' ••• . Prispevajte za Kulturni dom Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 1. avgusta 1951 BEOGRAJSKA ..BORBA" O IREDENTISTIČNIH POŽELENJIH Prozorno In seneno izsiljevanje jgstavni del italijanske diplomacije j Nič se ni spremenilo! vornik sam ni popolnoma pre« pričara v izvedljivost svojih načrtov — kar pa še zdaleč n smovrm vpraša/nja Pa pustil nerešena, dejsftvo, da je odobritev vladne deklaracije verjet■> no odvisna od tega, ali bodo socialni demokrati glasovali proti ali pa se glasovanja' vzdržali, in še marsikaj, nam to potrjuje. Mar predsednite italijanske vlade ni prepričan, da bi Italiji — in svOjemu mestu v italijanski zgodovini — storil mnogo večjo uslugo, ko bi se z vso resnostjo lotil teh, nikakor ne lahkih in ne maloštevilnih italijanskih problemov in jim posvetil 'ves svoj čas, namesto da ga izgublja za brezplodno pogrevanja starih iredentističnih želja? Italijanski imperializem je od nekdaj, da bi zanimanje lastnega ljudstva odvrnil od tolikih kričečih notranjih vprašanj, ki jih ni znal rešiti, iskal ceneno rešitev v osvajanju tuje zemlje. Polastil se je libijskih puščav, somalskih močvirij in abesinskih gora — in pustil v Južni Italiji na tisoče hektarjev plodne zemlje neobdelane; prinašal je ((civilizacijo« Trstu, Julijski krajini, Sloveniji, Dalmaciji in še komu — tako rekoč v rimskih predmestjih pa pustil ljudi živeti v smrdljivih podzemeljskih luknjah. Tam naj De Gasperi i$če vdihnita nazionale» in pravice italijanskega ljudstva: pravico do dela, do zemlje, do človeka vrednega življenja; tam naj išče sredstva za ustvarjanje večje solidarnosti z tdadna politiko in, če hočete, za večjo zanesljivost Italije tu aitlant-sketn paktu — ne pa v čaran ju fate mcrrgane okoli Trsta, ki naj italijanskemu človeku zaslepi pogled na njegove življenjske probleme! T.oda to so stvari, ki se nas «e tičejo. Mi vemo samo eno: Rok* proč od njaše zermli/*! V današnji programski deklaraciji o politiki $voje sedme vlade je De Gasperi pred italijanskim senatom in zbornico med drugim dejal: «Atlantska solidarnost ne more in ne sme biti v nasprotju z upravičenim čutom narodnega dostojanstva in narodnega čustva. Zaradi tega Italija, če z ene strani priznav.a v prijateljskih odnošajih s svojimi jugoslovanskimi sosedi faktor miru in skupne varnosti, in če se je v tem smislu že večkrat izrekla v atlantskih organizmih, z druge strani ne more pustiti dvomov glede pravic, ki jih ima kot narod. Zavezniki so priznali te pravice, še predno smo vstopili v atlantski pakt, potem so jih pa izrečno gotrdil*. naši dolžnost je, da jih opomnemo, da je najboljše sredstvo, da ob atlantski solidarnosti poraste iskrenost in učinkovitost našega odobravanja, to, da ne store ničesar, kar bi oslabilo ali o čemer bi se moglo zdeti, da zmanjšuje veljavo namena, ki so ga tako slovesno izrazili, in da nasprotno naredijo vse iskrerne in stalne napore, da bi pripomogli- k njegovemu uresničenju. Z bratskim čustvom, ki smo ga dolžni Italijanom Svo. bodnega ozemlja, pa tudi v interesu atlantske solidarnosti, je moj namen, da bom s posebno delavnostjo sledil razvoju vprašanja, glede katerega čutim, kot sem tukaj _že iskreno in obširneje razložil, da so žrtve, ki jih ni mogoče ne zahtevati, ne upoštevati, in pa politične-moralne obveznosti, ki jih Ki mogoče ne zatajiti, ne zmanjšati«. Poleg -tega je predsednik italijanske vlade dejal, da... ((sama logika atlantske zveze in mednarodnega sodelovanja mora pripeljati do tega, da izgine pogodba, ki je bila sestavljena in vsiljena kot voljna sankcija«. Te izjave, ki kljub hoteni meglenosti v izražanju govore dovolj jasno, so tembolj pomembne, ker jih je izrekel predsednik vlade, ki je obenem tudi zunanji minister, ter ne označujejo samo splošne smeri vladne politike, temveč so neke vrste osebno izražena zaoljuba novega zunanjega mi-utstra. Vse to go veni, da se s Sforzovim odhodom — razen imena zunanjega ministra — v italijanski zunanji politiki ni prav nič spremenilo. Pomeni torej, da je realizem stvar, od katere je italijanska diplomacija še vedno zelo, zelo daleč. Meglenost v izražanju bi dala kvečjem slutiti, da go- siljevanja so postala že sestav, ni del delavnosti italijanske diplomacije. Zdaj so ji prišli na pomoč tudi nekateri generali. Tako je v listu «Gk>rnale deU VEmilia« neki general France-sco Rossi, — ki, kot se zdi, ni imel prilike, dh na svojem hrbtu okusi silo Jugoslavije, ko se je borila proti nemško - italijanskim fašističnim okupator, jem — objavil serijo svojih soldaških reminiscenc, med, kar terimi zavzemajo vidno mesto klevete na račun jugoslovanske armade. (Izvleček iz člankov gin, Rossija je objavil tudi «Messaggero Veneton, op, ur. PD). Te klevete Po so spet samo osnova, na kateri Rossi snuje osnovno nit svojega pisanja: Italija se mora «iUtrditi na Alpah,, povzpeti na Snežnik, nato pa se razširiti proti coni B«; dri bi se italijanska vojska okrepila, bi bilo treba Trst in vse STO priključiti k Itaiiri. kajti «sarmo tako bo italijanski vojak v primeru potrebe mogel še enkrat pokazati heroizem in žrtve svojih očetov«. Od tega nespretnega izsiljevanja ne smemo zahtevati jasnejše argumentacije o pruvici in bistvu argumentov iredentističnih generalov in civilistov v Italiji; ker pa se tek veča med jedjo — kdo ve, do kam vse bi mogle iti pretenzije teh ideologov imperialističnega o švajanja! Toda ne! Preko Jugoslavije ne bodo šle poti osva janj, ki si jih žele «Corriere deila Sera«, general Rossi, uradni predstavniki v Rimu in moskovska ekspozitura v istem mestu. Ce bo pa že kje italijanski narod moral pokazati heroizem, — bo to lahko naredil samo v obrambi svojega ozemlja, nikoli Pa ne v osvajanju tujega, Krogom, ki iz Rima mečejo poželjive poglede preko jugo slovanskih meja, pa bi moralo biti jasno, da taka politika ne bo dosegla zadoščenja svojih prctijugoslommkih sanj, temveč bo samo v tem delu Ei.ro-pe ustvarila položaj, ki ne bo šel v prilog mirnemu sodelovanju med državami«. * * * V mesto Niš v Srbiji je te dni prispela še ena skupina desetih bolgarskih državljanov, ki so pribežali v Jugoslavijo iz raznih krajev Bolgarije. Po njihovih izjavah se interniranje kmetov v obmejnem pasu še vedno nadaljuje. Z južnih jugoslovanskih meja pa poročajo, da je simo na enem odfcetou jugaslovamsko-albanske meje pri Debru v zadnijh 45 dneh pribežalo čez mejo pet skupin albanskih državljanov, ki so izjavili, da niso mogli več prenašati teror, ki ga izvajajo albanske oblasti. Te dni je prispela preko meje nova skupina 6 albanskih državljanov, v kateri je tudi predsednik krajevnega ljudskega odbora v vasi Šupenzi, ki je največja vas v okraju Pi-škopeja, in član okrajnega komiteja KP Albanije Sefer Leši. Od jutri bodo jugoslovanski državljani lahko kupovali kruh, razen na karte, tudi v svobodni prodaji. Cena črnega pšeničnega kruha je v prosti prodaji 30 dinas*jrav, belega kruha pa 38 dinarjev. R. R. Te dni je prijel p. Jugoslavijo otvii britanski minister za delo Aneurin Bevam. Na letališču v Beogradu sta ga čakala Miliovmn Djilas in Vlado Dedijer. Se vedno nesoglasja v Kesongn o določitvi demilitariziranega področja De Gasperi je Nenniju premalo pohlepen! Na seji vodstva kominfor. mistične PSI je bila po Nen-uijevem poročilu sprejeta resolucija o današnjih De Ga-sperijevih izjavah. Resolucija pravi, da vladna zunanja politika «Se bolj kompromitira bistvene interese Italije za Trst, za revizijo mirovne pogodbe in za sprejem v OZN«. Nennijevim. kominformi. stom je torej De Gasperijev pohlep po Trstu še premalo odločen! Altro che mirovna pogodba in guverner! To je le sredstvo — cilj pa je, kot je; povedal že Pajetta, kot je pa. trdil Gombacci in ko>t dokazuje kominformistična politika vsak dan — madrepatria Italija. To sredstvo je, kot pravi danes N.enni, učinkovitejše od De Gasperijeve politike, ki «kompromitira bistvene in italijanske interese«. Toda ne kominformisti nt iredentisti ne kdor koli drugi nas pod Italijo ne bo spravil več! perzijska vranu proučuje HjllltlM.OlH.'!! |)|IK1ICII,U Kompromisni program, ki ga je predložil strankam centruma - Komentarji tiska o nemški oborožitvi podaljšal za dva meseca izredno stanje v južnem Iranu zaradi neredov, ki so bili tam v aprilu. Iz ameriških diplomatskih krogov pa se je izvedelo, da je perzijski poslanik v Washin,g-tonu Nasrollah Entezam izjavil včeraj na ameriškem zunanjem ministrstvu, da je Harriman, Trumanov posebni odposlanec, napravil v Teheranu najboljši vtis. Po poročilu iz istega vira je Entezam dejal državnemu podtajniku za zadeve Bližnjega vzhoda George Mc Gheeju. da perzijska vlada upa, da bodo Harrimanovi napori dovedli do sporazuma v sedanji krizi. Ne glede na dokončni rezultat — 'je izjavil Entezam — je Harriman veliko prispeval k odnosom med Perzijo in ZDA, zaradi česar bo te posledice še dolgo mogoče čutiti. Kadar streljajo veliki kanoni morajo tudi mali pritegniti svoj glas. Tržaški župan Bar-, toli, ki so mu na Siciliji povedali, naj bo srečen, da Trst ni pod Italijo, je dal novinarju, Coblentzu, ki ga po te vrste adelu« ie poznamo, nič več in nič manj kot ((intervju« —: vsaj kot kak minister. V teh izjavah, ki jih je Coblentz priobčil v «Ne%u York Herald Tribune«, se iredentistični župan pritožuje, da se Washing-ton in London odmikata od «obljube» iz leta 1948. Potem pravi Bartoli še: ((Namesto, da bi dovolila italijanski vladi, da razširi svoj gospodarski in politični vpUu na. cono A (mar ne obstojajo zna-meniti gospodarski dogovori, ki so Trstu prinesli že toliko škode?), se ZVU usmerja v nasprotno smer«. Se nekaj hujšega je odkril Bartoli: ZVU dobim vse bolj značaj prave in resnične države. Ustvarjajo se «mnogi interesi zaradi predolge ločitve od matere domovine», ustanavljajo se «no-ve skupine ljudi«, ki sestavljajo «sivkasto maso, ki danes z ugodjem gleda na Anglo-amerikance in ki bi jutri prav tako sprejela kogar koli, ki bi prišel na njihovo mesto«. Me. sto Trst se moralno kvari zaradi okupacije tujih čet, o kateri se zdi, da je stalna» (saj to je znana kominformistična šangajska tema!), «Tito nasilno raznaroduje in nslavizira« cono B». Bebler pratn. da manj kot se govori o Trstu, bolje je, pravi Bartoli in jadikujoče končuje: ((Toda resnica je Prav nasprotna; čas dela, pt'oti nam«. Kdor se zna orientirati med, «obljubami« iz leta 1948, vojaško upravo, ki postaja država, ksivkasto maso«, amoralno pokvarjenostjo» in vsem dru. gim, bo zaključil: Gospod župan poje labodji spev iredeti* ti zrnu. Kratke vesti Morrisonove izjave in odgovor nanje PRIMORSKI DNEVNIK 1. aivgušfca N® TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE . MALI OGLASI Srečka 1. avgusta Mak. bratje, Detomir Sonce vzide ob 4.27, zatone ob 19.35. Dolžina dneva 14.48. Luna vzide ob 2.45, zatone ob 19.11. Jutri, četrtek 2. avgusta Alfonz, Bojan Razlaščanje openskih zemljišč italijanski šovinistični raznarodovalni nolilihi Z ukazom št. 124 Zavezniške vojaške uprave so se proglasila vsa potrebna dela za razširitev ustanove’ (cViliaggio del Fan-ci'Uilo» za javnokorisrtna. S tern ukazom je 'til zopet radian hud udarec našemu Jcmeokemu gospodarstvu, ki je že itak v zelo kritičnem položaju. Vsem je dobro znano, da so za maše kraške kmete hodi Čaiii in da se morajo boriti z vsemi težkočami za sivoj gospo-diarslki obstoj, ki je v edino bolj ogrožen zaradi nepravilne politike ZVU do te panoge gospodarstva in zaradi uvažanja kmetijskih pridelkov iz Italije na škodo tuikajšn/jih kmetijskih pridelkov. Odvzeti pa: kmetu še ■to, kar ima, pomeni ga popol-nomai gospodarsko uničiti. Naši kmetje so se petindvajset let uspešno upirali raznaro. dovalnj politiki in gospodarske, mu pritisku praslulega fašističnega režima in niti največji fašistični teror ni uspel, da bi naše kmete1 gospodarsko in narodno uničil. Ta dejstva so prav dobro anana tudi ZVU ter smo bili prepričani, da bodo vse krivice. 12. avgusta vsi v Postojno! ki so bile storjene našemu kmečkemu gospodarstvu, odpravi j ent in da bo ZVU podprla napore tu živečih kmetovalcev v težnji za izboljšanjem' njihove življenjske ravni. Na žalost pa smo že večkrat ugotovili, da merodajne oblasti ne zanemarjajo samo kmečkega vprašanja tega ozemlja, ampak da ®e tudi še vedno nadaljuje diskriminacijska in raznarodovalna politika napram kmečkemu življu. Da je to tako, nam potrjujejo razna dejstva in sicer: razlaščanje zemljišč po smešno nizkih cenah v industrijski coni v Zavljah, razlaščanje zemljišč še po nižjih cenah za graditev raznih nepotreibmi cest. razla-Ščanje zemljišč ob izlivu Timava, vsiljevanje, strokovnih kme-tijiSk&i predavanj v italijamšči- ni v slovenskih vaseh, nasprotovanje višjih šolskih oblasti otvoritvi dvoletne slovenske kmetijske šole in; zadnji ukirep razlaščanja openskih kmetov v korist ustanove ((Viilaggio del Fanciullo)), ki nima z gospodar, sitvom tega ozemlja prav nič opraviti in je samo v korist italijanski šovinistični politiki, .ki hoče prav s to ustanovo po. tujčevat naše slovenske kraje in jim vtisniti tuj pečat. Ni čudo, če se openski km.et_ je razburjajo zaradi tega krivičnega ukrepa, ko vidijo, da vsi njihovi ugovori in prizadevanja, da se dela, ki so potrebna za razširitev «Villaggio del FanciulJo«, ne proglasijo za javnokoristna, ker nimajo z gospodarskimi kor istimi tega prav nič opraviti. Zavezniška vojaška uprava ter druge merodajne oblasti so šle mimo teh dejstev ter so z ukazom št. 124 podprle italijansko šovinistično politiko na škodo tu živečega slovenskega ljudstva. Cas j® že, da bi ZVU upoštevala koristi in potrebe tudi tu živečih slovenskih prebivalcev in da ne bi izdajala takih uka. zov. ki so samo v korist italijanskim šovinističnim krogom. Zaradi vseh teh razlogov in v korist kmečkega prebivalstva Opčin se mora ukaz št. 124 preklicati in s tem preprečiti nadaljnje raelaščevanje iu živečih preivalcev. Ul. Media, v Ul. Rossetti na križišču Ul. Pascoli. v Ul. Rossetti na križišču Ul. Pieta ter na križišču Ul. Stuparich. Prvi avtobusi iz Ul. Revol-tella bodo vozili že ob 6 zjutraj, iz Ul. Giulia prav tako ob 6. Zadnja vožnja iz Ul. Re-voltella bo ob 23.57, iz Ul. Giulia pa ob 24. Vodstvo podjetja Acegat obvešča prav tako vse potnike tramvajske proge št. 11, da ne bodo veljavni v temčasu bloki, za 10 voženj, kot tudi ne nove izkaznice ter zeleni vozni listki. Zaradi popravljalnih del v omenjenih ulicah bo delno prekinjena tudi avtobusna linija «L»; nova avtobusna proga bo tako potekala iz Ul. Ginnasti-ca po Ul. Rossetti, Ul. Rismon-do in Ul. S. Francesco. V tem času, ko bodo trajala popravljalna dela, bo ukinjen na progi Trg Goldoni in Ul. Revoltella tudi nočni tramvaj št. 32. Občina obenem sporoča, da bosta Ul. Ginnastica in Ul. Pic. cardi zaprti za promet od 1. avgusta pa vse do zaključka popravljalnih del. Vesel odhod druge skupine otrok v Slovenijo Nekam hitro so minili trije tedni, ki so jih preživeli naši otroci v počitniških kolonijah v Sloveniji, k0 je že prišel dan odhoda za drugo skupino, ki je odpotovala iz Trsta v ponedeljek 30. t. m. Odhod druge skupine tržaških otrok v Slovenijo se v ničemer ni razlikoval oUo zapovedano, kaj naj kupita. Ce je skupščina kdaj sprejela odloke s tako globoko daljn. osežnimi odloki, po tem 'je to prav tale skupščina, potem je to Jugoslavija. Ce so kdaj naši ljudje občutili Jugoslavijo, jo bodo sedaj in bi jo bili že prej, če bi bili za to dam pogoji. To je prava revolucija in to revolucijo -je omogočila Jugoslavija! Sprošča se trgovina in naj blago kroži od Pirana do Triglava, do gkoplja in še drugam-S tem bo ‘udi delegat Beržan dobil zadovoljiv odgovor. Zaradi vseh teh mer mora zajeti ne samo skupščino, temveč vse nase ljudi velik optimizem, ker s tem slavimo zmago nad birokracijo. Se se bodo našli ljudje, ki bodo mislili, da bedo še nadalje špekulirali, toda v tem se motijo. V začetku se bodo brez dvoma pojavile tendence dviganja cen. zato bo treba mobilizirati vse. kar živi 'n dela. Ko govorimo o cenah, tedaj je to mišlje. no v prvi vrsti o kmetijskih pridelkih. Treba bo stopiti takoj na delo in sproti reševati vsa vprašanja, ki se bodo pojavljala. To »o bile glavne misli tovariša predsednika ob zaključku razprave. Temu je sledilo eitatrje raznih odlokov in razpravljanje o vsakem odloku ter nato sprejetje odlokov. Odloki so naslednji: Odlok o prosti prodaji blaga široke potrošnje in določanju cen za blago široke potrošnje, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih, odlok o dobičku in razdelitvi dobička v gospp-darskih podjetjih, odlok o ureditvi prometa s kmetijskimi pridelki, odlok o prejemkih oseb v delovnem in uslužben-skem razmerju in učencev v gospodarstvu, odlok o ukinitvi prometa s kmetijskimi pridelki, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vojaških invalidih. odlok o organizaciji in poslovanju zunanje trgovine ter o razdelitvi deviz, doseženih z izvozom, odlok o kaznih ter varnostnih in vzgojnih poboljševalnih ukrepih, odlok o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin, odlok o davkih, odlok o razlastitvi in odlok o plačah osebju v trgovini na debelo in na drobno. Sečjole Kako dela naša množična organizacija SIAU je razvidno iz naslednjega. Zadnje čase je imela zadruga letni občni zbor članov. Bila sta tudi dva množična sestanka in en zbor volivcev. V kraju je bila urejena tudi ambulanta za novorojenčke, ki bo v veliko pomoč našim materam v primeru bolezni ali drugih nezgod. Šolski otroci so imeli dva izleta. Sindikalna podružnica rudarjev pa je organizirala štiri izlete v Jugoslavijo z udeležbo 90 članov. Za Kulturni dom v Trstu sp rudarji zbrali 3280 din. Za izboljšanje dela so imeli rudarji ami štiri sestanke, tri sindikalne sestanke, delavski svet pa tri seje. Člani kmečko delovne zadruge so na treh sestankih obravnavali delovno disciplino in druga tekoča vprašanja. V akciji za zbiranje odpadkov je bilo zbranih 600 kg raznih industrijskih ostankov. Dobra mlatev Ugodno vreme, ki smo ga imeli letos vso dobo rasti in zorenja pšenice, je dalo svoj dober prispevek k žitni letini. Mlatilnice imajo polno dela že kake tri tedne. Tako je samo motoma mlatilnica družbe mla-tilcev in oračev iz Prad (Bertoki) do sedaj namlatila 2500 stotov žita. Sedaj mlati pri bivši postaji v Škocjanu privatnikom ozimni ječmen, ki je tudi zelo lep, Drobna kronika Narodna zaščita v Piranu je aretirala Josipa - Vižintina in Pina Vižintina, ker sta pred dvema dnevoma napadla in ranila z nožem Vuka Ruggiera v bližini opekarne «Ruda» v Lon-zanu. Josip Vižintin, ki je znan pretepač, je kasneje izjavil, da je hotel napasti predsednika delavskega sveta opekarne «Ruda», da pa je pomotoma napadel Vuka Ruggiera, ker je bil pijan. Za dejanje se bo moral zagovarjati pred ljudskim sodiščem, ki mu bo dokazalo, da se ne smejo napadati ljudji ne »pomotoma« in tudi ne brez pomote. # # * V bližini vasi Kostanjica pri Gražnjanu v bujskem okraju je majhna kapelica. To kapelico so neznanci vzeli na piko in jo precej poškodovali. Narodna zaščita je uvedla o tem preiskavo. Jjt Jjt Tudi v Marezigah so neki neznanci poskušali svojo srečo s tem, da so vlomili v garažo obnovitvene zadruge ter odnesli 200 kg cementa in 70 litrov nafte. No, zdi se, da so bili to kaj «skromni» tatovi, ker so se zadovoljili s tako majhnim plenom. Ali pa so bili začetniki. Naj bo kakorkoli, narodna zaščita je takoj uvedla preiskavo in bo gotovo zadevo razčistila. * * * V tretje gre rado, pravi pregovor in zdi se, da jo je kar pogodil v tem primeru. V Dekanih so namreč neznanci vlomili v stanovanje Lazarja Ro-ctele št. 124 in mu odnesli večjo vsoto denarja. Ne bomo zapisali, nai jim tekne, pač pa, da jim bo — teknil zapor, kadar bodo prišli v roke narodni zaščiti. * * * Prometna nesreča. Včeraj je prišlo na cesti Škofije — Koper do prometne nesreče. Tržačan Franc Battageli, ki je imel s seboj tudi ženo, je zavozil z motornim kolesom znamke «Vespa» v kup gramoza. Zena je odnesla težje poškodbe in je bila takoj prepeljana v bolnico v Izolo. Kaže, da je nesreče krivo podjetje «Slovenija ceste«, ker ni označilo kupa gramoza z znakom nevarnosti. # >» # Zaradi okvare pri motorju se je ponesrečil z osebnim avtomobilom zdravnik iz Buj, ki je bil prepeljan v bujsko bolnico. Nesreča se mu je pripetila v bližini Buj. ljali pred sodiščem. Riosa se jš branil s trditvijo, da je stanovanje vpisano na njegovo ime in ima zaradi tega pravico vstopa. Tega mnenja pa ni bilo sodišče, ki je obtoženca obsodilo pogojno na 6 mesecev zapora zaradi kršitve tujega bivališča, na plačilo razpravnih stroškov in r.a povračilo škode tožeči stranki. Sodnik - Ostoich; tožilec -Pascoli; zapisnikar - Pivk, o-bramba . Valastro, tožečo stranko je zastopal Kezich. Poher in remi spravila 13 ljudi pred sodišče Zvečer 29. decembra .1949 je policijski inšpektor Marcon nepričakovano vdrl v prostore «Circola Marine Mercantile« v Ul. Rossir.i 6 in zalotil celo skupino ljudi med igranjem pokerja in remija, ki sta vpisana na seznam hazardnih iger Policija je prijavila sodišču Marcella Pitterija kot predsednika krožka ter Marcella Coceanija, Carla Meacha, Maria Maurija, Ettora Rapisardo, Bruna Zanija, Tullia Velicogr.o, Ernesta Delucchija, Adalberta Bressana. Luciana Seiferja, Giuseppija Chirossija, Elia Po-lidorja in končno Carla Albanija pod obtožbo sodelovanja pri dobičkonosnih hazardnih igrah. Pitteri je bil popolnoma o-proščen, ker takrat ni bil več predsednik krožka in kot tak ne odgovoren ter vrhutega še odsoter.1. Ostali obtoženci so priznali sicer, da so igrali, toda le za kratek čas in ne za dobiček. Ker ni niti policija prinesla nikakih dokazov o igranju za denar, je sodišče vse obtožence oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodnik - Rossi, obramba Nardi. Akrobatska vožnja avta s tremi kolesi Ko se je 34-letni Giulio Motka iz Ul. Murat peljal po Greti s svojim «Fiatom 500» je začudeno obstal, kajti proti njemu je drvelo osamljeno kolo avta in se naenkrat s treskom ustavilo ob avtu. Tik za kolesom pa se je prikazal še avto ((Fiat 500», katerega je vozil neki ameriški vojak in je tekel samo na treh kolesih, kajti četrto se je med vožnjo odklopilo in ležalo že poleg njega. Po približno 100 m vožnje pa je Amerikanec vendarle opazil da drvi samo na treh kolesih in je takoj zavrl ter se ustavil na vogalu Ul. Sojitro. K sreči sta se oba šoferja rešila brez prask, medtem ko sta avtomobila le malenkostno poškodovana. Na mesto je prišla tudi a-meriška vojaška policija, ki je uvedla preiskavo o vzrokih nesreče. Oparjena s kropom Ker se ii je med delom ivmil lonec vrele vode in jo precej oparila po obrazu, prsih in trebuhu, je morala 44-letna Maria Minca s Šalita di Gret-ta iskati pomoči v bolnici, kjer so jo zaradi opeklin I. in II. stopnje zadržali. Lažje nezgode na delu Okoli 9.30 se je zatekel v bolnico kjer so mu izprali in obvezah rano na zadnjem Sle- Tržaške tobačne delavke sprejele z ogorčenjem „čestitke" kominformistične ženske zveze v zvezi z njihovo »zmago” Nesramnost in predrznost I ske doklade Skupina delavk, s katerimi smo imeli priliko govoriti, na.m je z ogorčenjem pokazala omenjene čestitke ter poudarila., dla ne bi bile nikoli verjete, dlai si bodo prav kom-infotrmisti upali govoriti o zmagi, medfem ko so v začetku pogajanj z delodajalci sami izjavili, da bi bilo popolnoma nemogoče sprejeti samo 17 odstotkov povišanja plač, kot so to že takrat delodajalci predlagali. Po enomesečni borbi so sindikalni predlstavnifci prav fe poviške ne samo sprejeli, temveč go jih po svojem propagandnem aparatu proglasili caelo Za, veliko «zmiago». To kričanje o «zrriagi» nas spominja druge talke «zmage» delavskega razreda, katere se industrijski delavci še prav posebno spominjajo. Gre namreč za ((.zmago«, ki so jo v letu 1950 dosegli iddusitrijski delavci, ki So sie morali po dolgotrajni splošni stavki vrniti na delo zato, ker sta sindikalni organizaciji podtpiaali sporazum, ki v ničemer ni izboljšal njihovih težkih delovnih in življenjskih pogojev. Tudi takrat so fcominu formisti kričali o anatgi ter hoteli o tem prepričati tudi delavce. Seveda jim pa to prepričevanje ni uspelo, saj so morali industrijski delavci na lastni koži občutiti še dblgo časa potem ((Magodati« te «zmage». Ogorčenje tobačnih delavk iz dneva v dan narašča. Ce pomislijo, da so vodile borbo celih trideset dni ter so bile pripravljene tudi nadaljevati jo, jim. postane takšno ogabno laganje o ((zmagi« ter šarenje s čestitkami še vse bolj podlo. Tobačne delavke so se vrnile na delo, iri to smo že poudarili, to zato, da so preprečile, da bi delodajalec zaprl tovarno; to je bil edini razlog, da so popustile. Toda že takoj ob zaključku stavke so vse izjavile, da se vrnejo na delo le pod pogojem, da se pogajanja o delovni pogodbi zcpie-t prično čez dva me. seca. C e tudi takrat ne pride do zadovoljive rešitve vprašanja, bodo delavke zapustile delo ter se ne bodo vrnile prej, dokler ne bodo imele svoje delovne f>agodibe. kominforroističnih sindikalistov sta brezmejni; dtekaz za to je dejstvo, d!a so prejele v zadnjih dneh tržaške totoačne delavke od kominformistične ženske zveze »čestitke« za veliko ((zmago«, ki so jo te s «pomočjo« sindikalnih organizacij dosegle1. V pismu je poleg čestitk omenjeno še delo te zveze v korist prizadefeh delavk ter prikaizana še posebej podpora, ki so jo tudi druge politični?' ženske skupine nudile tržaškim tobačnim dielavkam. Ker si kominformisti zopet upajo govoriti o zmagi, medtem ko dobro vedo, dia so se tržaške tobačne delavke vrnile na delo samo zato, ker je vodstvo zagrozilo, dia bo y nasproti nem primeru zaprlo tovarno, moramo ponovno poudariti, da smatrajo delavke dosežene poviške za zelo klavrn rezultat enomesečne stavke, ki bi mogla privesti hrez nadaljnjega do uveljavitve nove delovne pogodbe, po kateri bi imele de-ia/vke pravico tudi do draginj- nu prstanca desne roke 15-let-Oi kovaški vajenec Renato Ga. lati, stanujoč v Ul. del Kivo 16, ki je izjavil, da se je ranil med delom v tovarni pohištva «Giu-bilo«. * # * Med prenašanjem velikega zaboja z avtomobilskim diferencialom na račun neke angleške vojaiške edinice je 30-letnemu mehaniku Teodoru Podgorniku iz Ul. Eortunio 6 zdrsnil zaboj iz roke in mu priletel na nogo. z rešilnim avtom se je zatekel v bolnico, kjer so ga zaradi precejšnjih poškodb na levi nogi sprejeli na ortopedskem oddelku. * * * Tudi 22-letni težak Guido Micheli iz Ul. del Friuli se je včeraj med otelim pri hangarju št, 3 starega pristanišča precej ranil prst desne noge s poškodbo nohta in je moral iskati pomoči v bolnici, kjer so ga tudi pridržali. je Nenavadna shramba koles 21-letr.'i Stellio Varnieri bil tako pameten, da je 10.000 lir vredno kolo pustil ftezava-rovano na dvorišču, na katerega je kaj lahko priti. Okoli 3. ure zjutraj je Varnieri vstal in hotel oditi na ribolov, toda kolesa ni bilo nikjer več. Žalosten se je z&pet vlegel v posteljo ir.' se nervozno premetaval, toda zaspati ni mogel. Pred deseto uro je zopet vstal in odšel prijaviti stvar policiji. Motor ji je šel čez nogo Ko je 70-letna :.uigia Dau-bek por. D’Ambrosi iz Ul. Piccardi št. 34 hotela stopiti v bolnico, kjer bi morala obiskati neko bolno znanko, je nepričakovano privozil mimo na «Vespi« neznan mladenič in kar zavozil čez rx>go presenečene starke. Namesto, da bi šla obiskat znanca, je morala oditi sama v bolnico, kjer so ji bolničarji izprali in obvezali precejšnjo rano na sredincu desne r.ige in se bo morala zdraviti kakih 6 do 10 dni. Ne zamudite prilike za ogled postojnske jame I Neroden avtomobilist v trenutku ko se je 45-letni Pietro Di Pinto iz Ul. dell’1-stria vozil s svojo ((Lambret-to« po Trgu Valmaura, je privozil za njm s svojm avtom 60. letr.i Antonio Frausin iz Aqui-linie irj ga hotel prehiteti. Frausin ni pravilno zmeril raz. daljo, kajti nenadoma je sunil (dambrettista«, ki je skupno z vozilom telebnil na tla, pri čemer se je ranil na prsnem košu in komolcu. 70.000 lir škode zaradi požara Kmalu po 14. uri se je na seniku, last 45-letnega Giovan-nija Giacominija pri Sv; M,M. Sp. 1079, vnel požar, ki je v kratkem zajel približno 40 stotov sena. Po enournem delu gasilcev je bil t>ožar pogašen. Gospodar, ki ni bil zavarovan, trpi približno 70.000 lir škode. Skala na nogo Med gradnjo tjovega pomola v Barkovljah se je 36-letnemu Antonu Bubolu od Sv. M.M. Sp. 19t> zgodila nezgoda, ki ga bo prisilila, da bo kakih 10 do 15 dni ležal v bolnici, in to če >USKM0VSCINE ftjritfil JOtJfiSGA VOUKA -mjfj Izšel je ponatis prve knjige PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA V SVETOVNI VOJNI v izdaji Založništva tržaškega tiska v Trstu. Knjiga stane 330 lir in je v prodaji v slovenskih knjigarnah. OF Seja izvršilnega odbora OF in sektorskih tajnikov H. okraja bo v četrtek 2. avgusta ob 20.30 na stadionu »Prvi maja. SINDIKALNE VESTI V soboto 4. avgusta bo . v Ul. Machiavelli 13 seja vodilnega odbora Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev. PDT Ker ne moremo zagotoviti, da bo izlet na Triglav tudi 18. in 19. avgusta, opozarjamo vse planince, naij se pravočasno vpišejo za izlet, ki bo 11. in 12. avgusta. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 do 1. avgusta. * * * Udeleženci letovanja na Koroškem, ki odpotujejo 5. avgusta čaj se do petka 3. avgusta zglasijo v Ul. Machiavelli 13, II. nadstropje. * * * Izlet na Nanos v soboto 4. avgusta. Odhod ob 16.30 iz Ul. Fabio Se vero. Ulice zaprte za promet Od danes dalje bo Ul. Ginna. stica zaprta za promet od Trga Sartorio do Ul. Rossetti do konca del za kanalizacijo v ulici. Zaradi polaganja podzemlj-skih telefonskih kablov bo Ul. Ovidio zaprta za promet od Ul. Commereiale v bližini št. 163 v dolžini 130 m. Predstava na gradu Sv. Justa Nadaljuje se pri blagajni na Trgu Verdi št. 1 ter pri osrednji blagajni Galleria Protti 2 prodaja vstopnic za drugo predstavo opere «Moč usode«. Vstopnice so po znižanih cenah; nastopali bodo isti pevci. Druga predstava opere bo danes 1. avgusta Direktor orkestra Umberto Berrettoni. Prekop grobov Tehnični urad tržaške občine obvešča, da bodo prekopali grobove IV. polja v 3 vrsti na občinskem pokopališču v Skednju, kjer so pokopani zemeljski ostanki umrlih od 24 februarja 1940 do 7. aprila 1940. Vsi zainteresirani, ki bi imeli namen prenesti ali ohraniti zemeljske ostanke, naj se obrnejo na administrativni urad tehničnega urada - oddelek za pokopališča v Ul. .Teatro 5, III. soba 43 najkasneje do 31. avgusta, 1951. Spominske plošče ali druge vrste spomenikov na navedenih »robovih bodo prizadeti lahko dvignili v shrambi pokopališča z dovoljenjem, ki ga bo' navedeni urad izdal vsem, ki bodo dokazali z dokumenti svojo pravico do omenjenih spomenikov, ' Od 30. septembra 1951 dalje ne b0 mogoč prenos zemeljskih ostankov niti prevzem spomenikov, ki bodo ostali na razpolago Občini. «0troško roesto» v Modeni Danes ob 17.30 bo Radio Trst I. v sporedu BBC priredil oddajo o ((Otroškem mestu« v Modeni. V Angliji je pod pokroviteljstvom maršala Alexandra nabiralna akcija prispevkov za gradnjo ((Otroškega mesta« v Modeni. ki bo vidni znak hvaležnosti mnogih angleških vojakov, katerim so italijanski civilisti pripomogli k begu iz ujetništva v Italiji za časa nem. ške okupacije. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. julija 1951 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 6 oseb, porok je bilo 6. Poroke: mehanik Stanislav Pie1-ri in gospodinja Oliva Lapi, mehanik Alceo Milazzi in prodajalka Lavra Kert, narednik am. voj. A. Norman Naughan in gospodinja Vanda Parma, kaplar arr.', voj. Anthony Stacchini in gospodinja Jolanda Peretti, mehanik Stanko Todorovič in gospodinja Teodora Grad. Umrli: enoletna Loredana Ri-gutto, 83-letn.a Alojzija Andloviz por. Kokoravez, 42-letni Giovanni Parovel, 62-letna Maria Albi, 56-letni Dante Andreoni 71-letna Domenica Vallon vd. Postogna. GORIŠKEGA Delavna seja Uvedli so dvojezičnost - V kratkem bodo preimenovali vse ulice, ki so doslej nosile imena osebnosti bivšega fašističnega režima Preteklo soboto so se v prostorih osnovne šole zopet sestali sovodenjski svetovalci. Seji je predsedoval župan Jožef Ceščut. Dnevni red je sestavljalo devetnajst točk in so ga svetovalci kljub njegovi obširno-sti proučili zelo natančno. Pomudili so s£ pri sleherni točki, jo obravnavali in sklep sprejeli šele tedaj, ko je bilo vsakomur jasno, za kaj gre. Posamezne postavke dnevnega reda je svetovalcem izčrpno obrazložil odbornik Tomšič Andrej, katerega vpogled v gospodarske in tudi pravne posle je naravnost presenetljiv. V glavnem so vsi svetovalci soglasno sprejeli vse sklepe. Vsakega glasovanja se je vzdržala le manjšina in s tem dokazala, da ji i>i prav nič za gospodarsko življenja svoje občine, med tem ko so naši manjšinski svetovalci v ostalih slovenskih svetih vedno sodelovali z večino in v Doberdobu z njo soglašali celo pri izvolitvi župana. Med številnimi sklepi, ki so jih sprejeli na tej seji, naj omenimo razne davke, in sicer od potrošniškega do družinskega, vzpostavitev poštnega uradu sestavo pravilnika in drugo. Nadalje so odbrili načrt del, ki jih bo izvedel delavski center. Delavce centra bo občina Sovodnje zaposlila piri popravilu ceste Poljane-Vrh-Gabrije. V zvezi z natečajem za dve občinska uradnika so določili, da bo občino zastopal v izpitni komisiji odbornik Tomšič Aiidrej. Potem ko so svetovalci sklenili, da bodo zaprosili za prenos davkarije in izterjevalnice iz Gradiške v Gorico, ker je za so-vodenjske davkoplačevalce pot v Gorico krajša in boljša, so prešli na 14. točko dnevnega reda, in sicer: preimenovanje u-lic, ki nosijo imena osebnosti bivšega fašističnega režima. Svetovalci so z veseljem razpravljali o tej točki in so postavili razne predloge. Toda da bi se v preimenovanju ne prenaglili in da bi s tem delom ustregli vsem Občinarjem, so priprave za izvedbo sklepa poverili posebni komisiji, ki so jo sestavili iz svoje srede. Zani bo šlo vse po sreči. Možu je | mivost je tvorila tudi postavka rt P1 r\IY\ W mi 1 4 a 1 n ^ VOPll VCfll O rt 1*“,\ rt i m r- • !■ C 1 i med delom priletela precejšnja skala np levo nogo in ga ranila po vseh prstih. Posvetovanje motociklistov Podsekcija motociklistov in kolesarjev openskega okraja vabi predstavnike posameznih vasi. da se udeleže posvetovanja danes 1.VIII.1951 ob 20.30, ki bo na Opčinah Brirjjeva ulica 7, po kateri na*j bi preimenovali železniško postajo Rubje v Sovodnje. Ker pa zahteva uprava železnic 1Q0 tisoč lir odškodnine za tisk novih voznih listo-kov, je svet sklenil, da ne bo plačal nobene odškodnine in da bo preimenovanje zahteval, potem ko bo železniška uprava prodala vse že natiskane listke. Glede imenovanja odbora občinskega podpornega društva so svetovalci poverili nalogo njegove sesitave nekaterim članom sveta. Sklep o poviškiu plače občinskim in šolskim slugam so odložili za nedoločen čas. Pri zadnji točki dnevnega reda so vzeli na znanje priziv, ki so ga vložili manjšinski svetovalci proti izvolitvi večinskih. V prizivu zahtevajo svetovalci, ki so bili izvoljeni na kmečko delavski listi, da svet pregleda vse uničene glasovnice njihove liste. Svet je priziv sprejel in sklenil, da bodo čimprej pregledali vse uničene glasovnice in ne samp one, ki su bile namenjene delavsko kmečki zvezi. Pri tem so manjšinski svetovalci zahtevali pregled izključno njihovih glasovnic. Svet s« je temu uprl in določil, da bodo vse uničene glasovnice pregledali v prisotnosti prefekturnega funkcionarja, čigar navzočnost naij bi manjšini odvzete vsak sum. Kljub temu, aa so bile pri štetju glasov zastopane vse ljsite in je volilni komisiji predsedoval državni funkcionar ter j.e zaradi tega vsaka zloraba bila nemogoča, so preudarni in trezni sovodenjski svetovalci priziv sprejeli S sprejetjem priziva je sovodenjski sivet dokazal, da je v vsem pripravljen usitreči vsaki želji manjšine, ki do sedaj ni pokazala niti najmanj dobre volje za sodelovanje v dobrobit sovaščanov in uspešen gospodarski razvoj sovodenjske občine. Niti v toliko ne sodelujejo, da bi se oddolžili svojim volivcem, medtem ko se večinski svetovalci resno trudijo, za dvig gospodarstva njihove občine, ki je bil petindvajset let pod' tujo upravo. {Zavedajo se namreč naloge, ki jim jo je ljudstvo naprtilo in so že v tako kratki dobi upravljanja dokazali, da so vredni vsega zaupanja in da si razumnejših, treznejših ter preudamejšiih upravnikov sploh nihče ne more želeti. So-vodenjci so res dobro izbrali in so na svoje občinske može lahko ponosni. Kar sie tiče resnosti in reda v upravi, laihlko primerjamo sovodenjsrtci svet najboljšim mestnim sivetom. Čeprav nas cd preteklih volitev loči komaj nekaj tednov, ima sovodenjski svet že popolen v,pogled v uipravo in že uspešno vodi občinsko gospodarstvo, S svojim delom ustreza volji Občinarjev, katere je najbolj prijetno preranetij z uvedbo dvojezičnosti. Vse uradne listine so že natiskane v obeh jezikih, dvojezična so vabila za seje, dvojezični je dnevni red itd. Upamo, da nam bosta poddbno presenečenje kaj kmalu pripravila tudli dober-dtobsiki in števerjanski sivet. Smrt nadškofa Margottija Včeraj je ob 2. uri zjutraj v nadškofijskem dvorcu po dolgi bolezni preminul goriški nadškof Margotti. Nadškof Margotti je pred 17 letj nadomestil v goriški škofiji pokojnega nadSkofa Sedeja, ki se gg zlasti slovenski verniki še dianes spominjajo kot enega ruijibolj pravičnih dušnih pastirjev, ki je nepristransko skrbel za vse verniks. Pokojni nad6kof Sedej je bil lik pravičnega moža, ki je nudil Slovencem v najhujši dobi fašističnega zatiranja vso tolažbo ter duševno aporo. Zaradi svojega krščanskega usmiljenja je pokojni nadškof Sedej pri fašističnih oblastnikih padei y nemilost in je kljifb preganjanju ostal dosleden krščanskim načelom. in »e je njegova ljubezen do zatiranih in preganjanih še podivojila. Upamo, da bo naslednik nadškofa Margottija hcdil po stopinjah nadškofa Sedeja ter da bo svojo nalogo izvrševal v krščanskem duhu ljubezni. Nesreča v podgorski predilnici Na delu sta se včeraj ponesrečila 31-letni Cecutta Lucijana iz Podgore in 29-letni Jožef Cemic iz Gabrij, kj je uslužben. v podgorski predilnici kot šofer. Ko je kot običajno Cecutta delal pri svojem stroju se mu je zapičila v levo roko kovinasta trska, ki mu jo je globoko ranila. Drugi ponesrečenec si je pa ranil desno nogo. Delavci so jima pritekli na pomoč in poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki ju je pripeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so ju obvezali. Ozdra. vela bocta v nekaj dneh. Nočna razgrajača Pred dnevi je oddelek agentov policije našel v poznih nočnih urah dva razgrajača, ki sta pijana motila nočni ni'r in nadlegovala redke pešce. LeE>i-tunirali go ju ^a 23-letnega Alfreda Furlana iz Gorice, Ul. Tunisj 13 jn 32-letnega Antona Zitteri iz Gosposke ulice 9. Ob® so prijavili sodnim oblastem. Nove poštne tarife Z današnjim dnem stopijo v veljavo nove poštne tarife. Pisma: za vsakih 15 'gramov bo treba frankirati 25 lir: ilustrirane karte s samim podpisom pošiljatelja ali s petimi besedami 10 lir; vizitke: s petimi besedami 10 lir; naznanila za rojstva, smrti, poroke in podobno 10 lir; poštni paketi: za prvih 200 gr 35 lir, za vsakih 50 gr več po 10 lir; priporočena pisma: razen navadnega kolkovanja: a) za zaprta pisma 45 lir; b) za odprta pisma razen onih pod črko c) in d) 25 lir; za pošiljke z brezplačnimi medicinskimi vzorci namenjenimi raznim bolnicam, posebnim zdravstvenim institutom in za naročene časopise 15 lir; d) za razne potrebščine za slepce 2 liri, Izleti v Postojno (ogled Za izlet v Postojno jame) dne 12. avgusta l®?*1*. I. okraj se vrši vpisovanje * sedežu okrajnega odbora Ulica R. Manna št. 29, dan od 9. do 12. ure in »d do 20. ure. Vpisovanje se zaključi v F tek dne 3.8.1051. Podrobnfl* informacije se dobijo isto«®1 * * * Vpisovanje za izlet v no dne 12.VI1I.J951 je l\ ’ okraj za sektorje Sv. Skoljet, Sv. Alojz, VOMJ Center mesta na stadionu IP majs ter za sektorje Sv. in Sv. Just v Ul. S. VW od 19. do 21. ure vsak <•# vključno četrtka. * * * Za Lonjer in KatinarOj, vpisovanje pri tov. Cok in se zaključi v petek 3-gusta. * * * Za III. okraj se spreje®*J vpisi za izlet v Postojno B 12.VIII. t. 1„ v gostilni «La»F ranza« (Ciril) Ul. S. Marco^ Prosimo zainteresirane, <*a ? prijavijo čimprej ker j* ” vpisovanja kratek. * *■ * Izlet je tudi za mol * * * IV. okraj OF obvešča vse v* ne in simpatizerje, da t>° L t. m, izlet v Postojno z dom jame. Vpisovanja se sPJT jemajo na sedežu OF pri Pregarcu na Kolonkovc« , Ul. Vignetti 155 vsak 19. db 21. ure bo vklf“CIF 4. t. m. * * * . V. okraj Dolina priredi v Postojnsko jamo 12. gusta. , Vpisovanje do 2. avgusta sledečih krajih: Domjo - pri tov. Slavku; Dolina - pri tov. mec Dori, štev. 17; pri tov. Sancin, Mari, štev.^ Boršt - pri tov. Petaros ' štev. 16. Ricmanje - pri Ss! Kuret Silvestru, štev. 19; kovlje - pri tov. OleniU »j dolfu, štev. 52; Prebeneg ‘JL tov. Bandi Mirku, štev. 6; marje - pri tov. Veljak ju, štev. 882; Skolije - priJL Furlanič Dori, štev. 220; P1,-je - pri tov. Jamšek štev. 169; Badiha - pri tov. >* vatin Mili. štev. 206, >tocil£lis,t 8» *■ * -im Prijave za openski okrajf sprejemajo na sledečih f, Kontovel: Daneu Ivanka Prosek: Brišček Alojz št. Opčine, Bane, Kontovel: Vr ne - sedež okrajnega OF, Veliki Repen: Škabar ra, Col : Guštin Albin, B3« vica : sedež OF od 20. do ure, Padriče : Grgič CvetW> 72, Gropada : Križmančic lija št. 40. Krajevni odbor OF na organizira za člane is 5 „ patlzerje dne 12.VIII.1951 , nodnevui izlet v Postojno,, ogledom Postojnske jame. hod v vlakom. Vpisovanje za izlet v ku v gostilni, v Salezu pr* L. liču Milanu, po domače G**jL nov, v Gabrovcu pri Niwe f v Sempolaju pri Furlanu^ Križu pri Mariju Švabu, v !\|. ludrovci pri Knezu, motnci*^ sti iz Koludrovce pa naj vpišejo v gostilni v Zgo»,s Športno društvo aMlad?st!L. Nabrežini obvešča člane in bitelje vseh športnih panog' bo dne 12. avgusta t. •• e.°(. dnevni izlet v Postojno. niki se lahko poslužijo la?*|0v prevoznih sredstev motoci*'■. in koles. Podrobnejša la se dobijo na sedežu drus'., Zaključek vpisovanja 2. v1 ADEX-IZL£lj priredi izlete : ■ 14., IS. in 16. avgU5 na BLEO in BOHINJ OPATIJO - CRIKVENIGO 14., 15., 16. in 17. avg^*3 ROVINJ - PULJ 14. tn 15. avgusta v 15. avgusta v iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiHii Vpisovanje pri Adria-® press v Ul. F. Severo ^ tel. 29-243 do 31. ju>u ADEX -IZLElJ zagrebi vclescjc1^ ki se vrši od 15. d° septembra 1951. Vpisovanje pri AdriS'^. press od 1. avgusta naP* VVEEKEND 0d 14. <*° 1 avgusta na jezeri KifMnhšni in v Onaiila-CiihveMU* ■ R- in 19. avgusta dvodnevni izlet v Pazin Ajrinvščino Vipavo 19. avgusta enodnevni izlet v Škoci ja lisko i«1111 T°o,ai Vpisovanje od 3®- ' do 4. avgusta- primorski dnevnik F 31. julija 1951 iti bik! I “ove moderne tržnice v Kopru, kjer je že trgovina obdelovalnih zadru g. Te dni bodo odprli še oddelek za prodajo rib Goriški šolski inšpektor je mnenja, da mirovna pogodba ne velja več Beneški Slovenci morajo dobiti šole v materinščini stoto t>livarica (saccaleva ji pravijo) tehta do sedem *aihV Tu vidimo istrske ribiče, kako jo spretno prela-2 v°za na čoln. Da bi bil lov uspešen, jim je voščil lotograf, pa jim voščimo še mi Beneška Slovenija je izmed vseh predelov, kjer prebiva naš narodi, po zaslugi šovinističnega zatiranja in zapostavljanja s strani italijanskih oblasti, najbolj zaostala dežela na kulturnem in gospodarskem področju. Temu je v nemajhni meri vzrok prisilno poučevanja otrok na osnovni šoli v jeziku, ki jim je tuj in ga ne poznajo. To otežkoča obvladanje učne sna. vi, kar priznavajo tudi italijanski učitelji sami, ki poučujejo, ali so poučevali na osnovnih šolah v teh krajih. Tako piše učitelj elemente Giovamni, ki je leta 1948 poučeval na osnovni šoli v Ra-venci v Reziji, med drugim: «Ker, kakor v vseh deželah s tujim jezikom, niso maloštevilne težave, ki jih je treba premagati in med temi je po vrstnem redu prva težava z jezikom. (Studi e ricerche della scuola friulana — april 1948)». Seveda je sedanjim šolskim oblastem, ne samo v Beneški Sloveniji, ampak tudi na Goriškem malo mar učni uspeh naših otrok, ker imajo s šoto vse drugačne cilje. Za dokaz naj navedemo sledeči primer: Mlad beneški učitelj Hektor Spehonja iz Podbonesca v Nadižki dolini je pred časom končal študije na slovenskem učiteljišču v Gorici. V zadnjem šolskem letu je služboval v Trstu, letos pa je zaprosil za službo na slovenskih šolah na Goriškem. Pred dnevi pa so mu tukajšnje šolske oblasti zavrnile njegovo prošnjo z izgovorom, da ni. ma pravice do službenega mesta v naši pokrajini, ker nima tu stalnega bivališča. Ko se je Spehonja zglasil pri nadzorniku za slovenske šole, da bi dvignil svoje dokumente, je v razgovoru z g. inšpektorjem vprašal tega med drugim tudi to, kdaj da bodo odprli slovenske šole v Beneški Sloveniji, kakor je to predvideno v mirovni pogodbi in tako zaposlili dlomače učitelje. G. inšpektor pa je izrazil svoje začudenje kako, da se on. Spehonja, ki je ven- RES LEPA DEMOKRACIJA, CE PREBIVALCI STO IN VEC POPOLNOMA SLOVENSKIH VASI IN NASELIJ NIMAJO NITI ENE SLOVENSKE ŠOLE dar Italijan, sploh upa postaviti podobno zahtevo. Kar pa se tiče mirovne pogodbe je po inšpektorjevem mnenju že itak brez vsake veljave. S tem ga je tudi odslovil. Kakor da bi ta nadzornikov odgovor ne pričal dovolj o veliki rasni nestrpnosti, pa se je razpisal o tem tudi «Gior-nale di Triestei) v svoji torkovi številki. Najprej se naivno skriva za zakonskimi določili, po katerih ni dopustno, da bi učitelj z ene pokrajine poučeval v drugi ter v zaključku poudarja nepristra-nost italijanskih oblasfS na- sproti slovenski narodni manj šini, s katero da postopajo povsem demokratično. Res lepa demokracija, če prebivalci sto in več popolnoma slovenskih vasi in zaselkov v Beneški Sloveniji nimajo niti ene šole, kjer bi njihove otroke poučevali v materinščini. Gospodu nadzorniku pa naj povemo, da je mirovna pogodba še vedno v veljavi, čeprav se ne izvaja na tem področju. Mi in z nami vsi beneški Slovenci pa bomo vztrajali pri svoji zahtevi, da se nam prizna tudi ta pravica. STO LET POTEČE 15. AVGUSTA, ODKAR SE LETO ZA LETOM SREDI KRAŠKEGA POLJA OBNAVLJA VITEŠKA IGRA NAŠA KRITIKA “MOC USODE“ na tržaškem gradu Libretist opere «Moč usoden Francesco Maria Piave ni imel posebne sreče v izbiri snovi, ki jo je povzel po neki španski drami in če bi ne Verdi podkrepil teksta z melodično glas. beno lepoto, bi opera gotovo propadla. Zanimivo je, da je bila prva izvedba te glasbene drame uprizorjena v Petrogradu l. 1862. in kmalu za tem ponovitev v Rimu. Pot pa si je utrla ta opera šele ob uprizoritvi v milanski Scali l. 1869. nekoliko predelana. Od tedaj je v repertoarju raznih gledališč po vsem svetu, posebno Pa jo radi dajejo po Italiji. Verdi je posebno zanimiv na mestih, kjer je poudarjena dramatičnost. On slika taka mesta z glasbeno paleto s tako močjo in prepričevalnostjo, da človeka prevzame. Veliko mest pa je takih, ki močno dišijo pb banalnosti. Skoraj bi rekli, da je v buffp-operi še najboljši in škoda je, da je napisal v tem smislu samo «Fal-stafa». Par takih mest je tudi Montažat je naslov drobni knjižici-sestavkov iz dnevnikov goriških taboriščnikov *alro smo se Poliškega Špika polastili . AOVa,]: fr bi n°vt načrte, ka- 811 Se i 'lsA "ta PolaSki Spik. “tga, j* bi dOlo skovati pra-bal&jtji, se njegovega vrha zfe,.,? slepari jo, to je. da a’°sili JL5a Zabniški Spik in ? fotoS?°da Belega, da nas 5*1) v*-\. Kdtor hoče-, naj ,Aa ,5air-e, d’a kaže naša Špika P*z; sleB ■I?ator Pa noče in za-j °’ temu bomo veli- k.K‘ V plS0 se v Tiniii l0g’ ^abnaške senožeti, ki OiiJie,VVwzhodPem 'po-in so razteza-frijsk; ®°^skega grebena na Ob meji- S ~atere .srao JNiso vse letine enako vesele in bogate in niso vsi razredi enako posrečeno sestavljeni in zabavni - JNaš tretji razred strokovne šole v Gorici pa vam je bil res poseben razred ji dan^, V!?,^aI'. iz Trbiža in si »e Ljfa b° treba ■GSjjp. ^hUl peto] i. Ker . smo jo zavi-Pctoka v ozko so- le v Tinjem Z lastnimi t^btnilr- 50 ih danes naši težki 1 breeei Precej natlačeni TV» * CUtT' ča Ji?le so 2 nami P°ie8 stoe6'a naslova, tudi ko- * ka Mošiči 'ey. ki je bil danes Ka. Ž! DriealL01 jn čigar koča nas ^eiCk?a a- da nas prijazno k11 s kov, - k<,ra,kal med' prvi- ®0rn 2 ce2 ramo in osovni-?‘ra' Kuh» Oftoilom za pa-^trival ,lCa Lojzka je raz-fečiii it' ct. Se ji bodo poti St tno?1?' brez muhe. ker So ii i?1?..540« sama jesti. La'1. ie kn* take misli po u ha nVlri* kriva družba, ki W hSodineTi ^mantičnem ovio- 1^: m Za počivališče, za. Plani ncah lušno biti.« L 80 na*- zvabljali cl-bas ipg?d€- borovnice in, fiSs češnii najbolj presene-pod . katere ve je so se ostalo prav tarez neprijetnih posledic. Veste že, da je naš Grom velik prijatelj kose. Tako je bil tudi tu medi prvimi, ki so sekali visoko in gosto travo. Pri brušenju kose pa se je precej vrezal v palec, ker je bil premalo oprezen, 'iti kQ je s krvjo blagoslovil letošnji pričetek košnje na Mešičevih senožetih v Tinjem logu, je' zastokal: «Ojej, preveč sem se pre-mal’ setn se1!» Edi je postal zopet gospodar svoje kose in je delo dokončal. Ko smo nanesli še vode in použili malico, je zavladala popolna prostost. Vsak je lahko počel kar je hotel, in živel sam zase. Nabirali smo borovnice, katerih je bilo kolikor je kdo hotel. Nabrali smo si jih polne posode. Natrgali simo nato velike snope kurr.ne in arnike, kar smo potem vse obrali, dla nam jo bo zvečer laže nositi domov. Danes smo imeli s seboj malega Hermančkg Šuligoja, ki je letoval v Zabnicah. To vam je nadarjen dečko in izvrsten igralček. Ima komaj deset let, j Pa se je že večkrat prav pošteno odrezal na odru v Gorici. Najbolj nam je ugajal, ko je v Ribičičevi igrici «Lutke» igral norčka. Herman nam je bil zato prav prijeten tovariš in nič nas ni motilo, d'a je bil toliko mlajši od nas. Sama resnost ga je in govori kot odrasel mož. Postlbno lepo je pa tudi, da mu teče jezik v čisti slovenščini. Govori kot bi či-tal iz knjige. Pihne ga pa tudi g svojim tirolskim kostumom, kar ga dela v tem alpskem svetu povsem skladnega z naravo. Naš očka je bil danes redkobeseden,. Ni mu bilo mar, kaj delamo. Počivaj je v hladni senci in le cm sami ve. kaj je tuhtal. kaj razmišljal. Morda je listal po knjigi svojega življenja. Nedaleč od nas je bilo več koscev, ki so imeli delo s sprav 1 jan jen: sena. Vreme je bilo ugodno, seno se je hitro sušilo in treba ga je bilo pograbiti in znositi y senik. Mnogi smo šli pomagat. Ddbili srno grablje in pridno smo grabili in pehali seno proti seniku. Kosci so nakladali bremena, jih povezavah. si jih zadevali na pleča in nceili v senik. Delo nam je šlo hitro od rok in pograbljeni travnik je postal naše igrišče. Tu smo’ se lahko valuckali in naskakali po mili volji; nihče, nam tega ni branil, saij nismo delali škode. Se pohvalili so nas. ker smo pomagali in pokazali, da nam je kmečko delo prijetno. Najedli smo se okusnih žgancev z mlekom in, ker so bili brez muh, smo Lojzki v zahvalo zapeli: «Na žgancih tropine, pa kislega zHja.» Zbudil se je zapet čut za skupnost, a prepozno, da bi si mogli še ob dobri svetlobi zapisati spomine na to krasno taboren je v senožetih. Spomnili smo se. da bo skoraj poslovilni večer in da se je treba nanj primemo pripraviti. Posedli smo tesno škupaj in imeli pevsko uro. Sonce je že zdavnaj utonilo za Ojistrnikom in prijeten hlad in mir sta legla na Tiniji log. Naložili smo svojo kramo, ki je bila sedaj' »e težja kakor ob prihodu, in mahnili smo jo v dolino. Na poti domov smo se naj-dialjic pomudili v najbolj divjem mestu soteske, pri spominski plošči, ki priča, kako je tu VIII. gorski bataljon avstrijskih vojakov leta 1813 zavrnil Napoleonovo vojsko, ki je silila tod iz Kanalske v Zilsko dolino in dalje na Koroško. Ena sama misel, ena sama slika nam jc bila nocoj pred očmi; kpoba naših planin,. Ne boste se čudili, če nam, je Sattnerjeva melodija pela u-spavanko s Chnpermanovim besedilom: «Lepšega nikjer ni kraja Kakor kraj je vrh planin, Vselej, radjost me obhaja, Ko se nanj vzbudi spomin.)) v operi «Mcč usoden in to v tretjem dejanju popularni «Ra-taplans in prvi prizor četrtega dejanja na, samostanskem dvo. rišču, kjer deli Fra M elit one revežem hrano. Posebno ta prizor je napisan s tako bravuro, da poslušalec res uživa. Sobotno premiero je pripravil in dirigiral Umberto Ber-rettoni. Je dober poznavalec Verdija in je posebno podčrtal dramatične momente v vseh prizorih a druge je izdelal tako, da je opera tekla. Izmed nastopajočih solistov sta izstopila posebno basso-buffo Fer-nando Corena, ki je pel Fra Melitona, in altistka Giuliebta Simionato, ki je pela Preziosil. lo. Ti dve vlogi stg sicer hvaležni, vendar zahtevata veliko truda bodisi v pevskem kakor tudi v igralskem smislu. Zadovoljila sta oba in žela pri odprti sceni večkrat močen aplavz. Donno Lečmoro je pela sopranistka Pili Martorel. Pevsko je zadovoljila a igralsko ne povsem. Don Alvara je pel te. norist Roberto Turini. Višine zmaguje sicer z lahkoto a glas mu je nekoliko rezek. Zadovoljiv je bil šele v četrtem dejanju. Baritonist U go Savarese, ki je pel Don Carla di Vargas, razpolaga sicer z lepo barvanim glasom, je pa njegovo petje preveč monotono. Lepo se je uveljavil basist Cesare Siepi s hvaležno partijo Podre Guar. diana in baritonist Vito Susca, ki je pel markiza Di Calatrava. Manjše vloge so peli še Liljana Hussu, Eno Mucchiutti in Miro Lozzi. Zbor je pripravil Norberto Mola, koreografijo A-nita Bronzi, a režijo je vodil Carlo Picclnait0. Občinstva je bilo mnogo. V sredo 1. avgusta ob 1. uri, ste opera ponovi. M. P. Pri Mariboru grade električni plavž V železarni «Store» gradie sedaj novo livarno in električni plavž za proizvodnjo surovega železa. Za razširjenje železarne so potrebna obsežna gradbena dela. Samo za gradnjo novega dela livarne bodo morali izkopati približno 40.000 kub. m, zemlje. V novi livarni morajo letos postaviti tudi novo plame-raasto peč z enako zmogljivostjo, kakor jo ima prva. Ko bosta obratovali obe peči, bbdb v Štorah lahko povečali proizvodnjo valjev, ki spadajo med najbolj komplicirane proizvode čr-rfe metalurgije. Glavni inženir železarne Alojz Herič sodi, da bo železarna prihodnje leto lahko zadovoljila potrebe vse inr dustrije po valjih, ki jih bo izdelovala predvsem za črno metalurgijo, za industrijo gumija, papirja, cementa itd. Sedaj izdeluje železarna valje, težke do 10 ton, prihodnje leto pa bo izdelala prve valje po 25 ton za podjetja «Impol» v Slovenski Bistrici in, ®a valjarno v Zenici. Leto za letom se obnavlja slovita viteška igra «alka» v njenem rojstnem kraju sredi kršnega Dalmatinskega Zagorja v visokem Sin ju na zelenem Cetinskem polju. Tam na-okoli je svet močno podoben naši kraški pokrajini, posejani s sivim kamenjem in sočnim Zelenjem. Rast vzdržuje bližnja reka Cetina, ki na svoji nadaljnji poti skozi soteske drvi proti Jadranu. In nad tem Jadranom je pred stoletji na vsak način hotel zavladati polmesec. Saj je tedaj ves Balkan trepetal pod turškim nasiljem, le ozek pas ob Jadranu, naša Dalmacija, mu je še kljuboval. Turčin pa je iskal oporišč, od koder bi po. tem zlahka dosegel morsko obalo. Zato mu je bilo tudi dalmatinsko mestece Sinj, oddaljeno od bosenske meje komaj 18 km, trn v peti, zakaj l'e preko Sinja je bila mogoča pot do Splita, do morja. Kolikokrat so bosenski divjaki požgali vasi okoli Sinja, kolikokrat so napadali mesto sa. mo, a vedno brezuspešno. Cez Prolog planino so vlačili naše ljudi, v suženjstvo. Naši hajduki. pa tudi niso mirovali in marsikatero turško bulo so zavili v črno. Cetovalo se je venomer. Ko pa je Domad paša v Carigradu zaprl beneškega poslanika in napovedal Benečanom vojno, so se pričeli naj. hujši navali na fcršni Sinj. V onih časih je bil z mnogimi drugimi primorskimi kraji tudi Sinj pod beneško oblastjo. V mestecu se je stalno mudila beneška vojaška posadka. A Dalmatinci so vedeli, kaj branijo. Mar jim je bilo tujih gospodarjev, naši možje so bra. nili sebe in svoje in tudi bojevali so se ponajveč kar na lastno pest Ostalo nam j'e mnogo imen tedanjih dalmatinskih junakov, medtem ko med ljudstvom ni ohranjeno niti eno ime benečanskih zapovednikov. Strahovite so bile borbe za Sinj med leti 1687 in 1715. Tisto leto so Sinjani na Veliki Šmaren zagnali čez Prolog sil. no vojsko seraskera Mehmed paše in mu zaplenili mnogo blaga, orožja in nakita, ki je deloma še danes ohranjeno v «Alkarskem društvu«. Prevzetni Mehmed paša, ki si je domišljal, da mu pade Sinj kar mimogrede v roke, je bil ves divji, ko se mu namera zaradi smrt prezirajočih sinjskih junakov ni posrečila. Brezobzirno j'e poganjal svoje vojake pod sinjski nož ter postopal z njimi tako kruto, da so se mu pod trdnjavskim zidom uprli. K temu je pripomogla še kuga, ki je zadivjala, .med turško vojsko. 60.006 mož je pripeljal pred Sinj, kjer jih j.e ostalo najmanj 10.000, medtem ko so Siinjani od 500 junakov izgubili le 38 mož. Z močno zdesetkano vojsko se je Mehmed paša urno umaknil y varno Bosno, prepustivši hrabrim Sinjanom svoj bogati tabor in obilni plen. Srednja Dalmacija je bila srečno rešena. To je zgodovinsko ozadje po. stanka sinjske alke. V spomin na oni veliki dan obhajajo Sinjani od tedaj vsako leto 15. avgusta viteško igro, ki jo na-zivajo «alka», kar 'bi pomenilo «bojna igra«. Alka je prava upodobljena narodha junaška pesem. Udeležiti se je sme vsak Sinjan in okoličan, da je le častit človek, neoporečen in da je po rodu Cetinjan. Igra se vrši na široki cesti, ki vodi iz mesta doli na lepo Cetinjsko polje. Visoka drevesa s svojo senco vsaj deloma blažijo hudo poletno vročino in love oblake prabu. ki ga dviga mrgoleča množica rado. vednežev. Pestra revija noš, barv in jezikov. Ne l'e domačini, ki do zadnjega zapuste domove in pohite na junaško torišče, tudi krepki Imočani, zagoreli Kninčani, zgovorni Alha je pravzaprav neznaten železen obroček, ki visi pripet na vrvici čez cesto. Alkar ga mora s svojim kopjem nabosti. Trikrat poskuša. Oni, ki največkrat zadene srednji obroček in nabere največ točk je zmagovalec Primorci, brkati Bosanci, pa svetlolasi Nemci, ravnodušni Angleži in brezbrižna Ameri-kanci pa bog vedi kdo še vse se preriva in gnete med pisanim vrvenjem in tisočerimi glasovi. Pravi Babilon. Tudi v mestu cel direndaj. Okna in balkoni so okrašeni s preprogami, ponekod vihrajo zastave. Zvoki godbe se love med hišami. V slikoviti staro, hrvatski noši prihajajo od vseh strani stasiti alkarji. Ponosna jim je drža na okrašenih konjih. Na glavi kalpak/ visoka kučma z belimi peresi, pod njo dvoje smelih oči in vrsta belih zob pod črnimi brki, s srebrom bogato pošita dbiama iz modrega baržuna čez vzbokle prsi in široki hrbet, ob boku bridka sablja, na škornjih ostroge, v roki dolgo kopje in ob sedlu dve pištoli — to je sinjski alkar. Tudi njegov konj je opremljen na starohrvaški svečani način. Cim lepši je, tem večja čast za njegovega jez. deca. Vsakega alkarja spremlja ščitonosec, njegov oproda. Oblečen je v cetinjsko narodno nošo. oborožen s starinskim orožjem. Ob posebno slavnostnih igrah dnuguje alkarju še kum, ki ga v vsem zastopa in TJLitPtv fii/Vf* . ■.'.■ ■ v’.’.' -V mmm ki se običajno postavi z nadvse bogato in sijajno opremo. Pri alaj-čaušu, ki mu je poverjena vsa organizacija alke, se oib določeni uri zbero vsi al. karji s svojimi kumi in oprodami, potem pa v najlepšem redu odjezdijo na dom svojega poveljnika, vodjo bojne igre. Tam so že zbrani njegovi pribočniki, zastavonoša, dva čuvarja buzdovanov in ščitonosec. Dva lična mladeniča pri. peljeta tudi Edeka, sijajno okrašenega slavnostnega konja, ki nemirno stopica in otresa z bogato okrašeno glavo. Draži ga godba, ki neumorno igra pred poveljnikovim domom. Ta je že pripravil svoji »vojski« bogat prigrizek. Alkarji in njihovi kumi so povabljeni v hišo, oprode, ki na dvorišču pazijo na konje, se kar tam stoje gostijo. Sledi veliki pregled jezdecev in konj. Strogo in natančno si ogleda poveljnik vsakogar in gorje alkarju, knmu, oprodi ali konju, na katerem odkrije kako nerodnost. Brez ugovora mora iz vrste, izključen j.e iz igre. Disciplina med alkarji je brezhibna, odlična. Med zvoki godbe se prične potem urejati sprevod. Vsem na čelu jaše harambaša s svojimi oprodami. Takoj za njim gre godba, potem pa se vrstijo: ščitonosec, daljv: dva juna. ka z mogočnimi kiji, podobnimi buzdovanu kraljeviča Marka, za njima Edek, slavnostni konj s spremljevalcema, nato zastavonoša in njegov čuvar, potem vodja igre s pribočniki, slede paroma alkaTji, za njimi njihovi kumi in zadnji alaj-čauš. Veličasten je pogled na pisano povorko, na živahne ko. nje, na dične jezdece. Sijaj opreme in blesk crožja tekmujeta z lepoto zdravja in moči, volje in ponosa. Množica vzklika, pozdravlja, junaki pa strumno v sedlih, kot da gredo spet nad Turka. Bred tem so že zasedli zanje posebej postavljene odre na eni strani ceste zastopniki oblasti, odličniki in povabljenci, na drugi strani pa sodniki, ki bodo odločali o zmagi alkar, jev. V alkarsko ložo poleg sodniške stopijo tik pred pričetkom tekme vodja s pribočniki in zastavonošo. Mimo njih se vije vsa pestra in živahna ((vojska«. Alkarji pozdravljajo s kopjem in nalahno odpeketajo še nekako tri sto korakov dalje na mesto, od koder se po. tem vsak zase spuščajo v boj za alko. Ta visi ravno pred odrom odličnikov, medtem ko se na obeh straneh vzdolž ceste gnete ti-sočglava razgibana množica gledalcev, ki se umirijo šele, ko je povorka mimo. Kaj je pravzaprav alka? Neznaten železen obroček. Binglja na vrvi, ki je tri metre vi. soko razpeta čez cesto. V večjem obročku s premerom 13 cm je še manjši obroček v premeru 3,5 cm. Zvezana sta s tremi spoji. Štiri luknje v obročkih so cilj, za katerega alkarji bijejo junaški boj. Oglasi se rog, udari godba in prvi jezdec zdrvi proti alki. Oko je nepremično uprto va. njo, 2,80 m dolgo kopje poševno nagnjeno naprej. Nekaj metrov pred( alko dvigne mož kopje, naperi ga na obroček in zdirja skozi cilj. Zadel je spotoma rahlo pritrjeno alko in obroček mu je obvisel na kopju. Glušeče ploskanje in vzklika, nje ga pozdravi, sodniki pa ugotove, da je alka nabodena sredi notranj'ega obročka in pi. šejo srečnemu tekmovalcu tri točke v dobro. Ni pa vedno te sreče. Kaj rado se primeri, da mož alke niti ne zadene ali pa jo le nerodno zbije na tla. Vsa umetnost igre tiči v tem, da alkar v diru nabode malo alko na kopje in jo obdrži na njem. Na. bodena sredi notranjega obročka velja največ. V gornjo od. prtino med dvema obročkoma zadeta šteje dve točki, v stransko luknjo pogodena eno točko. Vrstni red tekmovalcev določijo po starosti ali z žrebam. Vsak alkar drvi skozi cilj trikrat. Kdor si je pri tem priboril največ točk, je zmagovalec. Ako imata dva alkarja enako število točk, ponavljata napad na alko tako dolgo, da ostane eden premagan. Primeri se tu. di, da spreten alkar v diru sname alko, jo vrže s kopjem predse v zrak ter jo nato znova prestreže. Ako jo vrh tega zadene še v sredino obročka, je to. višek alkarske umetnosti. Štejejo mu šest točk ter je na mestu nesporni zmagovalec. Zmagovalca vzamejo v sredo in med pokanjem topičev in pištol, med vzklikanjiem množice jo pred sodnike in druge odličnike. Strumna vojska alkar, jev ga pozdravi z nagibom kopij, vodja igre zmagovalcu čestita in ga obdaruje. V kratkih, jedrnatih besedah pojasni nato zbranemu ljudstvu pomen narodne viteške igre, slaveč junaštvo starih Stojanov in Cetinjanov, ki jih postavlja sedanjim rodovom za zgled in v posnemanje. V istem redu. kot je nastopila, se »vojska« vrne v mesto in spremi zmagovalca na njegov dom, kjer se zmaga zadruž. no in primerno proslavi. Igra, ki je prvotno obstajala kot viteško vežbanje v strelja, nju s kopjem, je kot spomin na odločilno zmago s posebn,imi pravili postala junaška ustanova, ki jo Sinjani skrbno čuvajo kot svoj največji ponoj in najdragocenejšo lastnino. VIKTOR PIRNAT Kulturne drobtine Državna založba Slovenije bo v kratkem med izvirnimi slovenskimi knjigami izdala zanimivo avtobiografsko delo dr. tech. ing. Milana Vidmarja, pod naslovoiri: «Pol stoletja ob šahovnici«. Avtor knjige, širom po Evropi znani slo. venski znanstvenik — elektrotehnik in svetovni šahovski mojster, popisuje v tem delu svojo . šahovsko kariero ter obuja spomine na dobo zadnjih petdesetih let. * * * Zanimanje za koncerte je v Ljubljani iz leta v leto večje kot kažejo to številčni podatki o obisku. V pretekli sezoni je zato ljubljanska koncertna poslovalnica uvedla za simfonične koncerte abonma, ki je bil skoro polno zaseden. Pred nedavnim je bit razpisan abonma za sezono 1951, 1952, ki je naletel na tako velik odziv, da je uprava koncertne poslovalnice pri Slovenski filharmoniji morala razpisati še drugi — B abonma. • • • V Ljubljani so pred kratkim odprli drugi letni kino na vrtu Doma Ljudske milice. Predstave pa so namenjene vsemu občinstvu. Tako ima sedaj Ljubljana deset kinematografov s skupno 8284 sedeži, dočim jih je pred vojno imela osem s 4487 sedeži. V jeseni bodo odprli še en kino v severnem delu mesta za Bežigradom. * « # Ljubljansko Šentjakobsko gledališče. ki je med najboljšimi in najbolj znanimi amaterskimi gledališči Slovenije, in ki je v pre. tekli sezoni praznovalo tridesetletnico svojega obstoja, je imelo v minuli sezoni rekorden obisk. Dočim je v sezoni 1945—46 znašalo število obiskovalcev 12.800, jih je bilo v sezoni 1950—51 že 30.830! * ♦ » Raziskovalna ekipa ljubljanskega Etnografskega muzeja, ki že vsa leta uspešno opravlja znan-stveno-raziskovalno delo na terenu in ki se je lani in predlanskim mudila tudi na Tržaškem ozemlju, raziskuje letos področje v okolici Kobarida. Posebno pozornost nameravajo posvetiti vasici Robedišče, o kateri je znano, da hrani še mnogo vrednot naše stare ljudske kulture. * * • 28. avgusta poteče 100 let od rojstva slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja. Ta jubilej bodo počastile tudi slovenske knjižne založbe za izdajo večjih Tavčarjevih del. Tako bo Državna založba izdala v zbirki domačih klasikov prvi zvezek Tavčarjevega zbranega dela. Mladinska knjiga pripravlja izdajo Visoške kronike, založba Kmečka knjiga pa bo dala na trg zbirko Tavčarjevih povesti «V Zali«. * * * Narodna galerija v Ljubljani pripravlja razstavo znanega slovenskega baročnega slikarja iz srede 18. stoletja Fortunata Berganta. Moderna galerija pa bo jesensko sezono otvorila z razstavo slikarja Franca Tratnika, ki bo v počastitev letošnje Tratnikove sedemdesetletnice. # * * Založba Mladinska knjiga bo v proslavo štiristoletnice slovenske knjige izdala izbor Valvasorjevega berila v slovenskem jeziku. To bo prva slovenska izdaja Valvasorja, če upoštevamo, da izdaja pred vojno ni mogla biti dokončana. Izbor je uredil Mirko Rupel, ki je oskrbel tudj prevod, opremo, inicialke in viniete pa so delo slikarja Ela Justina. Knjiga bo opremljena tudi z reprodukcijami Valvasorjevih podob in bo tako 100(w lm -a'd'on'-'. Smo <Čir‘le zr.. m nad morjem in Vi> že‘e se^aj. Sko- 1; " ena najpomembnejših izdaj zadl-in sviranjem godbe ga odvede- i njega časa. morjem m , — .wV sedaj. Sko-bilo pjih gospodarjev s-nai«dli~^gotovo bi “ iih bi-^ n- i dd sifttr,-. — ^iko so in n edotaik- (t, tlam L**0— tako s , a, e sline cedile i kh ' ■ t iNs nad^lavami. lS' ir . &mo do pi vih semo- ^•J-nikov. Dolina se po-?ira °d vzhoda proti sen,ožeti ib P° vm rela Vas seml- ®ele visoko nad pbiokomn se začenja SteN Tw^aje d°i'ni — ime-jJ*. ^tvir 31 *og' prele- Si1™' d'ru6'ega kakor: e 'kleli kako lepo« 2L 28*5° že ,nars>kaj a ta. &8a sveta samih , tTvj nikoli. brosto^a o okr°g nje vsaj k0Val L da nam bo za-Ao Snv^ Prvi oddih, prihajali za hjjTM sn*T wMih-k^1, C 0atali se jc Vn!rl|' že »d daleč. >na^jladll° iz koče na-ha\s> Mo- bii ^vrstnej”*?? k studencu in S? ti b»“ Seveda Apo poko. to delo ni — Kaj nimate ničesar pismenega? — se je začudil Tomaž. — Mar naj vam verjamem kar na besedo? — To je vendar božja bbseda, — se je uprirdla) Smrt. A Tomaž Stampilja je trdo pribil in njegove besede so padale kot kladivo na čavelj: — Uradno n« morem verjeti niti božji besedi. Vse mora bi ti napisano. Da se označi s številko in vtakne v arhiv ... Torej nimate uradnega poziva? Smrt je sklonila glavo: — Nimam. Slovo je bilo kratko, StempUja ga je opravil v brzojavnem slogu: — Hvala! Opravila sva. Vrnite se jutri, toda z uradnim pozivom. Natačno opolnoči. Smrt je vzdihnila, da bi se ie usmilil kamen ob cesti. — Pa naj bo, — je dejala in je šla, da si izprosi od svojega gospodarja uradni poziv. Naslednji dan je prišlo že koj ob prvem srečanju obeh prizadetih strank do spora. Smrt je namreč prišla nekaj sekund pred polnočjo. — Saj še ni polnoč — jo je za doberdan nahrulil Tomaž. — Vsak trenutek bo, — se je hotela opravičiti Smrt. — Počakajte torej še ta «vsak trenutek». Cernu pa nam je bog ah Stephenson gu Ampčre ali kdor koli že ustvaril uro če se ne držimo določenega roka? No, tedaj je mati narava vrgla Smrti adut v roke. V zvoniku je namreč odbilo polnoči. — Je že! — je zmagoslavno dejala Smrt. Toda Tomaž StempUja ji je dozdevno zmage brž izbil tz glave: — Cernu torej ne pričnete? z uradnim postopkom, — jo je nadrl. — Cfls je zlato, čeprav je svet večen Da ga ne bi še bolj razjarila, mu je Smrt na vrat na nos pomolil« pod nos osebne izkaznico in uradni poziv. O-sbbno izkaznico je pogledal ie z zunanje plati, uradni po- o jhrojcracu zorvča stenPiLp.w ni rtoq€LUM?eri ziv pa je razgrnil in ga bral. Ko pa je prišel do stavka: uPodpisrini gospod bog te kliče k sebi», se je zadrl kot klavirski učitelj, če pritisne učenec v A-duru beli G namesto črnega Gisa: — Napak! Ta obrazec ne ustreza točasnemu dejanskemu stanju. Včeraj so mi namreč sporočili, da je imovi-na našega pogrebnega sklada narasla do take mere. da bo vsak član deležen pogreba prvega razreda. Glede na to dejstvo je obrazec »Gospod bog te kliče k sebi» tu na-pdčno postavljen. Kajti pogrebu prvega razreda pripada druga inačica, ki se dobesedno glasi... — »Gospod bog vas vabi v svoje goje«, — je priznala Smrt. — Tdfco je. Božjo deklo je obšla zla slutnja: — Pa me vendar zaradi tega ne boste pošiljali nazaj praznih rok? Tomaž ji je zlo slutnjo potrdil; — Seveda vas bom. Saj to.je vendar povsem naravno. — Saj to je nemogoče! Tega ne vzdržim več. — je tarnala Smrt, — Povejte, kaj ne bi radi umrli? Kaj se ne bj radi iznebili vseh teh muk, vsega tega trpljenja? zn Jasno, dri bi rad umrl, — je potrdil Tomaž. Potem pa je razložil svojo filozofijo: — Toda vendar si ne bom svoje zadnje ure. grenil z dejstvom, dla sem umrl na podlag’ napačnega uradnega postopka. Pridite jutri! Ta zadnji ukaz je bii postavljen tako ostro da bi Smrt tvegala življenje, če ne bi ubogalti. Zato je odletela skozi strop, ne da bi bilo njen o poslanstvo kronano z uspehom. * * * Ko je dan nato odbila polnoč, se je pojavila Smrt, oborožena z osebno izkaznico in uradnim pozivom, formuliranim tako, kot p)'itiče srečnim imetnikom pogrčba prvega razreda. Ko je Tomaž StempUja prekontrolirai obe uradni listini , je mimo dejal: — Prav dobro. Pojdiva toreji Do smrti izmučeni Snvrti se je kar sarmo zasmejdlo: — No, vendar. Navsezadnje! Znorela bi, če bi morala še enkrat praznih rok nazaj. Tomaž StempUja pa je odgrnil odejo zlezel s postelje, si nataknil copate navil uro in si z oslinjeno dlanjo pogladil lase. Preden pa je šel na zadnjo pot, je še mimogrede vprašal: — Kje imate torej potrdilo o prejemu?, Smrt j£ vzdrhtela od strahu; — Kakšno potrdilo? O kakšnem prejemu? S temp ilja jo je. začudeno pogledal: — Potrdilo, da ste me v redu prejeli. Vendar ne boste zahtevali od mene, da se vam izročim kar tako brez vsakega potrdila? — Toda takšnega potrdila vendar ne boste več potrebovali. Mrtvi boste, čemu bi vam še potrdilo? Tomaž Pa se je vzravnal, kot prerok iz stare zaveze in n jegove besede so padale kot bat: — Pravi, preskušeni uradni postopek ne vpraša kaj je potrebno in kaj ni potrebno. Potreba ni merilo pravega, preskušanega uradnega postopka. Ce bi se pravi preskušeni uradni postopek ravnal po potrebah, bi padal vse iviže in niže s svojega vzvišenega trema, propadal bi in končno bi mu ne preostalo ničesar drugega, kot da služi ljudstvu. Tega pa vendar ne moremo dbpustiti... Pojdite torej in vrnite se jutri s potrdilom o prejemu. Smrt je obstala kot prikovana. Samo strmela je vanj. Potem pa se ji je iz očesne votline utrnila solza. Debela, grenka solza. Sicer ni spolzela preko lica kot to zahteva literatura, temveč je zaradi izbočene lične kosti zgrešila svojo leposlovno pot, zavozila je in se pocedila v nosno votlino, todia kljub temu — človek bi se zjokal ob tem prizoru. In skozi solze je bilo slišati njen proseči glas: — Prosim vas, nikarrt Ne gonite me sem ter tja kot izgubljeno živčno. Urediva, to reč kako privatno. No, ta predlog je bil samo še bencin "a plamen. — Privatno? — je planil Stempilja. — Molčite! Niti besede več! Vesten uradnik, dmga moja, ne umira privatno. Samo uradno. U-r-a-dm-o! Razumete? Rodi se uradno, živi uradno in umre uradno. To je uradni cilj življenja. Smrt je šla. Se nekaj časa potem se mu je zdelo, kot da sliši ihtenje tam gori na strehi. Nemara je na mrzlem dimniku sedala Smrt in Plakala v svoje koščene dlani Vrnila pa se ni nikdar več. KONEC 1/Q f" k k P ^aci našim področjem je še l\ I A/l I vedno visok zračni pritisk, f I V LI V 1 L Ver.dar se pa premikajo proti jugu polarne zračne motnje, ki bi mogle sčasoma vplivati na poslabšanje vremena. Večje padavine pa je pričakovati šele okrog 3, avgusta. Za danes jasno z možnostjo delnih pooblačitev. I RADIO Današnje najvažnejše oddaje: Jug cona Trsta: 14.00 Lahka in plesna glasba; 19.00 Iz del Igorja Stravinskega. Slovenija: 12.00 Risto Savin: Suita. Emil Adamič: Tatarska suita: 23.30 Sergej Prokofjev: Suita. Tret II.: Lahka orkestralna glasba; 21.30 Lahka glasba. Trst I.: 20.30 Orkester ritmov in pesmi; 23.35 Plesna glasba. Trumanov osebni odposlanec 1» Perziji se je iz Londona znova vrnil v Teheran. — Na naši sliki ga vidimo v prijetnem razgovoru, tik preden je odpotoval v angleško prestolnico, kjer ge —- kot kaže — prepričaj, tudi Morrisona. Na vrtu Mossadeghovega bivališča sede: Dr. Hossein m njegova žena, Harriman, poleg njega Mossadegh. nato pa Mrs. Harriman in Hossčin Aid. Indijsko stališče do japonske mirovne pogodbe Razprava med Indijo in Pakistanom glede Kašmirja se nadaljuje • Iranski nasvet Nehruju NOVI DELHI, 31. — Predstavnik indijske vlade je danes popoldne objasnil stališče Indige glede japonske mirovne pogodbe. De-jal je, da indijska vla-da sprejema z zadovoljstvom načrt mirovne pogodbe, ki vra. iča Japonski suverenost. Vendar meni. da je mogoče io pogodbo oceniti samo z enega stališča: Če namreč njegova sklenitev prispeva k zmanjšanju napetosti na Daljnem vzhodu, ali pa če tvega povečati sedanjo napetost. Po mnenju indijske vlade ni mogoče doseči zadovoljive rešitve vprašanja, razen če bi vse države, pri njej zainteresirane, sodelovale pri podpisu pogodbe, ali če bi se ne izrazile proti njej. Indijska vlada je predložila nekatere opombe, katerih namen je prep-rečiti vse tisto kar V tej pogodbi predstavlja zapreko za države, ki so pri rjej zainteresirane, da jo podpišejo to v sedanjem trenutku kot v bodočnosti. Kot znano je indijska vlada predlagala ZDA, da bi: 1. Povabili LR Kitajsko na sodelovanje pri dokončnem izdelanju pogodbe. 2. Vrnili Formozo LR Kitajski; 3. Umaknili vse tuje čete z japonske; 4. Otoke Riu Kiu bi vrnili Japonski. Uradni predstavnik -je pojasnil, da se bo Indija šele tedaj odločila, če bo šla v San Francisco, ko bo izvedela za a meriški odgovor na sedanje indijske zadržke. Medtem se pa nadaljuje razpravljanje med Indijo in Pakistanom. kdo je kriv za sedanjo napetost med obema državama in kdo je prvi poslal čete na meje vzdolž obeh sosednih dr žav. V tem smislu je imel danes tiskovno konferenco visoki indijski komisar v Londonu. Krishap Manon. ki -je večkrat odločno zatrdil, da indijska vlada nima nikakih napadalnih namenov do Pakistana in podčrtal. da je indijska politika vedno slonela na načelu rešitve vseh sporov, predysem pa s Pakistanom, ne da bi se poslu-žila sile. Manon je dejal, da v Indiji ni vojaške psihoze in da indijsko ljudstvo predvsem zanimata razdelitev zemlje in bodoče volitve. Manon je še dodal, da je bila Indija edina država na svetu, ki je zmanjšala svoj vojaški proračun in odpustila iz službe 52 tisoč vojakov. Kot se je izvedelo iz Teherana. je fransiki zunanji minister Bagher Kazemi prosil zjutraj indijskega odpravnika poslov v Teheranu, Ali Kapurja, naj izrazi Nehruju «živo željo iranske vlade, da bi videla ureditev kašmirškega vprašanja z referendumom«. Kakor je danes javil pakistanski «Evening Times«, je pakistanska vlada obvestila Washington, London in prestolnice dominionov o resnem položaju, ki je nastal sedaj, ko je indijska vlada odbila pakistanske mirovne predloge od 26. junija. Belgija bo šla v San Francisco WASHINGTON, 31. — Načelnik tiskovnega urada ameriškega zunanjega ministrstva MacDormott je objavil, da je Belgija druga država, ki je sprejela povabilo za mirovno konferenco z Japonsko, ki bo trajala od 4. do 8. septembra v San Franciscu. Prva država, ki se je odzvala temu vabilu, je Nova Zelandija. MacDormott je ob tej priliki pripomnil, da udeležba na mirovni konferenci v San Franciscu ne pomeni, da do-tična država sprejme ali odklanja mirovno pogodbo z Japonsko. WASHINGTON, 31. — Uradno so javili, da mislijo ZDA odpovedati sporazum, ki so ga pred časom sklenile s CSR glede carinskih ugodnosti. Tq odločitev so podvzeli kot ameriški odgovor na aretacijo in obsodbo ameriškega novinarja Oatisa v Pragi. ZDA so zahtevale, da bi o od. povedi tega carinskega sporazuma razpravljali na konferenci za carinske tarife in trgovine, ki bo v Ženevi 17. septembra. Filipini in japonska pogodba MANILA, 31. — Pred skupino 51 guvernerjev držav in 21 župani filipinskih mest je go-goril predsednik Quirino. Izjavil je. da bodo Filipini poslali svojo delegacijo na kohfererj-co za japonsko mirovno pogodbo, ki bo 4. septembra v San Franciscu. Povedal pa ni, če bodo filipinski predstavniki to pogodbo podpisali. «Ce to bomo storili, ali pa ne — je dejal — mi bomo vseeno poslali svoje predstavništvo na konferenco v San Francisco, da bo svet izvedel za mnenje filipinskega ljudstva o tem vprašanju«. Konferenca guvernerjev in županov pa je z druge strani soglasno odobrila resolucijo, ki odobrava stališče filipinske vlade, da ne sprejema japonske mirovne pogodbe. Warren Austin poziva k previdnosti To toliko časa, dokler ko govorila o miru in delala za vojno FLUSHING MEADOW, 31. -Načelnik ameriškega odposlanstva pri Združenih narodih tVarren Austin je odgovarjal na razna vprašanja članov a-meriške časnikarske zveze. Med drugim je izjavil, da mora svobodni svet, medtem ko upa na premirje na Koreji, ostati previden vse dotlej, dokler' bo Sovjetska zveza govorila o miru in delala za vojno. Na razna druga vprašanja je odvrnil: 1. Aretacija ameriškega častnika Williama Oatisa je groba krštev človečanskih pravic, ki jih priznavajo vse omikane države. Dodal je, da si prizadevajo, da bi Oatisov primer vključil v delovni spored Gospodarskega in socialnega sveta Združenih narodov, ki zaseda v Ženevi. 2. Izjavil je. da po njegovemu mnenju govor, ki ga je imel namestnik sovjetskega mi-strskega predsednika Moiotov v Varšavi, ne pomeni, da bo Sovjetska zveza napadla Jugoslavijo. Dodal je, da je prepričan. da bi Združeni narodi v primeru takega napada priskočili na pomoč žrtvi. Izjavil je nadalje, da so Združeni narodi na Koreji v celoti uspeli pri prvem naporu, ki ga pomni zgodovina, da s skupnim nastopom zaustavijo napad, ne da bi spopad razširili. Naglasil je, da so v Keson-gu napredovali, ker so se spo-i azumeli o delovnem sporedu za razgovore o premirju. Pripomnil pa je. da moramo biti pripravlejni, da bo prišlo pri teh razgovorih do »malodušja, odlašanj in ovir«, da pa je prepričan, da bodo pogajanja u-spela, če bodo nasprotniki delali v dobri veri. Med drugim je Austin podčrtal, da bi bilo za nadomestitev tako imenovane ((hladne vojne« s pravim mirom verjetno potrebno dolgo časa. Svaril je, da se mora svobodni svet čuvati sovjetske dvoličnosti. Podčrtal je, da je Kremlj pomagal pripraviti oborožen napad na Korejo, medtem ko je Moskva z raznimi propagand- nimi metodami, kot je bil na primer stockholmski «mirovni proglas«, govorila o miru. Angleški tisk o Morrisonovem govoru Današnji angleški časopisi na široko komentirajo včerajšnje izjave angleškega zunanjega ministra v spodnji zbornici, v katerih se je dotaknil glavnih vprašanj Srednjega vzhoda. «Times» in «News Chranicle« predvsem zahtevata, da bi Francija, Anglija in ZDA tesno sodelovale na tem področju. «Times» cčita Morrisonu, da ni razložil vprašanj Srednjega vzhoda v okviru sodelovanja med zahodnimi silami in dh iih je nakazal predvsem z angleškega stališča. Velika Britanija, poudarja list. nima, več na razpolago virov, ki bi ji dovolili, da bi obdlržaia mir na Srednjem vzhodu y interesu vseh diržav. Ce hoče uspešno braniti to področje proti napa* dalcu, je predvsem potrebno iskati sodelovanje z ZDA in, na sredozemskem področju s Francijo, zlasti ker ima to področje r.ajvečji strateški pomen. ((Dai‘ly Telegraph« pa omenja, da bi bilo za položaj na Srednjem vzhodlu predvsem potrebno zvišati tamkajšnji življenjski nivo. Obenem je treba tudi zamenjati korumpirane oligarhije, ki nadzorujejo velik, del teh diržav z uspešnejšimi vladami. Glede odločitev, ki so nujno potrebne, pa je prva nalaga postaviti na tem področju obrambni sistem, ki bi moral resnično delovati. Liberalni «News Chronicle« piše: ((Churchill je položil prst na živčno točko in ugotovil, da se Američani vedlno bolj zanimajo za' to področje, ki je življenjskega pomena. Samo s pomočjo Američanov moremo u-pati, da bi v teh državah ziw> va vpoetavili primaren položaj. Glede angloiraškega spora pa konservativni «Daily Gra-phic» zatrjuje: «Ce bo uspelo Poročilo komisifelTudizaornjazbornica za atomsko energijo Dosegli so napredek pri raziskavanjib za vojaške potrebe po atomski energiji pri graditvi motorjev za podmornice in letala in v zdravniške svrhe - Uran bodo pridobivali tudi iz zlate rude v Južni Afriki WASHINGTON, 31. — Ameriška državna komisija za a-tomsko energijo je danes javila, da je pohitela s proizvodnjo materiala, določeno za prvo polovico letošnjega leta. To povišanje predstavlja del procesa razširjenja produktivne zmožnosti. O tem procesu poroča semestrsko poročilo, ki ga je komisija poslala kongresu. Medtem ko so ZDA med največjimi izvozniki radioaktivnih izotopov, je komisija za atomsko silo pooblastila ameriške družbe, naj uvozijo nekaj tipov izotopov, ki jih proizvajajo v Hawellu, v Angliji in ki jih ZDA ne proizvajajo. Približno tri četrtine vsote, ki so dali v pravkar končanem finančnem letu na razpolago za atomsko silo (preko 2 milijardi dolarjev) so namenili za zgradbe in opremo. Pričeli so izkoriščati nove vire urana v tujini, vendar so ZDA še vedno na drugem mestu v proizvodnji te važne surovine, takoj za belgijskim Kongom. V svojem poročilu javlja atomska komisija, da bodo čez dva ali tri tedne pričeli s prvimi poizkusi z aparatom, s katerim upajo ugotoviti, če je mogoče ((ustvariti« atomsko kurivo v večjih količinah, kot to zahteva delovanje samega aparata. Poročilo javlja napredek, ki so ga dosegli na več poljih raziskovanj za uporabo atomske energije: na vojaškem pri graditvi motorjev za podmornice in vojaška letala. Na zdravniškem področju, nadaljuje poročilo, bo mogoče po doseženih izkušnjah v labora-torjih, morda nekoč najti metodo za zdravljenje posameznikov, ki so bili izpostavljeni atomskemu izžarevanju, to pri najti rešitev v zadevi nafte, bo to mogoče samo zaradi Trumana ir. Harrimana. V pričakoval nju tega vsa država potrjuje Churchillovo opozorilo: «Nič evakuacije y Abadaniu, brez dovoljenja parlamenta«. raznih incidentih ali pa ob bombardiranjih. Preko tisoč oseb, obolelih po leukemiji (povečanje krvnih telesc ali leukocitov), so vsaj delno rešili, če r.e popolnoma ozdravili, z aplikacijo radioaktivnih materialov. Komisija za atomsko energijo je nadalje javila, da so ZDA doslej' uporabile 4.9 milijard dolarjev za razvoj atomske energije. Komisija ima za enkrat na razpolago 1.4 milijarde dolarjev. Za tekoče davčno leto je zahtevala še 1,2 milijarde dolarjev. Poročilo pojasnjuje, da so v Južnoafriški zvezi pričeli z pripravljalnimi deli za pridobivanja urana iz zlate rude. Odstotek urana je v tej rudi malenkosten, vendar so južnoafriške družDe smatrale to pridobivanje za mogoče, zaradi velike količine zlate rude v tej državi. Uran, ki ga bodo tam pridobili, bodo izročili ZDA ali Kanadi. Poljski premog gori na „Iseo Corrado" PIOMBINI. 31. — V pristanišču Piombir.i gori že tri dni premog na ladji «Iseo Corrado«. Ladja je pripeljala premog iz poljskega pristanišča Gdinje. Na krovu ga je imela 7.847 ton. Ko j'e ladja pristala, se je šele posadka zavedla, da je nastal požar. Takoj so poklicali gasilce, ki so pričeli z napornim delom, da bi ogenj pogasili. Vendar se jim to doslej ni posrečilo. Nasprotno, požar se širi tudi na ostali tovor premoga. Zaradi tega počasnega tlenja so že govorili, da bi ladjo začasno potopili, s čemer bi preprečili eksplozijo premogovega plina. To vprašanje se zdi, da so zaenkrat odložili. Na kraj požara je že prispel lastnik ladje Genovežan Corrado, skupaj z nekaj inženirji zavarovalnice. Iz parnik.a pa naglo skladajo premog, ki ga požar še ni zajel. =11 50: •v: Ogorčene borbe za prvo mesto ROSENHEIM, 31, — Današnja deseta etapa kolesarske dirke «Eo Nemčiji« je bila razdeljena na dve poletapi, od katerih je bila prva na kronometer. V prvem delu je zmagal Italijan De Santi pred Fritzem Schaerom (Švica). V drugi P°-letapi je bil prvi Sepp Berger. V lestvici sta prva zamenjala mesti. Vodi sedaj De Santi, drugi je Impanis, Schaer pa tretji. Italijanski lahkoatleti na Finskem TURKU, 31. - Danes zvečer so bile v Turku lahkoatletske tekme, na katerih je sodelovalo 9 italijanskih lahkoatletov. To je bil prvi povojni italijanski lahkoatletski nastop na Finskem. Doseženi rezultati so bili naslednji: 200 m: 1. Pauli Tavisalo (Fin.) 22.5; 2. Aldo Penna (It.) 22.6. Met diska: 1. Adolfo Consoli-ni (It.) 52,8 m; 2. Veikko Nyq-vist (Fin.) 48.85 m; Consolini je metal 52,08, prestop, prestop, 45,85, 50,89. 800 m: 1. Raine PeBkonen. (Fin.) 1:54,0. 5.000 m: 1. V. Koskela (Fini.) 14:42,6; 2. Giacomo Peppicelli (It.) 15:10,8. Skok v višino: 1. Pekka Hal-me (Fin.) 1,90 m. 400 m: 1. Rolf Back (Fin.) 48,5; 2. Siddi (It) 49,3. Troskok: 1. Adriano Bertacca (It.) 13,87 m; 2. Laihanen (Fin.) ista dolžina. Kladivo: 1. Teseo Taddia (It.) 53,79 m; 2. Lauri Tamminien (Fin.) 50.85 m. 400 m zapreke: 1. Armando Filiput (It.) 54.9 m; 2. Lennart Lindiberg (Fint) 56.7 m. Krogla: 1. Reljo Koivisto (Fin.) 15.15 m. 1.500 m: 1. Ilmari Taipale (Fin.) 3:49,8 (najboljši letošnji finski rezultat); 2. Eero Tuo-rnaala (Fin.) 3:50,2. Skok s palico; 1. Jukka Piiro-nen (Fin.) 4,10 m. 2.000 m štafeta: 1. Finska 1:58,1; 2. Italija (Siddi, Penna, Bertacca, Porto) 2:02,0. Italijani bodo sedaj še nastopili v Tampere v osrednji Finski. Tekmovali bodo 2. in 3. avgusta. Amerilumci r NEW YORK, 31. — Devet ameriških lahkoatletskih asov bo zapustilo y, sredo New York. Odpotovali bodo r,a Škotsko, nato pa še v Anglijo in Irsko. V ekipi je en svetovni in dva državna rekorderja. Na pot so odšli tile tekmovalci: Jim Ford, prvak na 200 metrov, Jack Davis, prvak na 200 metrov z zaprekami, Jim Fuchs, svetovni prvak v metu krogle, Charley Thomas, kfatkoproga.š, Herb Semper, sfednjeprogaš, Jack Greenwod, preponaš, Robert Kelly, tekač na 3000 metrov z ovirami, Bob Smith, skakalec a palico. Moštvu se bo pridružila še petorica, ki trenutno tekmuje na Skandinavskem (Herb Mc Kenley, Gay Bryan, Bud Hed, Bob Chambers in Charley Ca-pozzoli). Amerikanci bodo nastopili 4. avgusta v Glasgowu, 11. v Londonu, 13. v Birminghamu in 15. v Belfastu. Savitt v formi SOUTH ORANGE, 31. — S svojim prvim nastopom po osvojitvi wimbledonskega turnirja ie Dick Savitt z lahkoto pogazil svojega, nasprotnika prvega kola Steea s 6-3, 6-1. Igrala sta na prvenstvu južnih držav. Za nadaljnje tekmovanje so se plasirali tudi Mulloy, Trabert, Talbert. Dobro so sc obnesli tudi Avstralci na čelu s Frankom Sedgmanom. Oh, da ne bi... Nov irancoski rekord v deseteroboju REYKJAVIK, 31. — Tekmovanje v deseteroboju med evropskim prvakom Islandcem O.. Clausenom in francoskim prvakom IgnaceHeinrichom, se je končalo z zmago Francoza, ki je nabral 7.476, evropski prvak pa 7.453 točk. Heinrich je popravil francoski rekord, ki pa je še precej oddaljen od svetovnega, ki ga ima Bob Mathias s 8.042 točkami. Noč ie pokrila zemljo. Svetla je (noč namreč) in luna sije. Takorekoč idila. Koblet se obrača v postelji, zdaj na levo, zdaj na desno. Ne more spati. Zato moli: «0 gospod, ne daj, da bi postal domišljav kot so moji poklicni kolegi Italijani, da bi ne čakal v bodoče do konca dirke rekoč, saj se ne izplača«. Sladko je potem zaspal in zmagoval, zaenkrat samo v sanjah. Italijani poslušajo pridige. Da jih je bilo preveč, ki so si želeli slave, da pa še vedno premalo, da bi odrli Kobleta, itd. Po porazih je vedno najljubše opravilo brskati s pinceto P° vesti odgovornih. Dulce et utile... prijetno in koristno (za nasprotnike). * * * HELSINKI, 31. — Saarska oblast se je službeno prijavila na olim-piado. Število prijav-ljencev je tako naraslo na devet. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllHIIIIIIIIlilHIIIIIIIIIHIIIIIIlllllllllHlllllnilllllKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIUIIIIIlIHIIIIIIIIIIIIHHHIHIIIIIIHIIIIIIllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllll t vjja, vmcjici 11 ir , pesmi. 21.05 ((Kaznovana zen«, komedija. 23.35 glasna. ^ .................................................................................................................................. i ■ ■ > ■ ■ i ■ 111111 ■ . ■ i ■ ■ >m ■ >i ■ i ■ i ■ ■ .......n ■ m n.n . i o angleški zunanji politiki LONDON. 31. — Za spodnjo zbonni-co se je pričela razprava tudli v zgornji angleški zbornici. Raizpraivo o zunanji politiki je tam dlameis otvaril Lord Sa-li-3bury, edem izmed glavnih predstavnikov angleške konservativne stranke. Glede položaja na Koreji je izr-aizil mnenje, po kalerem naj bi se ZSSR odločila pcdivzetj ukrepe, s katerimi bi končala korejsko epizo-dlo. Izrekel je upanje, da bodo Zdlruižerai narodi zavzeli umerjeno stališče. «Qbsitoj simboličnih sil OZN na Koreji, predi sbarvlija. najlboljšo obrambo za mir na temi delu siveta«, j'e izjavili. Ko je govoril o položaju v Perziji, je dejal, dai jie ta dosti bolj nevaren za, splošno vojno, kot pa korejsko vprašanje. Zahteval' jte od vlade, da sporoči perzijski vladi, da če bi propadla nova pogajanja, bi Angleži kljub temu ostali v Abadanu, kot db določa začasna razsodba mednarodnega sodišča. Ob zaključku je Lordi Sa-lišbury poudaril, db je Vzrok zg «s'ilnio protiangleško propagando v Egiptu« treba iskati v nezmožnosti in počasnosti angleške vlade. Zg njim je govoril Lordi kancler. Jovvitt, 'ki je potrdil, da angleška vladla ne- more protestirati ob pogajanjih med ZDA in Francovo vlado za tamkajšnja, vojaška oporišča. ((Odkrite- pa mislimo, da ZDA grešijo. Angleška vlada — je dejal Jowitt — ni prepričana, db bi mogle vojaške prednosti odtehtati .politično škodo«. Nato je začel govoriti Lordi Temiplewood, ki je bil angleški poslanik mied vojno v Španiji. Ugotovil je potrebo, db ne pride do razlifei medi angleško in ameriško politiko in svetoval zunanjemu ministru Morrisonu, naj se potrudi izdelati enotno politiko obeh držav do Franca. To bo najbrž dosegel med svojim obiskom v ZDA, ko bo septembra meseca podlpitsal v San Franciscu japonsko mirovno pogodlbo. Eno izmed) dejfetev, o katerih bi moral razpravljati, j-e poudaril TempIewcod, so tudi vesti, ki krožijo v Španiji, po katerih sedenja obrambna črta zahodlnih držav ne nudi jamstva za vaJniost v primeru vojne z ZSSR. Bilo, bi se treba umakniti na Pireneje, Alipe in Apenine. Tako propagando je treba odpraviti, če nočemo uničiti morale naših francoskih in skandinavskih zaveznikov. Lord Jowitt je zaključil, da je škodljiv naslvet Templevvoo-d'a za konferenco, na kateri bi sodelovali samo nekateri člani atlantskega pakta. Atentat v Vietnamu SAIGON, 31. — Ubili so guvernerja južr.-ega Vietnama, Thai Lap Thanka. V avto, v katerem se je peljal guverner, skupno z več visokimi francoskimi oficirji, je vrgel atentator bombo. Zaenkrat se je izvedelo, da je bil med ubitimi tudi francoski general Charles Chamson. Po nadaljr.-ih vesteh, ki so prišle danes pozno zvečer, naj bi bila tudi dva francoska visoka oficirja težko ranjena. Ubit je bil tudi atentator, ki je vrge] bombo iz neposredne bližine. V Parizu so danes zvečer izjavili, da je bilo «več» mrtvih. Ta atentat je bil doslej najbolj senzacionalen v okolici Saigo-na. Guverner je bil na nadzorstvenem potovanju na področju Sadeč, 100 km od mesta. Trupla je prepeljalo takoj po ater.-tatu posebno prevozno letalo v Saigon. RIM, 31. — Pred vrhovnim vojaškim sodiščem so danes razpravljali o rekurzih, ki sta proti sodbi prve stopnje predložila javni tožilec in italijanski vojni zločinec Graziani. Verjetno se bo sodišče izreklo jutri. KINO V TRSTU Rossetti. Zaprto zaradi odmora. Excelsior. Zaprto radi nam®'1 nove zvočne naprave. „ Nazionale. 16.30: «Dora, P®?, plavolaska« J. Haver. M- s vens- nd Fenice. 17.00 ((Izsiljevalec ^ H. Duff, B. Donlewy. Jjjf »Vsaka K . .. 1* Filodrammatico. Zaprto prenovitve. Arcobaleno. 15.30: ima svoj čar« M. 0’Hah, Kaynes. j) Astra Rojan. 17.00: «Zar®^ vseh« B. Grable. Alabarda. 16.00: ((Nobenega J Ijenja z možmi« R. Rus*1' Cummings. ' 01 Azzurro. 16,00: «Alahov vrv Dietrich, C, Boyer. _ jjt Garibaldi. 15.00: «Tovariš», bert, C. Boyer. „ ri Ideale. 16.30: «Moji dve M"1’ Dunne, G. Grant. Impero. 17.00: «Mož, ki ga VFr C. Boyer, J. Arthur. ^0 Vjale. 16.00: ((Skrivnostno ranje«. Vittorio Veneto. Zaprto letnega odmora. , j’ Italija. 16.00: «Nore stvari« , Carson, L. Albright. -jJ Marconi. 16.30: «Južno od “ ■ tov« M. Montez. . h* Massimo. 16.00: «St. 1 iz si«e me« (Iz kitajskega okolja{-|( non Pina IR •’ Novo Cine. 15.15: «Pomlad» J' : Donald, Nelson Eddy. ji Odeon. 16.00: ((Smrtna rok3' Martin, C. Ninc-ni. Radio. 16.00: ((Karneval V h riki«. Mij Savona. 16.00: ((Hočem biti ^ ljubljena«. G. MontgonvCn Rutherford. Vittorla. 16.00: ((Ljubezen strešjih« J. Crain, W. b POLETNI KINO: Javni vrt. 20.45: «Johny Rojan. 20.45: «Južnjak s S«\ /1 F. Severo. 20.45: «Nebo zarl Balkanu«. Skoljet. 20.45: ((Bagdadska Brocchetta. 20.45: «Vulkan»-Sv. Vid. 21.00: «Prva žen3 1 beka)«. Vittorja. 20.15: «Izven v** dvoma«. RADIO JCGOSIOVASS^® CONE TRSTA SREDA 1.8.1951. Oddaja v slovenščini: j Poročila ob 7.00, 13.30, Lji 23.05 — 7.15 Jutranja glasb3- ‘ |1 Skladbe za čelo. 14.00 plesna glasba. 14.30 Od ve , danes. 14.35 Igra študehtsKUj), stet. 18.00 Igrajo godbe na K f la. 18.15 Slovenski skladat^U-besedi in glasbi. 19.00 Iz det ^ ja Stravinskega. 21.00 Lite^j oddaja: Stevan Sremac «P°? pel1 in Pop Spira. 21.30 Glasbenici Mele. 22.30 Lahka glasba. Glasba za lahko noe. ‘ SLOVENIJA j 'P°$ 6.15-7.00 Veder jutranji SEj’)-12.00 Risto Savin: Suita. p damič: Tatarska suita, 12.4« ^ bavna glasba. 13.20 Slovens»» »j rodna in umetna glasba. H- jjl' san spored zabavne giasb^,.^ Zabavna glasba. 15.30-16.00 r jjp iz Maribora. 18.00 Igra -'jjf Dražil s svojim ansamblom-^? Chopinove, Tajčevičeve inJjTyi|1 kovičeve skladbe. 19.10 Z3 , orkester Radia Ljubljana. želite biti kritik... 21.00 N® Edvards: Rop na Bon , 21.30 Nekaj «slušna igra). TE8T II. 7.30 Jutranja glasba. - n. vsakega nekaj. 12.00 Sodobn* pl glija. 12.10 Lahka orkeSt,. < glasba. 13.00 Beethoven: F-duru. 13.20 Skladbe CaJ4n pl«*" a>;' ga. 13.50 Znani valčki. 17.3® jM na glasba. 18.00 Glas Ari' 1» 18.15 Brahms: Kvartet v c' 18.45 Parada lahkih °.r f2nt! 19.15 Operne uverture in, jO-l zije. 20.02 Evropski koncert- ^ Podeželski motivi. 21.00 2|j> j), slovenskih pesmi. 21.30 LahK3 . j,, ba. 22.00 Beethoven: Konec « klavir št. 1. 22.33 Iz dtgft sveta. 23.00 Nokturni. 23.-P nočna glasba. T R H T I. pr 7.45 Jutranja glasba, lf-3 5^ stra glasba. 12.00 Poje R'n-o V viati. 12.20 Novi svet. 12 ra.nt.elle. 13.25 Operetna jLjjF 14.10 Operna glasba. 17.30 hr > BBC. 18.00 Koncert flavti®1 etjJ Poluzzija. 18.30 Glasba z3 W 18.50 Kitarist C. MontoJ3-,, l\ Glas Amerike. 19,15 KoncCj* ropa, 20.33 _ Orkester riU^rfJ 1C. «Izborno,» je rekel, «tu imate drugo. Kadar bi si pa želeli drv — brez skrbi, ne stane več nego besedo, da dobite nakazilo.« Potem so tekli dnevi in dnevi, vse je bilo v redu, le Jajee ni bilo. Kmetovalci so trdili, da se zde kuram cene prenizke in ne marajo le. čl, dokler se njihovim proizvodom ne zviša tarifa. Kmetovalci so pošteni ljud-lje in ne lažejo, razen če Imajo vzroke. Pa kakorkoli konec koncev je neumorno prizadevanje aprovizacije vendarle doseglo in dobilo zaželenega blaga ; moji vztrajnosti pa se je posrečilo mimo vseh zaprek zmagoslavno se priboriti zopet tik do Jajec. In sem mislil, da Jih že imam. Pa jim je bas oni dan poskočila cena za dva vinarja in sem moral najprej nazaj k prijazni gospodični, da doplačam primanjkljaj, pa je nisem koj našel, ker se je bila preše-lila v druge prostore. In so me pošiljali po stopnicah gor in dol, iz ene hiše v drugo, in ko je bilo to opravljeno in sem prišel truden in zbit, raztrgan in povaljan zopet na vrsto, jajec ni bilo več. O kaj mi je hotela tolažba, da se spričo ugodnejše cene zdaj kure bolj žurijo in Je pričakovati bližnji teden nove pošiljatve! Mar naj tolažbo skuham v mehko? Došlo pa ml je od šefa priporočeno pismo: Ako me ne bo pri tej priči v pisarno in ako s tehtnimi vzroki ne opravičim svoje odsotnosti, naj si samemu pripišem posledice! Bil sem pri kraju. Ali oči-tati si nimam ničesar; kar je bilo v mojih močeh, sem storil, višji sili pa se moram ukloniti. Za slovo sem šel, da se zad. njikrat poklonim predsedstvu aprovizacije in mu razložim svoje izkušnje. Gospod se Je zavzel: «Glej tel Pa ne, da ste ie dobili drva?« Pogrelo me je, kaj mi hoče z drvmi. «Ne,» sem rekel, «za drva se sploh nisem potegoval. Ampak imam vojno dete, ljubljenega sina, Radi. voj Hrabiroslav Mohamed mu Je ime, kratko ga kliče- Aprovizacija ali red vlada svet mo Muha, ki mu je nepre-računljiva modrost neba naklonila zobček...« »Nobene besede več!« me je prekinil. «Ze vem, vi želite kislih kumaric in slanikov...« «Ne! Slo je za jajca...« «Res je, za jajca! — Takoj, kolikor jih le hočete.« In je sedel za pisalno mizo. Ustavil sem ga. «Nikarl Opravil sem devetdeset in devetdeset potov, zamudil pet sto ur — zdaj sem sit.« »O,« je vzkliknil in mi tre sel roko, «vi se nam laskate, hvala vam! Saj izpolnjujemo zgolj svojo dolžnost, ko delujemo, in ne pričakujemo hvaležnosti. Vendar nam dobro de priznanje. Siti ste! Vi ste siti! Točneje in krajše niste mogli označiti uspešnosti naših prizadevanj. Siti ste! — to baš je naše geslo, naš cilj. Kako me veseli! -In zdaj, prijatelj, kajne, zdaj pa še nakazilo za drva?« NAPISAL FRAN MILČINSKI ■ FRIDOL1N ŽOLNA \ resnično znamenitih --------------------------------------------------------------------------— 1 nitosti v Miihnhnrn ! Držal me je za gumb na suknji, pa sem se mu s sun-kom iztrgal, da mu je gumb ostal med prsti, in sem jadr-no bežal po stopnicah in vežah okoli hiše za vogal. Se drva! — Ali naj res izgubim službo? Hudo mi je bilo zgolj za- radi ljubljenega sinčka. Pa me je potolažila žena. »Odkar si na lovu za jajci,« je rekla, «so pretekli že štirje meseci; medtem je dobil na j in fantek k prvemu zobčku Se pet drugih. Junak je in kleplje že koruzo, fižol in kislo zelje. — Bog ga nama ohrani!« MUHOBORCI DOMORODNA POVEST Prvo poglavje STARODAVNI MUHOBOR Ni ga izlepa trga na Slovenskem bolj prebujenega, kakor je Muhobor. Celo svojega brivca ima, gospoda Krunoslava Batiča; krasen človek, kadar tako v čaru smelih svojih brk in podjetne svoje frizure sloni v durih brivnice in ga obseva zahajajoče solnce, pri nogah pa mu važno sedi sli-koviti koder Hedervary! — Hedervary spada k obrti: njegova potrpežljiva glava služi že leta in leta ukaželj- nim Batičevim vajencem kot vežbališče višjega laso-slovja in tako se kaže He-dervary vsak dan po drugač. nem prelestnem vzorcu frl-ziran in onduliran zavistnim očem trških gospodičen. Ali Batič in Hedervary nista vse! Muhobor ima tudi mlekar, no in ima dve stranki: ena je za mlekarno, druga, ki jo ne ve se iz kakih vzrokov zmerjajo liberalno, je zoper mlekarno. Zadnji čas sili še tretja stranka na dan: pristaši so ji mladi ljudje, ki se hrupno pozdravljajo: «Na zdar!« — pozimi nosijo polhovke, njih ostali program pa je že tajen; sklad zbirajo za skupne večerje in njih disciplina je vzorna. Pa to ni posebno važno! Ali koliko je še drugih, znamenitosti v Muhoboru Vzemimo le požarno hrambo! Načelnik ji je mizar Ra-pč: najlepšo ima čelado, naj lepši meč izmed vseh vrlih ognjegascev, kar jih je v deželni zvezi. Pa tudi hlače njegove so vredne, da se omenijo: skoraj za ped je široka zlata porta, ki jih krasi ob boku od vrha do tal. In potem cestna razsvetljava: tudi z njo se ponaša Muhobor! Petrolejska je sicer in gori le v nočeh, ko pratika ne kaže meseca, ali — tukaj je in vredna, da se omeni. Kadar v pratiki sveti luna, razsvetljave ne nažgo in naj je noč še tako tem-na. V takih temnih nočeh si pomagajo tržani z ročnimi svetilkami, da najdejo skozi vijugaste in bregovite, z drvmi, vozmi in drugo šaro zastavljene ulice v gostil- no in zopet domov. Saj stvar bi se dala z malimi stroški preurediti tako. da bi za razsvetljavo ne bil merodajen mesec v pratiki, ampak oni na nebu. Ali Muhoborci ni-so le prebujeni, Muhoborci so tudi zavedni; oprezno ču. vajo svoje pravice in nic kaj radi ne opuščajo starih, častitljivih običajev. Tako so si ohranili še mar-sikako dragoceno svetinjo izza dob§ pradedov. N. pr. praženje snega. Ko prične toplejše solnce oznanjati bližajočo se vigred, tačas gredo Muhoborci in razkopljejo in postrgajo po tesnih osojnih ulicah, iz temnih kotov in iz mrzlih dvorišč stari umazani sneg in led in ga zvozijo na glavni trg. Tam ga lepo in rahlo raz-lože po sto let starem tlaku iz okroglih kamnov, kakor se razloži lan po tratini, da je deležen koristne sončne gorkote. Tako pražijo sneg. Lahko bi ga z isto potjo in z manjšim ' delom odkidali kar v Žabji potok, ki čisto pri rokah teče tik ob glavnem tr- gu, ali praženje snega j (i če prestara navada in ' a\ kdo vstal zoper njo, ra bi padli po njem, * J da jim skruni sveto A R/rnhOD0’ . očetov. Taki so Muh01 Samoraslost se jim f j) tudi v jeziku. Naglašaj0, f kor da bi se kregali-pe, krepke izraze imai0, f gam pravijo «bedresa»>^j stom «parklji», lasem Ljf va«. Dekle je »zijala«-ko imenujejo »cunje«- ^ ša zijala ima nove cpft pomeni torej, da ima p na gospodična novo to p Dečki se kličejo «betice,'j(o-dar pa žena govori ° d jem možu, mu spoštlJ1 če «naš človek«. p