li MOŽJE in ne politični fičfiri* ci! MOŽATOST, povezana z je* kleno narodno zavestjo in glo* boko občuteno krščansko etiko, to je bila naj višja moralna odli* ka vsega našega naroda, od naj* preprostejšega delavca in km e* ta do razumnika.
Ta slovenska izročila sta o* hranili nedotaknjena in neoma* deževana edino Slovenska de* mokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost. Ti dve poli* tični organizaciji sta edini mo* ralni in pravni naslednici nekda« nje slovenske skupnosti. Zato j c naravno, da sta se združili pod slovenskim imenom v SLO* VENSKO LISTO.
Don se z nočjo ne brati!
Kako naj se možje dogovar« ja jo s podložniki Moskve, Beo* grada ali Rima? Kako naj se po* gajajo z ljudmi, ki so jim bese* de, zagotovila, prisege zgolj o«
rodje za izigravanje in sleparje* nje nasprotnika? Kako naj se družijo poštenjaki z ljudmi, ki so prodali Svobodno tržaško o* zemlje takoj potem, ko so si pri* lastili slovenske glasove s krivi* mi prisegami in ogoljufali slo* venske volivke in volivce? Kako naj možje sodelujejo z ljudmi, KATERIM SO DOVOLJENA VSA SREDSTVA ZA DOSE* GO IZ TUJINE ZAUKAZA* N IH CILJEV, ciljev, ki ne slu* žijo koristim slovenskega naro* da, niti koristim delovnega ljud* stva?
Hoj so obljubljali?
Če o teh resnicah razmišljajo slovenski volivci in volivke, po* tem se jim v žalostnih dušah in srcih razmegli vprašanje ENOT« NOSTI SLOVENCEV v seda* njih okoliščinah. Spomnimo se v vsakem trenutku in nikdar te* ga ne pozabljajmo, da so tudi v Jugoslaviji med vojno komuni* sti kričali in ,prisegali na skup* nost Osvobodilne fronte in ob* ljubljali nebesa na tem svetu-DEMOKRACIJO. SVOBODO, ENAKOPRAVNOST VSEH
ci, Sokoli in Katoliška akcija, vse to so nasilno zgnetli v skup* ni komunistični kotel, ki nosi danes ime »Socialistična zveza delovnega ljudstva«. Ta kotel so mešali in ga mešajo samovoljno samo komunisti. TO JE KOMU« NISTICNA SKUPNOST. Uved* 1? so najhujšo diktaturo po vzor* cih stalinizma, ki so ga pogosto« krat še prekosili. TO JE BILA IN TO JE NJIHOVA DEMO* KRAČI JA, TO JE BILA IN JE NJIHOVA SVOBODA.
Najsposobnejše in najbolj de* lovne ljudi so pognali ali pa jih zavrgli med dninarje. Pohajače in lenuhe pa so postavili na od* govorna mesta. Ustvarili so kit* ko požeruške gospode na eni strani in petnajst milijonov po* nolnih beračev na drugi strani. Pokradli in izropali so vse, kar so slovenski kmetje, obrtniki in trgovci pridobili z največjim trudom in odrekanjem: skozi po* kolenia. TO JE BILA IN JE NJIHOVA ENAKOPRAV* NOST. Kakšno BLAGINJO so ustvarili delovnemu ljudstvu pa nam zgovorno pričajo mno* žice slovenskih žena, ki prihaja* jo peš z nekaj jajci pod predpa*
. * -r-:
DRŽAVLJANOV, MED IN MLEKO ZA VSE IN ZA VSA* KOGAR. »VSI SMO ENO, VSI V BOJ PROTI OKUPATORJU; VSI SOCIALISTI, KRSČAN* SKI SOC1ALC1, KATOLIKI IN NAPREDNJAKI, SOKOLI IN KATOLIŠKA AKCIJA. SKUP* NO BOMO GRADJLI BOLJ* SO BODOČNOST/« To so bile besede in prisege jugoslovanskih komunistov.
Mnogi so besedam in prisegam nasedli. Premnogi nekomu* nisti so krvaveli in izkrvaveli, peščica komunistov pa je v var* nem zavetju pripravljala naskok —ne na okupatorja, ki je bil ta> ko in tako obsojen na pogubo — ampak naskok na državno o* blast. Med temi, ki so nasedli, sem bil tudi sam, eden izmed tolikih. Vse sem jim dal. Celot« r<e prihranke, vso živino in vsa kmečka živila. Še več, dal sem jim svoje tri sinove, ki so padli v njihovih vrstah, pa še danes za gotovo ne vem pod čigavimi svinčenkami...
Hoko so nos poplačali 7
Po nasilni prilastitvi oblasti, kar oni imenujejo »osvoboditev«, so postrelili na deset tisoče ne« komunistov, ki jih niso odkrito ali zvijačno pobili že med borbo. Vse politične voditelje, ki se ni* so pokomunistili, so pobili ali po* zaprli. Z njimi je izmed vrhov političnih strank in drugih org a* nizacij odšlo komaj nekaj male* 'ga plačancev.
Socialisti, naprednjaki, krščan* ski socialci, klerikalci in liberal*
snikom ali srajco v Trst. Da, BOLJŠO BODOČNOST so zgra* dili sebi in svojim varovančkom, ljudstvu pa so namesto kruha dali kamen, namesto ribe kačo. Danes vseh teh dejstev niti ne prikrivajo, ljudstvu pa zopet la* žejo, da bi vsega tega v Trstu ne počenjali. Tisto — pravijo — so bili recepti za Balkan, tu bi vla« dali z rokavicami..,
Raj so počenjali na naših tleh?
Pa se ozrimo še v bližnjo pre* reklost in v naše lastne razmere. V letih 1945*46 so komunisti kri* čali in strahovali naše ljudstvo: NIHČE NE SME V ZAVEZ* NIŠKO SLUŽBO; KDOR TO STORI, JE IZDAJALEC! Za* vezniki so Slovencem nudili vplivna mesta in enakopravno udeležbo v javnih službah. Ko* munistični zaslužkarji in vojni dobičkarji so živeli po grofov* sko od narodne imovine in so se zbali, da bi komunizem odšel ra* kom žvižgat, če bodo ljudje dobili delo in kruh. Komunizem ži* vi namreč samo od mizerije. Da je toliko tisoč Tržačanov odšlo in še vedno odhaja v'1 tujino, je glavna zasluga komunistov.
Prav tako velika je njihova zasluga pri prodaji Svobodnega tržaškega ozemlja. Vse guverner* je je odklanjala Sovjetija, ki jih j c čez nekaj let spet ponujala in prav tako je vse guvernerje od* klanjal Tito Tudi tu so se zbali komunisti, da bi si s Svobodnim tržaškim ozemljem Tržačani po* pravili kosti in komunizmu obr* nili hrbet. Podložnike pa bi za
železno zaveso svoboden Trst pohujševal. Zato so z vsemi si* lami razbijali Svobodno tržaško ozemlje, tako v Moskvi kot v Beogradu in ga srečno prodali.
Ce ne zgrda, pa zlepa
Če ne gre s silo, pa s smehlja^ ji. Pripeljali so v Trst oznanje* valca z imenom in preteklostjo. Ta naj bi izpolnil tisto, česar oni ne zmorejo.
V čudnih okoliščinah in s še bolj čudnimi sredstvi je nastal »Novi list«. V velikih količinah je oznanjevalec preplavil z njim vso deželo. So domovi, ki so ga prejemali po štiri izvode v dru« >ini brezplačno kar več mesecev. 1 u nihče nc ve kdo pije in kdo plača...
Novi mož se je z »Novim' li* stom« predstavljal za človeka, ki mu politika ni mari, ampak mu je pri srcu zgolj skrb za slo* venske koristi. Vsi, ki so ga po* znali kot profesionalnega politi* ka, saj je vse svoje življenje ži* vel od čiste politike, njegovim besedam in zagotovilom niso verjeli, niso mogli niti smeli verjeti. Niso se goljufali! Dr. Besednjak je razbil slovensko katoliško organizacijo SKSZ v Trstu ne morda zaradi kakih bi* stvenih načelnih razlik, ampak po že vnaprej določenih načrtih.
Krinka jo padli
Pri zadnjih volitvah se je s ta« ko imenovanim omizjem »neod* visnih Slovencev«, ki so se iz ko*
munističnega UAIS*a nenadoma znašli politično brezposelni na cesti, povezal, da bi jih pripeljat nazaj pod titovsko streho. Prav pri zadnjih volitvah sta se oba »zaveznika« izredno trudila, ka* ko bi se priliznila skupnemu go« spodarju in sta stalno navijala za titovske težnje in titovska i* zigravanja. Tako žalostne vloge še noben Slovenec ni odigral v slovenski politični zgodovini!
Pri sedanjih volitvah pa sta </ polnem razgalila svoje »sloven* stvo« tako dr. Besednjak kakor dr. Tončič. Svoje usluge sta po* nudila italijanski stranki odkri* tosrčno ali pa spet zgolj iz tak« tičnih pobud. To bo povedala bodočnost Tako so - se izkazali za najnevarnejše sovražnike svo* bodnih Slovencev tisti dovčeraj« šnji zakrinkanci, ki so z raznimi »krščanskimi«, »slovenskimi«, »rodoljubarskimi« maskami in s samo krinko borbe za STO skri* vali svoj resnični obraz. Z navi* dežno preprostim ljudskim bra* njem so poskušali omrtvičiti od* por slovenskega podeželskega prebivalstva proti komunistični kugi, obenem pa so poskušali jz* koristiti politično neorientira* nost nekaterih slovenskih razum« nikov in njihove skrbi za vsak* danji kruh. Danes je povsem ja* sno, da se ti ljudje borijo za ko* munizem, z zahrbtnimi smehlja« ji Hruščevih iznajdljivosti. Prav zato so najnevarnejši komunistični pomočniki, bolj nevarni od najbolj oblastnega komunistič* nega priganjača. Razkrinkali pa so se sami, zato bo narod z nji* mi na teh volitvah obračunal.
Vsem govornikom »Slovenske liste« toplo priporočam, da tega žalostnega poglavarja slovenske politične zgodovine ne prezrejo in da tiste, ki so jim nasedli, z jasno besedo poučijo, kdo je njihov prijatelj in kdo njihov sovražnik. Vsem ostalim pa toplo priporočam:
SLOVENEC VOLI SLOVENCA VOLI »SLOVENSKO LISTO"
MD1MJM
VESTI z GORIŠKEGA
3ugoslouanskitn beguncem
»Demokracija« je že pred časom opozorila jugoslovanske begune; ter tudi one bivše italijanske državljane, katerim -to državljanstvo še ni povrnjeno, na možnost dosege vojne odškodnine za škodo, k; so jo med vojno bile povzročile nemške sile, če to škodo prijavijo.
Na to opozorilo je pisarna dr. Avgusta Sfiligoja v Gorici, ulica Garibaldi 9, prejela 14 prijav take škode za skupni znesek 1,897.813 ■dola-rjev in jih pravočasno poslala v Cleveland.
CleveCandska »Ameriška Domovine« pa je 26. aprila objavila zadevno obširen članek d. g. Matt. Skerbeca, ki ga zaradi njegove važnost i v celot i pon at is k u jemo s pripombo, da se k vprašanju zopet povrnemo in obvestimo naše bralce, ko bomo o stvari zvedeli kaj več in ikaj bolj točnega:
»Odbor za ugotovitev vojne škode, povzročene ,po okupatorju Slovencem v emigraciji, je do sedaj prejel sledeče prijave:
Iz Združenih ameriških držav je prijavilo vojno škodo 55 oseb, ki so jim jo povzročila Nemci v skupnem ■znesku 421.984 dolarjev.
Iz Kanade je priglasilo 7 oseb vojne škode v znesku 393.320 dolarjev.
Iz Argentine je poslalo svoje prijave 83 oseb, ki so prijavili skupno vojne škode za 2,593.818 dolarjev.
Iz Avstrije je 17 oseb prijavilo svoje zahteve v znesku 133.110 dolarjev.
Iz Italije je 14 prrglašencev, ki so najavili svojo vojno škodo v •znesku 1,897.818 dolarjev.
Skupaj je torej prijavljene vojne škode, povzročene po Nemcih emigrantom iz Slovenije, za 4,086.062 dolarjev.
•Kako zadeva stoj 12,
Naše skupne interese1 v tej zadevi zastopa dr. Branko Pešelj', odvetnik v Washiingtonu, D. C„ 912 Dupont Circle Building. Imenovani gospod je izvrševal odvetniške po sle pred drugo svetovno vojno v Zagrebu, v Združenih državah pa je 1. 1950 gradui-ral za doktorja po-iitičnih in ekonomskih ved im. je •nato napravil tudi državni izpit iiz ameriškega prava ter tako izvršuje tudi tu odvetniške posle. Dr. Pešelj je alaisti specialist v. mednarodnem pravu.
Ameriški kongres se že dalj časa posvetuje o dopolnilni postavi iz '1. ,.1948 glede vojnoodškodniimskih zadev. Po dosedanjem zakonu so imeli pravico do vojne odškodnine, ki so jo med drugo svetovno vojno povzročili Nemci, Italijani, Madžari, Bolgari ati drugi sovražniki po raznih deželah, le oni ameriški državljani, ki so bili ob času napravljene škode že v posesti državljanskega papirja.
•Dr. Branko Pešelj se je obrnil na ameriški kongTes z obširno spomenico, v kaiteri je v smislu mednarodnega pravo obrazložil pravičnost zahteve, da bi po novem dopolnilnem zakonu dobili pravico do vojne odškodnine tudi oni prizadeti, k: sedaj 'bivajo na teritoriju Zdru-
ženih ameriških držav, čeprav ob času izvršene vojne škode še niso bili ameriški državljani.
Dne1 20. aprila letos je bil dr. Pe-šelj pozvan pred senatni pododbor, kateremu predseduje, znani in vplivni senator Johnson. Pri tej seji je dr. B. Pešelj tako odlično zagovarjal svoje predloge k dopolnilnemu zakonu, da mu je' ob koncu seje odborov predsednik k izvajanjem čestital in ga pozval, naj ostane v •zvezi, z vodstvom pododbora v sv-r-ho formuliranja novega zakona.
Iz tega je razvidno, da je naša akcija resna in na pravem tiru. Seveda pa še ne vemo, kako bo padla končna odločitev. Tu gre predvsem za one slovenske emigrante, ki žive v Združenih držar vah.
Istočasno pa se vrše pogajanja direktno a zastopniki zapadne nemške vlade .glede izplačila vojne škode vsem onim oškodovancem, ki ne žive sedaj na teritoriju' Jugoslavije. Ker slovenskih emigrantov sedanja Jugoslavija, pač ne more zastopati in ne v njih imenu zahtevati plačilo vojne odškodnine, je opravičeno stališče, da se vsi ti pogajajo po svojem zastopniku z vlado Zahodne Nemčije. Tudi ta oga‘ianja vodi naš skupni -zastojo-ni-k dr. Branko Pešelj. Vse prijave vojne škode je treba predložiti zahodni nemški vladi do pričetkom maja 1956. V kakšnem stanju so sedaj ta pogajanja, iz razumljivih vzrokov danes še ne moremo poročati. Koliko bomo uspeli, je seveda še veliko vprašanje, prevelikih upov si ne smemo delati, da ne bo kdo razočaran. Slovenski javnosti to poročamo, da vidi, da se. vse stori, kar je možno, da pridejo .Slovenci v emigraciji do svojih pravic.
Volilni sklad
Priznavamo, da smo po de® narnih sredstvih in neplačanih delovnih močeh naiubožnejša stranka na Tržaškem in morda v svetu sploh. Že samo to dej. štvo pa je naš moralni kapital poleg tistega nepodkupljivega ki mu ne ukazujejo Rim/Moskva ali Beograd. »Slovenski listi" ukazuje edino slovenski na rod na tej zemlji in nihče drugi I
Volitve so pri današnjem duhovnem in tvarnem podkupovanju, ki je v veliki modi pri naših nasprotnikih, draga zadeva, ki jo upravne formalnosti še dražijo. SDZ in SKS ne uživata podkupovalnih virov, za njima ne stoje državne niti partijske blagajne. Smo zares revni, nočemo pa umreti in tudi ne smemo zaradi naših otrok in bodočnosti našega naroda.
Zato prosimo in vabimo vse Slovence in posebno še imovi. tejše, da nam ob tej uri, ob kateri želimo ponovno dokazati vsemu svetu, da še živimo, da hočemo in moramo živeti, priskočijo na pomoč s primernimi prispevki 1
Svoj položi dar domu na oltar 1
Prispevke sprejema odbor »Slovenske listo«, ul. Machiavelli 22-11.
'Pripominjam, da je za vojno škodo, ki so jo Jugoslovanom napravili Italijani, Madžari ali Bolgari, denar že .na razpolago; kdor je torej od teh sov-ra-žnkov utrpel kaiko škodo, naj jo takoj prijavi omenjenemu odvetnku.
v Odbor v Clevelandu je sedaj zaključil pobiranje prijav. Kakor vidimo, mnogi niso prijavili svojih zahtev, ker morda niso verjeli v resnost zadeve. Vsekakor pa bo še dolgo trajalo, predno pridejo slovenski emigrantje do izplačila svojih upravičenih zahtev.
Matt. Skerbec«
Glavno mednarodno letališče
v Ronkih
Te dni je iz Rime, prišla vest, da je pristojno ministrstvo bajč izbralo 'Ronke za glavno letališče notranjega in mednarodnega civilnega prometa.
Gorica in Trst (odnosno Presek) sta izključena, ker ne nudita tistih posebnih ugodnosti o šreddtočnosti sedanjega ozemlja Julijske krajine in možnosti razširitve letališča, ko se civilni, zračni promet vedno ’ olj širi in množi.
Letališči Gorice in Proseka pa besta služili le namenom vojaškega značata in vežbanju.
Iz krajevnih italijanskih listov izvemo, da je e ozirom na gornjo nov.ieo goriški župan poslal ministrskemu predsedniku Segni-ju nujno protestno brzojavko, v kateri pravi, da bi odločitev za letališče v Ronkih slabo vplivala ra moralo goriškega prebivalstva že močno preizkušenega zaradi znanega polo-ložajar.
'Seveda bi tudi župan iz Ronkov lahko poslal v Rim tako brzo;avko. če bi za letališče izbrali Gorico.
Troianska
Obleganje Troje po Grkih je doseglo tuk položaj, da so se Grki pripravljali na umik in odhod proti domu. Vendar 'pa so se po Odisejevem nasvetu hoteli poslužiti še zadnjega sredstva — zvijače s trojanskim konjem. Raztrosili so vest, da gredo domov, v resnici so njihove ladje odplule, na obrežju pa so pustili velikega lesenega konja. Seveda so se mu Trojanci hitro približali in radovedno o-gledovali ta »dar zi nebes«. Zaman jih je svaril svečenik: »Ti-•meo Danaos et dona ferentes« — »Bojim se in ne zaupam Grkom, tudi ko ptrinašajo darove«. In res! Nenadoma se je konjski trebuh odprl in iz njega je poskakala skupina najokrutnejših grških zavojevalcev. Vnel se je obupen boj, približale pa so se že tudi znova grške ladje. Usoda ponosne Troje je bila zaradi lahkovernosti zapečatena.
Odkar je Sovjetiia preplavila svet z gesli »pomirjanja« in v veter razvila zastavo »mirnega sožitja«, je postalo očiito, da bodo prej' ali slej v Moskvi načeli tudi vprašanje nadaljnjega obstoja zloglasnega »Ko m in forma«, s katerim so se ■tudi naši partijski zaslužkarji polnih osem let junaško proslavljali. Neomejena pokorščina Kremlju in malikovanje Stalinu, Togliattiju, Vi-daiij-u in tudi zadnjemu ka.prolske-niu partijskemu oblastniku, vse to je očitno prijalo našim partijskim lakajem. Da so se pri medsebojnem barantanju o »kolektivnem vodstvu« v Kremlju Stalinovi dediči tudi o vprašanju nadaljnjega obstoja »Ko-mintforma« ikavsali, je razvidno že iz priseg Hruščeva in Bulganina. v lanskem decembru v Indiji, da Ko-
Kdo prodaja slooensko obalo
Človeku se naravnost gnusijo o-čitki titovcev in beisedmjakovcev našim tržaškim voditeljem, da prodajajo slovensko nabrežinsko obalo samo zato, ker se niso pustili preslepiti, da >bi dovolili premoč slovenskih in italijanskih komunistov na nameravani skupni volilni listi. Zahtevali so na listo šest Toglat-ti-jevih komunistov im tri Titove, poleg e-nega besednjakovca in enega neodvisneža alias tončičevca. Naši zavedni nabrežinski narodnjaki naj bi se zadovoljili a petimi mandati, to je: bili bi v absolutni manjšini.
Zdaj divjajo vsi, Togliattijev! komunisti, Tito-komunisti, bivši domobranec Drago Legiša in tonč:-čevci, da naši slovenski narodnjaki prodajajo slovensko obalo Italijanom, ki so si postavili svojo listo in jo bodo tudi — vse kaže — kompaktno volili.
Očitek o prodaji le obale seveda ne drži in je iz trte izviita laž feir irna namen suniti od sebe protioči-tek, da ni kaj več prodajati, ker je slovensko nabrežinsko - devinsko obalo že prodal Italijanom tisti maršal komunistov Tito, ki je brez sramu v nedeljo jpotovad v 'Pariz pb tej obali skozi Nabrežino ir, Devin. Pri prodaji pa so mu pomagali vsi tisti komunisti, ki so se danes zopet znašli* v skupnem objemu in menijo, da bi to njihovo spravo morati le slovenski narodnjaki plačati. V prvi vrsti stoji seveda dr. Dekleva, ki bi si ^*ad zagotovil stolček v Trstu, kajti v Ti-•tovino mu ne diši! On je prosil in dosegel partijsko izkaznico 1. 1946. Pozneje, ob izglasovanju ‘STO-ja, bi jo bil rad vrnil, pa, ga nihče od nekdanjih tržaških prijateljev narodnjakov ni več-maral in tako ni ostalo drugače, ikot da je še naprej ostal v čredi rdečih in po njihovi taktirki več ali manj klavrno beketati!
Za temi komunisti prihajajo njihovi sopotniki, med katere štejemo vse tiste, ki so komunistom vseh vrst, slovenskim in italijanskim, na vse mogoče načine pomagali slovensko nabrežinsko - devinsko o balo prodajati in zdaj iščejo košček skorjice za Judeževo opravilo! Med temi sopotniki najdemo like raznih vrst, od liberalnih skrajnežev do strupeno zagrizenih klerikalcev, od klavrno zavednih narodnjakov do mežnarskih ostankov iz časov ver* ske svobode v Sloveniji. Vsi ii hlapci in hlapčiči srebajo w. komunistične sklede nekaj ostankov, ki jim jih (rdeči mogotci na robu sklede pustijo, da se še bolj veselijo nad lizanjem lačnih psov!
Pred kratkim so »neznanci« o-skrunili spomenik padlim slovenskim mučenikom, žrtvam fašizma. Komunisti so sicer zagnali divji krik proti takemu početju in kričali na zločin, ki mora biti kaznovan. Njihovi sopotniki so z njimi nekaj zalajali. Tako tjavendein. Danes je že zopet vse tiho. Veste za-
kaj? Zato, ke:r bazoviški junaki niso bili komunisti in niso padli za 'komunizem!
Prav zato se za kaznovanje skruniteljev ni zavzela Titova komunistična diplomacija, ki je edina imela in še ima besedo -za v-sako kršitev in skrunitev slovenskih pri vic in spomenikov na 'Tržaškem!...
Zdaj veste, -dragi tržaški Slovenci, kdo vas izdaja,,prodaja* in .tako dalje!	G.
Vedno večji dotok beguncev
iz Titovine
V Chioggio je v ponedeljek 7. t. m. prijadral majhen motorni čolnič s- sedmimi oseba,mi iz 'Poreča- v Istri: dva moška, dve ženski in -trije otroci.
Istega dne 'je v Ancono prišlo pa 31 jugoslovanskih beguncev, ki so jih italijanski -ribiški čdlni našli na visokem morju.
Vsi -ti begunci so izjavili, da, so zbežali iz Titovi-ne -zaradi trdega komunističnega- režima- in da prosijo zavetišče (azil) v Italiji.
Med begunci sta tudi okrajni sodnik iz Po-reča dr. Boris 'Miletič ženo Pavio Kuhti in 14-letnim sinom Igorjem ter dr. Boris Avšič zobozdravnik iz -Poreča, z ženo Dragico Kamanski in otroki: šestletnim Ivanom in dveletnim Emilom.
Vedno večji dotok beguncev i>z Titovine dokazuje, -da- ljudstvo vseh slojev ne more in ne more prenašati težkega komunističnega' 'režima. -ki postaja vedno bolj nezno-
sen v vsakem oziru:	političnem,
verskem in gospodarskem.
Titov režim ne nudi ljudstvu- niti najosnovnejših svoboščin in u-živa-nja človečanskih pravic, poleg tega pa na vse mogoče načine zatira vero in preprečuje verska u-dej.stvovan.ja, da ne govorimo o slabih gospodarskih .razmerah. Življenjski standard je tam zelo nizek. in ljudstvo si seveda želi in išče boljših pogojev življenja. Vsemu temu je kriv komunistični diktatorski režim, ki tam vlada. In •ker gre za integralen komunistični režim, ki sloni na materializmu, ni moči ločiti begunce v vrste in kategorije, kajti vsi so žrtve režima. Razlog njihovega bega je vedno in samo v tamkajšnjem političnem režimu, zato zaključujemo,, -da so vsi le politični begunci in da ima-:o vsi orav-ico do a-zila!
Izpiti na srednjih soleh'
Vstopni, sprejemni in razredni izpiti -na: goriških srednjih šolah se pričnejo 7. junija ob 8.30. Za pripustitev k tem izpitom je1 -t-reba vložiti na ravnateljstvo šole prošnjo na kolkovanem papirju iza 100 -lir najkasneje do 19. maja in priložiti vse potrebne listine, ki so -navedene v oglasu na' razglasni deski v-sake šole.
T-udi ljudskošoiski učenci, .ki se -nameravajo vpisati na nižjo srednjo šolo (-gimnazijo), morajo vložiti prošnjo najkasneje do 19. maja po navodilih*, ki so na Tazglasni deski šole.
GOSPODARSTVOI
V SADOVNJAKU: Opaža -se, da »kodra« že napada breskovo 'listje. Vzrok je, da dotično drevje je bilo prepozno ali- pa slabo poškrop Ijeno. Po-magamo *s tem, -da- poškropimo napadana drevesa ;z 1-odstot-no -broz-go prahu »Caffaro«, seveda brez apna. Močno 'napadene liste pa poberemo im sežgemo.
NA NJIVI: Na* njivi hitimo s sejanjem -koruze, ker je* že skrajni čas.
V VINOGRADU: Komaj tika začne poganjati, že opazimo, da jo razni škodljivci napadajo. To so: listni zavijač, grozdni molj, ple,snoba (oidium) in peronospora.
Listne* -zavijače uničimo taiko, da napadene zavite liste poberemo in sežgemo. Grozdni molj se pojavi pozneje, tik pred cvetenjem grozdja in -žre cvetje. Uničimo iga. na te načitn, da pri prvem škropljenju z modro galico ali z »Asporom«, Ra-medifom« itd. dodamo 300-500 gr svinčenega arzenala ali pa 1 kg navadnega »Geraisola«, oziroma 200 kg »Gesa-rolo 50« na 100 litrov brozge. Trtna plesnobe, je bolezen, ki nastopi ob vsakih vremenskih prilikah, to je ob vlažnem im mrzlem, kakor tudi ob suhem in' to-
plem vremenu. Napada vse zatone dele tr.te: -li-ste, mladike, grozde in pozneje jagode. 'Spoznamo jo, ko opazimo nekak 'bel prah na- -bolnih predelih. Proti tej -bolezni bomo škropili- z ra-znimi škropilnimi žve-pl.i, kot so n. pr.:	»Micro Eolfo
Momtecatimi«. »Tiamon«, »Cosain« itd. Prvič poškropimo, ko so mladike dolge približno 10 cm. O uporabi -teh švepel dobite vsa potrebna pojasnila v kmetijskih konzorcijih, kjer to prodajajo. Omenimo samo, da se ta žvepla lahko mešajo z brozgo modre galice ali drugih škropilnih sredstev, ki smo jih že zgaraj omenili-. Ta škropilna' žvepla .smemo uporabljati le dokler -ne nastopa huda vročina, in to približno vse tja, dokler niso jagode debele kakor grah. Od- tedaj naprej bomo rabili pa navadno žveplo, v prahu, kateremu dodamo 10-20 odstotkov prahu »Caffaro«. Ce- pa -rabimo bakreno žveplo 3- ali 5-odstotno, ni potreba, da dodamo »Caffaro«.
Zveplanie bomo opravljali raje zjutraj ali zvečer, ko ni' prehuda vročina, da nam ne ožge liste in grozde.
O peronospori bomo pisali prir hodnjič.
minforma ne bodo razgnali. Kljub temu ni nobeno presenečenje, da so sedaj nenadoma proglasili razpust »Kominforma«. Komunističnih priseg ne smemo nikoli jemati resnio, ker je pri boljševikih mož-beseda — reakcionarna navlaka, kakor vemo iz mnogih izkušenj *na našem ozemlju.
Kakor kaže: enkrat belo, enkrat črno
(Prav zato bi bilo nespametno smatrati, da pomeni sklep o razpustu »Kominforma« poraz obeh sovjetskih romarskih poglavarjev. Kar bilo decembra 1955 ze Hruščeva r. Bulganina crno, je p*c postalo marcu 1956 -belo. Res pa je tudi, da na Angleško nista mogla praznih rok. Najvažnejše pri vsem vprašanju je, da -bodo Stalinovi dediči nadaljevali s svojo ofenzivo pomirjanja z edinim ciljem, da zmehčajo Zahod. Ta ofenziva -smehljajev je tudi pri nas v polnem razmahu. 'Pred osmimi leti je Kremelj zapovedal neizprosno brakado na titovce. Tito ie nemudoma odgovoril s protibrakado. Pa so se klali na mrtvo med seboj, kot v časih -tJa-nstva, kadar sta se -dva graščaka sprla med seboj in so se hlapci o-beh klestili z vilami in kosami. Zdaj je prišlo protipovelje, in medsebojni pretepači bi se morali na uks-z objemati in sliniti. Pa ne gre povsod tako gladko. PaglavaTji s; sicer stiskajo roke zaradi zaslužka, »baza« pa še v mn-ogih primerih stiska — pesti. 'Premnogim pa, so se brakade in objemanja na ukaz ie teko prlstudila, da so se vrnili pač tja, kamor spadajo, in kjer so stali njihovi očetje in dedi — med zavednimi 'Slovenci.
'Pa se vrnimo k likvidiranemu »Kominformu«. Ta zarotniški vozel so presekali v Kremlju samo zato, ker ne spada več v novo igro, ki so s; jo i7,mislili Stalinovi dediči. »Ko-minform« je le preveč ogjiusen madež na novi maski komunističnih rrtezavščin. Ko so na XX. kongresu partije v Moskvi mrtvega. Stalina s podstavka 'nezmotljivosti -vrgli na. gnoj in ga obdolžili z vsemi -naglavnimi 'grehi, s katerimi so tako bogato zatožili Sovjetijo, njene kolonije in, v kolikor se je to posrečilo. tudi še ostali svet, je komin-fermis-tično gnezdo svojo službo o-pravilo in so mu -zato lahko brez pomislekov pritisnili brco na sedalo.
Hijenski naval
na evropska grobišča
»Kominform« sta v letu Marshallovega, -načrta zasnovala Zda-nbv in Malenkov z namenom, da preprečita obnovo Evrope. Na jpogoipšča Evrope sta nameravala nagnati tolpe hijen, ki -naj bi -boljševizirale ves Zahod. Pa sta se pošteno urezala, Iz neuspelega peklenskega načrte se je izmaličila tista pošast, ki ji danes pravimo »hladna vojna«. Ta pa se je izka-zala v teku časa -kot težka obremenitev za sovjetsko zunanjo politiko, saj se je '»Kominform« oči-tno razkazoval -svobodnemu svetu kot utelešenje in simbol komunistične- napadalnosti in 'neposrednega vmešavanja v notranje zadeve svobodnega sveta.
Stalinovi dediči so to zavoro sovjetske zunanje politike občutili kot veliko nadlego in zato poskušaijo •svoje nove potegavščine prikrivali spokorniško likvidacijo »Kominforma« in s tem dopovedovati vsemu svetu, da pra-vzaprav -nj-ihove -hijene niso zveri, ampak nedolžni jagnjiči.
Kremelj si lahko privošči- razpust »Kominforma«, ker ga to prav -nič ne stane. Na totalni duhovni in politični odvisnosti komunističnih partij od Kremlja ta ukrep prav ničesar -ne spreminja. Naravnost obupno -smešna discipliniranost preobračanja komunističnih lutkovnih a-kro-batov in njihovih partijskih ki-movce-v na Zahodu na novo proti-stalinov-sfco linijo in slepa pokorščina »socialističnim zakonitostim«, s katerimi se norčujejo iz delovnega ljudstva, vse to ie dovolj poučno za današnji svet. Namišljena sprostitev kremeljskih spon bo morda partijske -zaslužkarje vsaj v nekaterih primerih rešila -zaslužene psovke 'tujih plačancev. Likvidacija »Kominforma« pa- je predvsem preračunana za snubljenje in vabljenje •socialdemokra-tičnih množici Moskva ne more -pozabiti', da- je »Kominterna«, predhodnica »Ko-minforma«. razklala delavski razred.
S pravo liriko je »Pravda« pro-
glasila dan »sprave« in neprikrito priznala, kaj vse pričakuje Kremelj od »ljudskega fron-taštva«. Samo z »Ijudskofrontaško masko« bo mogoče — tako tuhtajo v Kremlju prevračati vlade na Zahodu- in odpirati pot sovjetski napadalnosti in s tem svetovni revoluciji.
Ben Akiba je bil židovski pisatelj, ki so ga umorili leta 135 po Kr. Pred svojo smrtjo je dejal: »Nič ni novega na tem svetu, vse smo že doživeli.« Vsekakor imamo za razpust »Kominforma« že eno zgodovinsko vzporedbo, katere pomena in nau-kov Zahod ne sme prezreti. Leta. 1943, v sredi druge svetovne vojne, je Staln razpustil komunistično internacionalo — »Kominterno«. »S tem ukrepom« — tako so takrat trobili komunistični pro-jagandni trobentači — »bomo o-krepili- protihitlerjansko koalicijo.«
Poučna vzporedba
s Kominterno
V Združenih državah in v Veliki Britaniji je ta takratna potegavščina odlično upalila. V resnici pa je ukrep zasledoval prav nasprotne cilje. Resolucija o razpustu »Kominterne« je poudarjala, da naj razpust odstrani ovire za »krepitev nacionalnih delavskih strank«. Iz-vensovjetskim komunistom so dovolili. da se v borbi proti Hitlerju v posameznih državah »nacionalizirajo«. Prav ta komunistična taktika pa je ustvarila osnove za komunistično polastitev oblasti v deželah Vzhodne Evrope. Mnogi izmed o-semnajs-tih podpisnikov razpusta »Kominterne«, ki so vojno preživljali na varnem v Kremlju, so kasneje zasedli najvažnejše ključne postojanke v »osvobojenih« deželah. Ta zgodovinska resnica najbolje odkriva- pomen in da-lekosežnosf u-krepa, ki so ga takrat v najširših 'krogih na Zahodu ocenjevali -kot dragocen-prispevek boljševiške diktature za normalizacijo mednarodnih odnosa je v....
Danes, ob razpust-u »Kominforma«. 'seveda ni govora o skupni borbi proti Hitlerju, ampak o »skupnem boju za mir, za demokracijo (!) in za socializem«. Osnove iin namere tega manevra pa so ostale leta 1956 prav iste kot leta 1943, ali pa bo tudi- juspeh isti? Odgovor na (o vprašanje je sprejem, ki ga bo svobodni sivet pripravil temu novemu, ne, pravzaprav na novo prepleskanemu trojanskemu konju svetovnega komunizma.
Tudi nam je komunizem postregel s -trojanskimi konji. Radovednost občudovanja teh konj ni bila v začetku nič manjša od -trojanskih radovednežev. T-udi pri. -nas so širili vesti-, da je komunistične -nevarnost minila, da je konec ugrabljanj, u-morov in .podobnih čednosti prak- ■ ličnega komuniizma. »T-udi tam na eni strani se s-tve-ri boljšajo, so -tolažili -zapeljivci nekomunistične 'Slovence. -Prav tako kot nekoč Grki, so .tudi Kraigherjevi »vojščaki« pripeljali na -tržaško obrežje i-z Ljubljane sicer ne velikega, venda"-pa izkušenega lesenega -konja, ki naj bi ga- tržaški Slovenci ocenjevali kot »da-r iz nebes«. V resnici je imel konj nekaj, stikov z oznanjevalci nebes v svoji preteklosti in za-to mu je tisto nekaj; dlake, M jo je zapustila preteklost, obljubljalo trojansko zmago. Tržaški Slovenci pa niso Trojanci. Kaj kmalu so celo lahkoverneži spoznali, kdo dejansko čepi v notranjosti trojanskega konja in kakšni so resnični name-ni kljuseta.
Morda -bo ie kakih 6 tisoč let od tega, odkar je trojanski konj premotil ‘Trojance, -tržaški Slovenci pa te -zgodbe niso pozabili. Trojanski konj- in njegova dlaka, k jo pušča v »Novem listu«, -ne bodo prevarali testega, ki pozna le nekaj zgodovine in ima s komunističnimi potegavščinami le nekaj bežnih izkušenj! Prav v -tem času, ko bi se moral pri sedanjih volitvah odpreti konjski trebuh- in bi se morali Slovenci -zvrniti v komunistično brezno, je konj kar sam klecnil. Klecnil je zaradi visoke nagrade, ki1 so mu jo -gospodarji od,rekli. O tem pa -bomo kaj več poveda-li prihodnjič.
^00 milijonov za ljudska stanovanja Gopišhe
Ministrstvo javnih del je te dni odobrilo naka-zilo 400 milijonov lir ■za zgraditev ljudskih stanovanji n* Goriškem. Vsega skupaj bodo s -tem zneskom zgradili 186 stanovanj, od katerih jih Doberdob do-bL šest in So vodu je tudi šest.
OOBROr BLAGO .NAJNIZJL’ CBNB
DROGERIJA
AHTON PODGORNIK
GORICA - Trg. De Amlcis 12, na Kornu - Tel. 3009
Da se ne pozabi
- Zato so danes zavezniki - Ria naša
Kako so trža&ki titovci že leta 1949 prodajali Trst - Sklicevali so se na dogovor Tito-Togliatti vprašanja so vztrajno... molčali I
Tisti, ki danes tako radi ka« žejo s prstom na druge, češ da !-o zavezniki raznih italijanskih strank, menda pozabljajo, da so bili prav oni prvi, ki so se za« vzemali za rešitev tržaškega vprašanja na način kot je to bi* lo pri srcu vsem drugim, samo ne tržaškim Slovencem. Takrat so imeli priliko pokazati svojo načelnost in slovenstvo, zvestobo tukajšnjemu življu, pa je niso.
Sam Babič, poglavar tržaških titovcev, je že leta 1949 (na zbo* ru v Ižoli, 1. novembra 1949 s podpisanim člankom v »Primor* skem dnevniku«) izjavil, da je treba rešiti tržaško vprašanje na osnovi dogovora Tito * Togliatti. Ko se je to razvedelo, je »De* mokracija« o tem obširno pisala. 13. januarja 1950 je na prvi stra« n 1 celo objavila »Odprto vpraša* •nje«, s katerim je imenoma po* avala gospode:	Dr.	JOŽETA
DEKLEVO. FRANCA ŠTOKO, Dr. ANGELA KUKANJO, JU* LIJA BELTRAMA, vse tedanje občinske odbornike »Ljudske fronte« in vidnejše slovenske člane takrat še živih KPSTO, OF in SIAU
naj povedo »ali se strinja* jo s tem, da g. Branko Ba: bič s svojim predlogom; za novo rešitev tržaškega vprašanja na podlagi s/>o* razuma Tito:Togliatti po* nuja Trst Italiji?«
Odgovora ni bilo. Zarotniki proti STO, na katerem niso mo* gli igrati prve violine, so molčali. To pa jih ni motilo, da so komaj dve leti kasneje na Bazovici pri* segali, da bodo STO branili, da od njega ne bodo odstopili. S to volilno obljubo so se na zadnjih volitvah potegovali za slovenske glasove.
Dejansko so pa ostali pri tem kot so bili :za dogovor Tito*To* gliatti, za izigravanje volje trža* ških Slovencev, za neizpolnje« vanje načela, katerega so jim na volitvah leta 1952 dali slovenski volivci. Dajali so obljube, roko so pa tiščali v žep in jo stiskali v figo.
Slovenski volivci in volivke! Kje je jamstvo, da tudi danes ne delajo tako, da je vse, kar vam govore, resnica. Da mislijo re* -.no s svojim slovenstvom, pro* sto cono, zahtevo po avtonomi* ii? Na preteklost poglejte, pa boste videli koliko lahko daste na njihove besede in na besede vseh, ki se z njimi vežejo.
Slovenski pregovor pravi: Po* vej mi s kom hodiš in povedal ti bom, kdo si. Gliha vkup štri* ha! In takšna »gliha«, ki ne po zna besede, ki ji je načelnost de veta briga, poslušnost tistim ko mandam, od katerih žive, pa vse danes vedri in oblači na vseh »skupnih«, »demokratičnih« in »neodvisnih«, toda dejansko ko* munističnih listah. Ne nasedite jim še enkrat, potem ko so vas tako goljufali!
Speljali so dogovor Tito * Togliatti in zato se danes lahko ob* jemata Tito in Togliatti. Toda kdor hoče. da se spoštuje voljo tržaških Slovencev, voli slaven* ske, ne pa Titove in Togliattije* ve kandidate!
dilo mnenje strokovnjakov, ki so ga izdelali še pred razpravo in po katerem je Mikojan delo* val v najintimnejši celici zarota niškega središča in je svoja nasprotovanja Hruščevu zgolj spretno prikrival, da bi s tem svoje skrunilske načrte bolj za* gotovo tudi uresničil.
Sovjetsko ljudstvo pa je po zaslugi moči in čuječnosti ko* munistične partije in njenih var* stvenih organov — kakor je po« sebno naglasil tov. Kruglov na včerajšnji razpravi — vse te pe« klenske načrte pravočasno pre: prečilo.
Tov. Kruglov je dejal: »Prav tako kakor je treba XX. partij* ski kongres označiti v sovjetski zgodovini kot »kongres izdajah cev«, prav tako si je Mikojan, ki je na tem sramotnem sestanku prvi nastopil proti svetlemu spominu našega velikega in ljub* 1 j enega Stalina, priboril žalostni naslov »junaka skrunilcev gro* hov«.
V teku razprave so se pojavili novi momenti v zvezi z zločin* skimi stiki skrunilcev grobov z zahodnimi imperialisti, ki so pri* čeli kmalu po »kongresu izdajal* cev« z nesramno predrznim obi* skom, v Londonu. Obtoženec Malenkov je svoje priznanje iz* popolnil z izjavo, da je Hruščev s «vojo hinavsko gonjo proti »o* sebnemu kultu« v resnici samo izpodkopaval partijsko discipli* no. Da je enotnost delovnih lju* di vsega sveta razbijal s tem, da je pomazal žareči lik nepozab* nega Stalina. Priznal je tudi, da
je pri svojih obiskih v tujini pri* laščal samemu sebi najbolj ne: sramni osebnostni kult. Ob tej ugotovitvi se je prijavil k bese* di državni javni tožilec Behte: rev * Sibirski in obžaloval, da sovjetska justica jamči dobroto nepristranskega pravnega izreka »celo sluzastemu mrčesu agen* tov, ki se medsebojno obdolžu* jejo« in s tem onemogoča, »da bi to črvivo golazen enostavno pohodili škornji našega delovne* ga ljudstva«.
Tudi včeraj so bili na obrav* navi prisotni tovariši Molotov, Kaganovič, Pervuhin in Radek. Trav tako pa tudi delegacija u* rednikov zahodnoevropskega ti* ska, ki so častni gostje sovjet--ske vlade. Prispeli so v Moskvo s Dosebnim letalom Stalinove le* talske družbe.
(FORUM, DUNAJ)
II
II
»Resnicoljubni dobrotniki« svobode in demokracije po* kupijo »Demokracijo« že pr* vo uro po njenem izidu. Ver* jetno jih resnica le preveč zbada v užitkarske trebuhe in jim grozi z nezaželjeno shujševalno kuro. »Demokra* cijo« zagotovo dobite na se* dežu SDZ v ulici Machiavel« li 22*11 in v upravi lista v u* lici S. Anastasio l/c ter pri vseh krajevnih volilnih od* borih »Slovenske liste«.
SLUČAJ
Dva urednika - Herojstvo Slavka Uršiča in klavrna nenačelnost dr. Deža
Slavno uredništvo!
Z velikim zanimanjem in mo«
ralnim zadoščenjem sem prebral dopis na drugi strani zadnje »Demokracije«, v kateri je nek* do primerjal naše kapitulantske komunistične sopotnike z juna* škim branilcem Alcazarja, ki ni maral kloniti, čeprav je s tem žrtvoval svojega sina in je tvegal tudi lastno glavo. Takšne ju* nake spoštuje vsak, pa naj gre za nasprotnika ali zaveznika, kajti junaštvo in načelnost sta nekaj, pred čemer se pošten člo= vek vedno odkrije. Tudi načel: ni in prepričani komunisti mi vzbujajo spoštovanje, medtem ko čutim do vseh političnih glist, ki študirajo samo, kako bi pri* mernejše krivile hrbtenico, kvečjemu gnus.
In prav Vaš tednik je imel v osebah dveh svojih odgovornih urednikov dva takšna primera.
Prvi je bil Slavko Uršič, de* janski in odgovorni urednik »De: mokracije«, katerega članke sem prebiral z največjim užitkom. Čutiti je bilo, da je tednik izraz njegovega hotenja, bil mu je du: ša. Ni klonil, ni gledal na žrtve, ne vem, če ste ga sploh kaj pla: čali. Ne poznam teh okoliščin, a čutil sem, da je bil z listom ta-■ ko eno. da so ga komunisti, ko grožnje niso nič zalegle, končno ugrabili in najbrž ubili, misleč, da bodo s tem ubili tudi »Demo* krači jo« in naše demokratično gibanje. Slavko Uršič je bil to* rej heroj. Poznal je samo borbo,
SO TO SOCIALISTI?
Odgovor socialistične Internacionale komunistom - Komunisti so nniCill Se vsakogar, ki se |e z njimi bratil - Samo muhe se Se usedalo na limanice
Moskva (Tass), 29. 2. 59. včeraj« šnji 17. dan razprave proti zarot* niškemu središču pod vodstvom Hruščeva, Žukova in Malenkova so sodišču predložili novo gradi-vo o državi sovražnem delovanju skrunilcev grobov in diver* z^ntov, ki so pod krinko »kolek* tivnega vodstva« dolga leta za* rotniško delovali proti Sovjetski zvezi in s tem proti koristim. vse= ga naprednega človeštva. Pri tem se niso strašili vlačiti spomina genialnega stvaritelja sovjetske sile J. V. Stalina v umazanijo svojih reakcionarnih spletkar« ienj. Posebno se je včeraj potr*
Moskovska »Pravda« in radio, za njima pa vsa komunistična propaganda proglaša, da je da« nes najbolj pereč problem »do* sega enotnosti delavskega razre* da v boju za osnovne koristi de* lavcev«. Za vse, ki se še sporni* njajo časov izpred druge svetov* ne vojne, pa tudi razvoja raznih evropskih odporniških gibanj, je jasno, da gre pri tem za poziv na ponovno ustvarjanje »Ijud* skih front«.
Kaj so bile ljudske fronte? Povezava vseh socialno usmer« jenih gibanj in strank s komu« nisti, seveda tako, da so komu« nisti ukazovali, drugi pa uboga* li in plesali. Komunisti, ki sami mso mogli dovolj razširiti svojih vrst, so z ljudskimi frontami ne* kajkratno povečali svoj vpliv. Odločilno vlogo so odigrale ljud* ske fronte v prvem letu boja proti Hitlerju, ko so rušile mo* ralo v vrstah protihitlerjevskih sil in je n. pr. francoska »ljudska fronta« v veliki meri priporno« gla, da je Francija bila tako hi« tro in tako rekoč sramotno po* ražena.
In odporniška gibanja? V ko* likor so bila zgrajena po vzorcu »ljudskih front«, kakor je bil to slučaj v večini vzhodnoevrop« skih držav in tudi v Jugoslaviji (namreč glede Titovega gibanja, ki je zmagalo), v vseh takih pri* merih so odporniška gibanja slu* žila samo komunistom, da so se povzpeli na oblast. In čim so en* krat trdno sedeli na oblasti, so 7.a nasprotniki hitro polikvidira* li še svoje zaveznike. Končno so ostali sami, vladajo z nasiljem, diktaturami, uničili so vsako de* mokratično svobodo, prepoveda« h stavke, zasužnjili so državlja* ne, še posebno pa kmeta in de* lavca.
Po teh izkušnjah torej komu* nisti zdaj zopet pozivajo na »skupnost«, na ustvarjanje »ljud* skih front« itd. Najbolj smešno pa je, da še vedno najdejo bac* ke, ki jim verjameio. Eni za to.
ker so se skregali z razumom!, drugi, ker se jim tresejo hlače, tretji pa zato, ker lovijo korist in mislijo, da je zadnji čas, da menjajo zastavo. Stožilo se jim j c po koritih, po raznih plačanih funkcijah in — navajeni so pač, da so na strani tistega, za kate* rega mislijo, da je najmočnejši, ne pa na strani pravice. Take ka* line so pri nas komunisti obeh taborov, titovskega in vidalijev« skega, polovili in potaknili v svoje »skupne«, »demokratične«, »neodvisne« in kakor že vse i* menujejo te kukavičje liste.
Socialistična internacionala ne naseda
Toda če so tako uspeli pri lju* deh, ki niso razgledani, katerim zaletelost in stremuštvo slepita razum ali pa so udarjeni na cvenk srebrnikov, ni komunistič* ni klic naletel na enak odziv prav pri tistih, ki bi jih komuni« sti najraje pridobili. Tržaški ti* tovci javno zdihujejo, zakaj ni prišlo do skupnih list z italijan* skimi socialnimi demokrati. Po« dobno obžalovanje izražajo tudi italijanski komunisti. Še značil« nejše pa je, da se je izrekla pro* ti sodelovanju s komunisti tudi sama Socialistična internaeiona« la, torej organizacija, ki govori v imenu velike večine delavstva svobodnega sveta. Na svoji seji aprila meseca v Londonu je So« eialistična internacionala izdela* la in odobrila odgovor na komu* nistično vabilo, v katerem pravi:
»Med socializmom in komu* nizmom ni ničesar skupnega ... Komunisti so samo popačili pra« vo idejo socializma ... Koderko« li so prišli na oblast, so uničili sleherno svoboščino, vsako pra« vico delavcev, vsako politično pridobitev in vsako človeško vrednoto, ki so jo skozi več ge* neracij priborili socialisti. Socia* listi verujemo v demokracijo, komunisti ne. Socialisti veruje* mo v pravice človeka, komuni* sti pe niih TTorfu^io '<
Socialistična internacionala po* eg tega ugotavlja, da se z od* stranitvijo stalinizma komuni« zem bistveno ni prav nič spre* menil. Socialistična internaeiona* 1? se spominja tudi sestrskih so* cialdemokratskih strank v Vzh. Evropi, ki so pristale na sodelo* vanje s komunisti, pa »so bile zdrobljene v prah, prisilno spo* jene s komunističnimi in druga* če odstranjene s surovimi sred* stvi diktature, ki se sama po*, smehljivo naziva Jjudska de* mokracija”.«
Tako gledajo torej na komu* niste socialisti, ki jih najboljše poznajo. Samo pri nas se še naj-^ dejo pametnjakoviči, ki mislijo, da opravljajo koristno delo, če kot ponižni sopotniki pomagajo komunistom, da se polaste naših občin in pokrajinske uprave.
Tem ljudem, katerim* vse do* sedanje izkušnje nič ne pomaga* jo, ki stopajo drugič ha komuni* stični led, da zopet plešejo po muziki iz Beograda ali Moskve, ne pa po željah svojih volivcev, bomo pokazali figo! To v naše, pa tudi v njihovo dobro.
Volilni sonet
Hinavstvo, zavijanje, lumparija, prekanjenost lisičja, zvitost kače, politika se zde vam vse zvijače; klin s klinom, z lumpom lump [naj se pobija!
Krivi naj se pravica in zavija; poštenost, plemenitost so igrače! Obrekovanje, laž, če ni drugače * dovoljena je vsaka grdobija.
Slabo ne more dobrega roditi, noč z dnevom, laž z resnico se
[ne druži;
kaj moglo bi iz take zveze priti?
Slovenec ne brazda po tuji luži; tak * narod svoj bi moral zatajiti. SLOVENSKA LISTA
[le slovenstvu služi!
(Po Josipu Stritarju)
vztrajanje do zmage ali pa smrti. Ni klonil.
Ne vem kaj je pripravilo last* nike »Demokracije« do tega, da so kmalu po Uršičevi ugrabitvi in po preselitvi lista v Trst iz* brali za odgovornega urednika »Demokracije« dr. Ježa. Je to bilo usmiljenje do človeka, ki je izgubit položaj v slovenskem šolstvu? Poznal sem tega gospoda že prej in moram reči, da me je izbira te osebe za takšno mesto, kot je odgovorni urednik »De: mokracije«, pošteno presenetila. Faš list je takoj izgubil svoj ne* kdanji ogenj, in kar ga je drža* lo pokonci, očividno ni bilo Je* ževo pero. Tudi to je splošno znano. Toda bil je vendarle od« govorni urednik. In tudi če ste ga vzeli k sebi iz usmiljenja, vU dite zdaj, koga ste redili: presedlal je na komunistično listo za občino DeviwNabrežina! Bu lo mi je kot bi me nekdo s ko: lom po glavi. Veliko političnih saltov«mor tatov sem že videl, takšhega pa še zlepa ne. Pri vsem sem pa koncem koncev le imel zadoščenje: možakar se je pot kazal prav takšen kot sem svo: ječasno bil prepričan, da se bo. Le precej dolgo je trajalo. Zdaj tudi razumem, zakaj že poldrw go leto ni več urednik »Demo: kracije«.
Tako so »Demokraciji« komu-, nisti dejansko ugrabili dva ured* nika. Eden je svoje ime zapisal z zlatimi črkami v našo politič* no zgodovino in bo živel večno, pa čeprav je končal v komuni* stič ieči ali celo pod komunistič* rtimi kroglami. Drugi, ki je prestal v komunističnem objemu in na komunistični listi, je pa sicer še vedno živ in celo menda uči našo mladino (najbrž svoje ne: načelnosti!?), toda za vse pošte: ne in nekaj vredne ljudi je mo: ralno mrtev. Ni ga več, ne kot človeka, ne kot moža.
Takšna je moja misel. Mislim pa, da bi morali o temu tudi Vi kaj povedati, da ne bi ljudje mi: slili, da so komunisti z Ježem zares dobili človeka, ki nekaj pomeni in nekaj šteje.
Vaš čitatelj in, demokrat D. Z.
Op. ured.: Zaenkrat objavljamo samo dopis, ki smo ga prejeli. Zaradi pomanjkanja prostora in nujnejših zadev, ki i-irejo prednost, se pa na slučaj dr. Janka Ježa -povrnemo enkreit prihodnjič.
Preproste modrosti
»Pr. dn.« je 9. t. m. objavil vo* litne delavnosti komunistov in njihovih sopotnikov. Na komu* nističnih shodih na podeželju so po tem poročilu govorili: v Sale* žu Alojz Markovič in Frane Sto: ka; v Lonjeru: dr. Jože Dekleva; v Padričah: Zorko Jelinčič; na bkoljetu: tov. Kenda in tov. Sam* sa. Morda bi slovenskim voliv* tem in volivkam »Pr. dn.« poja* snil nekaj več značilnosti vseh teh »prijateljev ljudstva«. Kdo so ti tovariši? Kje so uslužbeni in od česa živijo. To je namreč važno vedeti. SVOBODNI IN NEODVISNI LJUDJE GOVO* RIJO SVOBODNO IN NEOD* VlSNO; DNINARJI PA MO« RAJO GOVORITI IN PROPA* GIRATI SAMO TISTO, KAR JIM UKAZUJEJO GOSPO* DARJI/ O GOVORIH SVO« BODNIH LJUDI JE VREDNO RAZMIŠLJATI - IN SE PO NJIH TUDI RAVNATI; HVALNICE HLAPCEV O GO* SPODARJEVIH »VRLINAH« NE MOREJO PREPRIČEVATI PAMETNIH LJUDI/ TO SO IZKUŠENE MODROSTI, OD> KAR SVET STOJI.
Partijski uslužbenci na listah, partijski usluž« benci na shodih, pa naj &e na volilnicah ostanejo - sami uslužbenci!
Svobodni in neodvisni volivci volijo SLOVENSKO LISTO, ki je svobodna in neodvisna.
Otvoritveno volilno zborovanje SL
V nedeljo 6. maja 1956 so se ob 10. uri v prostor “h SDZ zbrali kandidati Slovenske liste in drugi prijatelji, da se pomenijo glede ,poteka volilne kampanje iza občinske in pokra;inske volitve.
Zborovanje je otvoril podpredsednik SDsZ ig. Kristijan Tence in 9*o pozdravu pozval zborovalce, naj *i izberejo predsednika današnje-ja zborovanja.
Soglasno je bil izvoljen g. Kristijan Tence, ki je po nekaj uvodnih besedah 'takoj podal besedo dr. Josipu Agnelettu, nosilcu Slovenske liste.
Govor dr. Agneletta
V uvodu je dr. Agneletto ugotovil pomen svobodnih volitev .za «vobodni svet, kjer je na razpolago več list različnih strank. V takem svetu volivci lahko izbirajo po svoji volji in po sivojem prepriča-■ju', vsega tega pa mi v deželah pod komunistično diktaturo.
SDZ nastopa pri sedanjih volitvah skupno s SKS pod' iznaikom lipove vejice s helebardo. Lipa je teila že od pradavnih časov simbol slovanstva in pod lipo so naši predniki nastopali v vseh javnih zadevah in se, lipi nikoli niso odirekli. Celo v dobi fašizma ne. V sedanji volilni propagandi kričijo naši nasprotniki, da smo mi za Italijo. Pri tem se poslužujejo vseh nizkih obrekovanj, za tarčo pa so si izbrali prav njegovo osebo. Po njihovem mnenju je SDZ njegova politična stranka. Res pa je prav nasprotno, da namreč dr. Agneletto postavlja svoje skromne sile v službo organizaciji, ki je bila Ur-stanovljena prav zaradi tega, ker demokratični Slovenci nismo in ne bomo nikoli soglašali in se strinjali iz zastopniki nasilja. Napadajo ®a vselej,, .ko v mestnem svetu iz -a-aizi svoje' mnenje y eni aii drugi izedevi. Tako se je iigodilo pri razpravljanju v občinskem svetu o slovenskih napisih na' tržaških oili-cah. Ponovil je vse to, o čemer je pisala »Demokracija« na podlagi stenografskih zapisnikov. Prav Itako so ga napadli, ko so v mestnem svetai razpravljali o odškodnini lastniku male hiše na Goldonijevem trgu, ker bi jo bilo treba porušiti. Lastnik je zahteval za hišo, ki jo je kupil za 4,500.000 lir, nič manj kot 50,000.000 dn razumljivo je, da bi moral vsak .poštenjak glasovati proti razmetavanju občinskega denarja posameznikom.
Ko je bilo v mastnem svetu govora o preskrbi denarja |za graidnjo hiš in za kanalizacijo v našem mestu je glasoval po svoji vesti, ker je bil prepričaš in je tudi danes prepričan, da bi ta sredstva mora-
Nasileic SLOVENSKE LISTE Zib občino Dolino g. Jercog Valentin
iit priti iz Rima in bi delovnemu človeku nudila možnosti povečanega zaslužka. Iz teh primerov to še 'številnih drugih se kaže uboštvo komunističnega tiska v argumentih, s katerimi bi hoteli načelmo pobijati našo organizacijo. Ne razumejo pa, da se pred vso javnostjo takim pisarjenjem samo smešijo.
Na volitve pojdeimo tako v mestni, kakor na podeželju z edino slovensko listo, ki nosi že v svojem nazivu slovensko ime. Drugih slovenskih list v .tržaškem mestu •ni, pa četudi je nosilec liste USI dr. Jože Dekleva in bo svet te glasove .prišteval glasovom italijanskih strank.
Po številu glasov, ki jih bo dobila maiša lista, se .bodo krojite naše .slovenske pravice in uvaževale želje tržaških Slovencev.
Nadalje omenja dr. Agneletto XX. kongres sovjetske komunistične partije, ki ni obsodil .samo Sta-3i.na, ampak pretresel osemintridesetletno stavbo komunizma s tem, da spravlja na laž in oznanjuje za krivo vero to, kar je bilo Se do včeraj za komuniste čista resnica. XX. kongres nam je dal torej prav, .saj smo že od vsega začetka svojega vstajenja, zatrjevali, da ni res, kar oni oznanjajo. Iz 'zgodovinskih (skušenj vemo, da se take obsodbe im njih posledice ne bodo omejile le «a diktatorje v Rusiji. Razširile ■e bodo tudi na. ostaie dežele, kjer
vladajo komunistične vladavine. Gornja obsodba .ne bo torej ostala glas vpijočega v puščavi!
Komunisti iščejo sedaj sožitja na Zahodu. C e bi lahko računali z vojaško zmago, bi gotovo ne oklevali, da izzovejo vojno in preplavijo ves svet. Ofenziva smehljajev pioti Zahodu je -znak njihove slabosti.
Smo torej na pravi poti v borbi za svobodo človečanskih pravic, k: jih že polnih osemintrideset let v Sovjetiji ne poznajo; vztrajati pa moramo, da se končno enkrat zruši krivi nauk.
Pa še en nauk nam je dal ta, kongres : uničenje osebnega kulta, propad malikovanja diktatorjev. Ni zašla s tem samo slava. Stalina, studii druge manjše diktatorje bo prej a-li slej .zadela ista usoda.
Dr. Agneletto ie nato prešel na obravnavo volilnega programa, ki je vsebovan v naslednjih glavnih točkah:
1) Ustanovitev proste cone, ki bi prispevala h gospodarskemu in socialnemu dvigu našega mesta in zajamčila človeka dostojno življenje vsakomur.
2) Upra'vno avtonomijo Julijske dežele, da bi postali nekoliko manj odvisni od Rima.
3) Poj a Čanje in pomnožite v pomorstva v toliko, da bi lahko konkuriralo s Hamburgom in Bremenom.
4)iZnižanje železniških prevoznih tarif, da bi se tako podprla trgovina s Srednjo Evropo.
5) Letališče za civilno letalstvo, da bi .bil taka Trat tudi po zračni
poti povezan z drugimi evropskimi mesti.
6) Odpravo zakonov, ki zahtevajo posebna dovoljenja pri naložbah tujih kapitalov v našem mestu.
7) Izkoriščanje lege našega mesta za. učinkovit razvoj tujskega prameia. Pomnciitev prometnih zvez med morjem in zaledjem.
8; Izkoriščanje rotacijskega sklada y korist vseth prebivalcev in preprečitev, da’ bi se ta sklad razmetaval .sumljivim industrijam.
Ob koncu obsoja dr. Agneletto postavljanje list demokristjanov v slovenskih občinah kot je Dolina.
Predsednik SKS dr. Simčič
Po končanem .govoru dr. Agneletta, ki so ga poslušalci pogostokrat prekinjali z glasnim odobravanjem in ploskanjem, se je k besedi oglasil dr. Simčič, predsednik SKS. Potrdil je, da. se popolnoma strinja z izvajanji dr. Agneletta, dodaja .pa-, da se v tem trenutku moramo 'zavedati važnosti, ki jih imajo sedanje volitve «e samo iz upravnih, temveč tudi iz političnih razlogov iza Slovence na Tržaškem. Nobena stranka- nima podobnega položaja kot naša. Rim smatra naše gibanje za malenkostno. To je ■tudi dokaz, da je Rim Kulturni dom dodelil titovcem. Ce s sedanjimi volitvami dosežemo afirmacijo, bo morala italijanska vlada svoje stališče spremeniti. Imamo •torej možnosti preusmeritve -gledanja osrednje vlade na politične sile Slovencev na tej zemlji.
K besedi- se . je oglasijo natgj' še
večje število zastopnikov mesta in podeželja. Tako je -gospod Danilo Zahar poročal o komunističnem zborovanju v Borštu, kjer se je posebno zaletaval v osebo dr. A-gneletta župan Lovriha. Naših zastopnikov na .shodu niso pustili k btaedi. Oba zastopnika iz Borata sta zato mnenja, da bi komunistom odgovoril osebno predsednik SDZ.
Zupan iz 'Nabrežine, g. J. Terčon, je v kratkih besedah pojasnil, zakaj demokratični Slovenci nastopamo samostojno. Dejal je, da so bili demokratični Nabrežinci pripravljeni ne velike žrtve, poniževalnih predlogov pa niso mogli sprejeti. Nikakor nismo bili pripravljeni pomagati komunistom, da se polastijo občinskega sveta, zato nastopamo sami. Omenja, .da je na nabrežinski komunistični listi 13 komunistov. 11 Slovencev in 2 Italijana, ter 3 sopotniki. Poudarja, da je italijanski volilni zakon za manjše občine krivičen, ker uvaja večinski sistem pri volitvah.
Proti, koncu se je med zborovalci razvila- živahna debata, v katero je .poseglo več ^govornikov. V glavnem .so :se- vsi! zgražali nad podlo propagando, ki jo vodijo tiitovci in komunisti" proti demokratičnim Slovencem pb receptih pokojnega Stalina. Gospod Kosmač je na- primer prepričan, 'da je g. Bordon, ki je igovoril v Boljuncu, dobil ukor, ker je' na zborovanju omenjal spor med ttovci im kominformisti.
(Nato so se zborovalci še pomenili , glede, 'Političnih shodov. Zbo.ro-vanje ie bilo nato izaključeno.
Spet pridno lažejo
Dvakrat zaporedoma smo javno jozivali uredništvo »Primorskega dnevnika«, da pove, komu, kdaj, kje in v kakšen namen nam »je o-blostnež vrgel drobtinico«. »Primorski dnevnik« molči že trt tedne, pomeni, da je spet. lagal.
V svoji torkovi, izdaji se »Primorski dnevnik« lišpa z govoranco svojega sopotnika in odgovornega urednika. »Novega lista«, ki se piše Drago Legiša. V resnici je to 'izkušen pcftitični romar in pravi akrobat strankarskih preskakovanj. Kako je bilo z njim med vojno, bo verjetno razložil na svojem prvem bodočem shodu. Ta gospod je bil tudi član SDZ in je pred leti v prostorih SDZ tudi- predaval. Predaval je o titovcih — in naj nam g. dr. Branko Agneletto oprosti — z žargonom in izrazi, ki absolutno postavljajo v senco dr. B. Agneletta. Kljub oznovskemu vohunstvu je ta govor, ki ga je g. Drago Legiša sestavil in prečital, še spra Legiša sestavil in prečital, še spravljen, v naših arhivih. Zanimivi .so zlasti tisti stavki, ki mu jih je takratni politični tajnik iz estetičnih nagibov črtal. Cez sedem let vse prav pride!
Zanimivo je nadalje, da v .isti številki »Primorski dnevnik« piše Titovo Jugoslavijo v narekovaju. Ni še prav dolgo tega, ko brez Tita Jugoslavije s,ploh ni omenjal.
Pa še nekaj. Titov reporterček se je res strašno zgražal nad odkril timi .besedami dr. B. Agneletta; najbrž mu je vid jemal dvorni vlak maršala, ki je komaj nekaj dobrih ■ur pred tem prečkal Opčine. Ver-
Besednjak „
“ rdečekožca
Sedaj ko je dr. Besednjak srečno spravil svoje omizje na volilne liste v duhu in po najnovejših priporočilih Stalinovih dedičev, ki nameravajo razširiti svetovno revolucijo komunizma po vsem svetu, ne s pomočjo Rdeče armade in z o gnjem in mečem tajnih policij, pač pa z »Ljudskimi frontami« in Hru-ščevimi smehljaji, se je v svojem »Novem listu« na dolgo in na široko lotil žehte rdečekožca Naš »Edinjaš«, katerega neizgovorjeni volilni govor priobčujemo na drugem mestu, je politično vlogo. dr. Besednjaka pogodil v polno, čeprav je svoj govor napisal že v času, ko je poklicni politični oče polnih 24 ur vlekel za ušesa svoje g-i odgovornega urednika, ki je v Nabrežini zaloputnil vrata titovsko -komunistične zarote. Zaloputnil jih j« zato, ker koalicija ni sprejela njegove kandidature za> nabrežin-skega župana. Rotil je tistega jeiz-rce-ga večera samega sebe in vsakogar, ki ga je želel poslušati, da br> v »Novem listu« že »razkrinkal« komuniste in titovee. Verjetno je v svoji hudi jezi pozabil, kdo je njeigov gospodar in kdo gospodar njegovega gospodarja. Tako se je napovedani lajež v 24 urah spre menil v dobrikajoče mahanje z repkom tistim, ki so kužka vrgli
S svojimi novinci ima dr. Besednjak sploh smolo. Sam se političnih shodov izogiblje, njegovi učenci pa niso vsi dovršeno sopotniško zlikani. G. Bordon, ki- je v Boljuncu govoril za komunistično ljudsko-fiontaško listo, je našteval številne polomije KP, ki jih je »Delo« v svoji »samokritiki« pred štirinajstimi dnevi potrdilo, teden dni kasneje pa stresalo svojo jezo na odkritosrčnost g. Bordona. Tudi tega gospode, je poklicni politični oče stresal za ušesa. S kakšnim .uspehom ne vemo. Poštenemu človeku je pač težko hvaliti pokvarjeno robo, to znajo samo poklteneži. Vsekakor je bol j unska lekcija prostodušnim in morda celo dobrohotnim ljudem resen memento, kaj se pravi s komunisti zobati češnje.
Besednjakova prelevitev...
Do svojega polstoletnega življenja dr. Besednjak ni .bil komunist, bil je za tako družbo vse preveč gosposki. Nasprotno je bil — skoro bi rekli — pretirano "načelen nasprotnik komunizma. Ko so pred desetletji v nekem odboru dodeljevali podpore in posojila revnim vi-sokošolcem po takratnih »reakcionarnih« merilih resnične potrebe in se ta odbor prav nič ni izanimal za strankarsko pripad nosit prosilca, so ogorčeni odborniki v več slučajih protestirali, ker je dr. Besednjak načelno odklanjal podpore in posojila vsem tistim prosilcem, ki so dišali po levičarstvu. To je bilo zi takratne čase razumljivo. Komunist je takrat v očeh dr. Besednjaka pomenil manj kot berač....
Po končani vojni so se prejemki vseh nekomunističnih Jugoslovanov izničili, le peščica vrhunskih in podvrhunskih komunistov je zletela, s prejemki in udobnostmi v sedma nebesa. Redkim državnim re n. trnkom sta ostali odprti Jamo dve poti: stradanje ali presedlanje. Zdi ise, da je dr. Besednjak izbral zadnjo pat. To domnevo potrjuje -
jo vse številne odkrite, še bolj pa prikrite Besednjakove usluge komunizmu.
Tudi danes verjetno dr. Besednjak ni komunist. Verjetno ne toliko iz laistnih kot tujih nagibov. Komunistka) lahko postane čez noč vsaka križka Marička, le če" zna dobro preklinjati in še boljše o-piavljati -».reakcijo«. Za politične kanone pa stvar ni tako enostavna1. O tem bi lahko kaj več povedal tisti tržaški doktor, ki je trikrat telebnil ob tla na komunističnih z-jJitiht, prednjo je prejel pairtijsko izkaznico. Na »karakteristiki«, pa še vedno velja za »salonskega/ komunista«. Po zunanjosti in udpb nosti tudi upravičeno zasluži ta naslov £ kapitalistično nevesto vred. na cesto. Ali pa je bilo vse to le inscenirena potegavščina političnih mešetairjev farizejsko - komunističnega zvodništva? Kdo se spozna na trapblersfce »duhovitosti«.
Na komunistični karjoli
Dr. Besednjak pa je vsekakor sopotnik, sopotnik s krščansko patino, saj vemo, da so sopotniki pogostokrat na vozilu peto kolo. C e, jih torej že ne obirajta voznik, pa naj se smehljajo vsaj pešcem, če ne drugega jim pešci morda vsaj zavidajo vožnjo po tisti kraški mo drosti: Bolje se je slabo voziti kot dobro hoditi!
Živa .zgodovinska resnica je, da dr. Besednjak čepi na 'karjoli ko munističnlh ll-st ne samo v Nabrežini, kamor se je po lastnih iizjavaih v svojem listu skobacal v težkih skrbeh za natarežinsko obalo, pač pa prav tako v Dolini, kjer nimajo moorja. Tisti, ki ga bolje poznajo od nats pa pravijo, da bi se prav .tako skobacal na laško komunistično Jca-rjolo v Nabrežini, če bi jo vozil namesto g. Pietra Sguerzija tovariš Petronio. Ti njegovi nekdanji prijatelji .pravijo tudi, da mu ni šlo toliko za nabreiinsko obalo (kakor za to, da vozijo nabreiinsko občino komunisti. Zavedni slovenski občani nabrežinske občine pa na eno, niti drugo ikarjolo niso hoteli, pa čeprav bi z laško sami poganjali ‘konjička ob veselem živžavu drugače govorečih sopotnikov.
To je tista mala razlika med poklicnimi in amaterskimi politiki! Seveda pa dr. Besednjak v svojem listu z milom, sodo in varikino pe-re svojega rdečekožca; pai je Se tako, da je ljubi Bog ustvaril človeku tako kožo, da jo vse kemične čistilnice na tem svetu ne operejo. In to je tudi prav. Na vsak način je dr. Besednjak kar spreten števil-ničar. Morda boljši na drugih, konkretnejših popriščih račimiee, kakor pa pri volilnih številkah. Je tudi zgodovinar. V svojo računi>co je pritegnil številke iz 1. 1949 in na njih zigradil svojo očiščevalno va-irikimo. Samo ie pozabil, da je v tem Gospodovem letu slovenski odpor proti komunizmu komaj dobro ■zadihal, medtem ko je on dihal letoviški zrak med gospodo na1 Bledu. Pozabil je v svoji brezskrbnosti na čase, ko so slovenska kmečka srca pretresale komunistične orgije po Krasu. 'Pozabil je, da je takrat preteklo komaj nekaj mesecev od usrabljenja. prvega urednika »Demokracije«, kar zanj verjetno ni zlo? n....
Prearl je popotaotr® medsebojno
klanje' komunistov in titovee v po Ukazih "Mbškve in Beograda, kakor denčš' 'prezira današnje ljubimkanje1 pairtijskih zaslužkarjev po istih ukazih: Pozabil je ha narod, pozabil’ na bazo, da govorimo z njegovim t.zmzoslovjem. On misli, da kmet in delavec štejeta' samo .kot računarske številke- in nič več. Pa se bo verjetno <zmotil....
Pogreške v računicij
Kidko slabp mišljenje ima; ta profesionalni ‘ politik o slovenskem ljudstvu, iia tej zemlji in njegovem zdravem instinktu, ki zavrača zlo, diktaturo in nasilja, ki pa o-Staja zvesto svojim izročilom! Pozablja, da naši ljudje niso niti slepi niti gluhi, kaj je njihovim lastnim bratom prinesel komunizem. Pozablja, da naše ljudstvo ne nosi v srcih ledu in da ne sočustvuje z brati v komunističnem suženjstvu.. Pozablja tudi, da naši ljudje niso .teleta, ki bi prostovoljno drvela v komunistično klavnico. Besednjake vi računi so pač računi bre/ krčmarja!
V resnici' .ne bi hoteli btti preroki, niti napovedovalci, vemo pa eno, in tega se živo zavedajo vsi preudarni Slovenci: Komunistični in sapoiniški občinski svetovalci so prisegali ob zadnjih volitvah, da se bodo borili za uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja, in tudi sam. dr. Besednjak je bil »delničar« Akcijskega odbora za STO. Pa se vpraiaijmo, kakšne obljube Ln kakšna zagotovila lahko dajejo ie ljudje, ki so svoje prisege v najtežjem trenutku slovenske zgodo/Vine zatajili? Nobenih več! To zato, ker jim nihče, ki ima še glavo na svojem mestu, ničesar več ne veruje. Dr. Besednjak in njegovi gospodarji se selo motijo, če mislijo, da so Slovenci taki pozabljivci.
Vseh hkrati tudi Bog ne zadovolji
Glede Nabrežine še nekaj.. Sedanjemu županu očita »Novi list«, da je trgovec, kakor da to ni časten in pošten poklic v svobodnem svetu. Vsi občani nabrežinske občine vedo, da g. Teirčotn prodaja pošteno blago in si s poštenim delom služi' svoj .skromni kruh. S čim si ga služi dr. Besednjak, pa velika večina Slovencev ne ve, ker tega nikoli ni pojasnil. Ce se že on zanima iza poklic g. Terčona, ima. o-stala javnost isto pravico zanimati st za poklicno delo dr. Besednjaka Vemo pa. tudi to. da' kdor svoje imetje ume upravljati, zna — iin to je prav g. Terčon dokazal — u-
jetno je bil reporterček v težkii skrbeh, ali bodo jugoslovanski cariniki tudi Tita in njegovo Jovan-ko ob povratku prerešetali, ali ar. nosita iz Pariza nekaj robčkov ali kakih obnošenih' hlač. .Saj vlada v Titovi Jugoslaviji popolna enakopravnost in so pred zakonom Vji podložniki enaki . . .
pravljati tudi javno imovino. Da to zna, mu je moral ob zadnjih volitvah potrditi tudi tov. Slavec.
Priznavamo, da vsem ni bilo m<> goce ugoditi, da so vasi v nabre-žinski občini včasih občutile zaipo-stavljanje, ki je ob številnih .ukrepih in delih v tej občini največkrat nehote prihajalo do izraza.. Krivda za take mevšečnosti. pa1 prav gotova ni bila vedno na strani u-prave, pač pa pri odločujočih o-blasteh. Ta navzkrižja, ki obstojajo povsod ,po svetu, so določeni istratakarski nezadovoljneži netili in podžigali iz čisto strankarskih .pobud.
Ob vseh teh kritikah pa bi bilo dobro pogledati — ne samo tisto, česar se ni storilo — pač pa tudi tisto, kaj je dosedanja uprava naredila kjerkoli na področju nabre-žinske občine. Tako postopa nepristranski človek, ki meri etno in drugo; tisti pa, ki gleda samo nedo-statke, ni pravičen. Prepričani smo tudi, da bodo demokrati tisto, česar niso utegnili storiti, nadoknadili v bodočih štirih letih. Tistim pa, ki jih mika glasovanje za komuniste, toplo priporočamo, da si ogledajo vasi na oni strani Peme-tičev — in če bodo nad tamkajšnjimi javnimi deli v korist prebivalstva razočarani, naj. se vpraiša-jo, kam je -zmetal Tito poldrugo milijardo ameriških dolarjev, kam francoske Iranke in angleške šter-Kne <ter na 10 in 100 milijatrd dinarjev »narodne imovine«. Ob teh razmišljevanjih se bo prijel za glavo tako, kakor se prijemljajo Jugoslovani ob vsaki, nočni in dnevni uri. Razumel bo kaj hitro, kako Ui-pravljaijo ljudsko premoženje komunisti. in misel na komunistično listo ga bo hitro minula.
Zato, dragi volivci in volivke, glavo v rokeS Razmislite, preudatri-te sami brez soli plačanih partijskih propagandistov, ki jim niso mari občinske koristi, pač pa samo partijski zaslužek! Ne pozabite: hlapci in dekle MORAJO HVAiLI-TI SVOJEGA KRUŠNEGA GOSPODARJA, ker jih drugače pod komunizmom postavijo na morišče, pri nas ,pa na cesto! Pot Staneta Bidovca, ki ga je Vldaili postavil na cesto, ker je samo za trenutek mislil z lastno glavo, je očitno svarilo vsem komunističnim zaslužkarjem in njihovim sopotnikom
Ne pozabite v volilni celici bratov n« oni strani železne zavese! Glais proti 'komunizmu pomeni z« njih več kot sto paketov! Ne zatajite jih!
Volite SLOVENSKO LISTO/
Volilna
zborovanja
Slovenske liste
PETEK, II. MAJA i
BORŠT: ob 20.15 govorita inž. Milan -Sosič in dr. Branko Agneletto;
BAZOVICA: ob 21.15 govorita inž. Milan Sosič in dr. Branko Agneletto.
SOBOTA, 12. MAJA : VIZOVLJE: ob 19.15 govorit« župe/n Josip Terčon in dr. Rudolf Marc;
SLIVNO: o.b 20.15 .govorita Egon Flor.Ldan in dr. Rudolf Marc.
NEDELJA, 13. MAJA s
TRST - SV. IVAN (pred cerkvijo): ob 11. uri govorita dr. Rudolf Marc in dr. Josip Agneletto;
TRST - SV. IVAN (Via delle Ga Ve D: ob 17. uri govorita dr. Sosič in dr. J. Agneletto: ZGONIK: ob IS. uri govorita Anton Kostnapfel ' in 1 dr. 'Branko Agneletto; MAVHINJE (pred cerkvijo):
■ ob 16. ur.i govorita ’ Egon .Floridain in dr. AVigust Sfiligoj ;	:
SALE2 (sredi vasi): ob 18. u-govorita Egon Floridan in dr. Avgust Sfiligoj; SAMOTORCA: ob 19. uri govorita Egon Floridan in dir. Avgust Sfiligoj. PONEDELJEK, (4. MAJA: IjONJER (na. trgu pod kostanji): ob 19.15 govori dr. 'Branko Agneletto;
RIC MANJE (sredi - vasi): ob 20. uri govorita dr. Branko Agneletto in inž. Milan Sosič.
TOREK, 15. MAJA i
SKEDENJ (sredi vasd): ob 20.30 govorita dr. Rudolf Marc in dr. Josip Agneletto; SEMPOLAJ: ob 19.30 govorit* Egon Floridan in idr. Branko 'Agneletto:
DEVIN: ob 20.30 govorita župan Josip Terčon in dr. Branko Agneletto.
SREDA, 16. MAJA i BRESCEKI: ob 19.30 govorita MiTostov 2igon in dr. Branko Agneletta;
MALI REPEN: ob 20.30 govorita Miroslav Žigon in dr. Branko Agneletto; KOLONKOVEC (pred gostilno »Sonda«) ob 19.30 govorita dr. Rudolf Marc in prof. Mamolo;
PJSCANCI: ob 20.30 govori prof. Huanibert Mamolo. 6ETRTEK, 17. MAJAt 9TIVAN: ob 19.30 govorita E* gon Floridan in Anton Kostnapfel ;
MEDJA VAS: ob 20.30 govorita župan Josip Terčon in Anton Kostnapfel; MACKOVLJE (pred cerkvijo): ob 20.45 govori inž. Milan Sosič;
DOMJO: ob 2Q. uri govori dr. Branko Agneletto.
PETEK, 18. MAJA i KONKONEL: ob 19.30 govor-rita inž. Milan Sosič in prof. Mamolo;
BANE: ob 20.15 govorita inž. Milan Sosrč in dr. Rudolf Marc;
GROPADA: ob 20.45 govorit* inž. Milan Sosič in prof. Ma'-mok>.
SOBOTA, 19. MAJA i
PREČNIK: ob 19.30 govorita Egon Floridan in dr. Branko Agneletto;
CEROVLJE: ob 20.30 gorama župen Josip Terčon in dr. Branko Agneletto.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria. d. d., v Trstu
Ime, hi pomeni ose za poznaoalce blaga!
IM h, KI POMENI:
kvaliteto - modo - jamstvo zaupanje za potrošnike klasičnega moškega in ženskega blaga
MAGAZIN
ANGLEŠKEGA BLAGA
(magazzino ST o F FE inglesi) domačega blaga prihranite denar
Skladišče s TRST - Ulica S. Nicolo 22
Telafon štev. 31-138
Obiščite nas in se
prepričajte osebno /