Celje - skladišče D-Per KNJIŽUiC* lH)V*RfiA KARDELJ» V CELJU 582/1986 OBČINA ŠENTJUR P j||| 1119861586,100 COBISS o WII glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: — Šentjurski portret — Iz dela občinske skupščine — Delovni jubilej DO KOP — Težave terjajo učinkovite ukrepe — Izvajanje sanacijskega progra ma in gospodarski položaj DECEMBER 1986 ŠT. 100 Dragi bralci! Pred vami je glasilo, ki predstavlja v izdajanju našega Utopa mali jubilej — 100. številko. Ob itakih priložnostih je običajno da pregledamo prehojeno pot, ocenimo njene dosežke in rečemo besedo o načrtih za v naprej. Ob izidu prve številke oktobra 1978 smo vam obljubili, da bomo v glasilu objavljali novosti iz skupščinskih klopi. To nam je v določeni meri uspelo, delno tudi s posebnimi prilogami našega glasla (»modri Utrip«), Ce smo s temi objavami pripomogli k večjemu seznanjanju občanov in delegatom omogočili lažje odločanje o pomembnih zadevah, ki so bila vsebina naših samoupravnih odločanj v skupščinah občine in samoupravnih interesnih skupnostih v dosedanjem času, smo dosegli enega izmed temeljnih namenov glasila. Izdajanje glasila omogoča naše združeno delo, zato bomo morali v prihodnje posvetiti več pozornosti prav temu. še več bomo morali pisati o dosežkih in delovnih uspehih, pa tudi o prizadevanjih in naporih našega združenega dela, posebno v sedanjih težjih gospodarskih razmerah. Delu krajevnih skupnosti smo (posvečali strani našega glasila predvsem ob krajevnih in drugih praznikih ter pomembnih dogodkih družbenega in društvenega življenja. Kljub temu, da smo vsa leta obdržali glavno začrtano naravnanost glasila, je ostal Utop še vedno premalo aktualen. Da bi v večji meri v njem začutili resnični utrip naše občine, potrebujemo večjo pomoč in sodelovanje vas — bralcev. Vse premalo je dopisov iz vseh delavnih iin drugih okolij naših delovnih ljudi in občanov. Morda se vam je težko odločiti za dopisovanje. Zadovoljni borno tudi z novic», ki nam jo boste sporočili po telefonu 741-286. Ce bo obvestilo zanimivo, vas bo obiskal tudi naš sodelavec in po potrebi vsebino sporočila oblikoval v širši prispevek. Z izhajanjem našega glasila smo (imeli v letošnjem letu tudi velike finančne težave. Izredno se je podražil papir in tisk. Tako je cena glasila od lanskega leta v letošnjem oktobru porasla na 350 %. V iskanju rešitev smo menjali tudi tiskamo, pa še vedno kljub večji finančni obremenitvi soustanoviteljev — OZD, SIS in DPO, nismo uspeli zbrati vseh potrebnih sredstev, da bi decembrski številki priložili tudi 'koledar. To je mimo sporazuma o sofinanciranju občinskega glasila z razumevanjem omogočilo občinsko obrtno združenje, za kar se jim na tem mestu tudi v imenu vas, zahvaljujemo. V upanju, da bomo v naprej vsi skupaj še trdneje in uspešneje sodelovali, vam dragi bralci ob vstopu v novo leto 1987 v imenu OK SZDL Šentjur in uredništva Utripa, želimo mnogo lepih uspehov pri delu, v osebnem življenju pa zadovoljstva in trdnega zdravja. Uredniški odbor delovnih ljudi in občanov oziroma organiziranih oblik delovanja le-téh. Takšen način delovanja pa so tudi naše obveznosti, da se SZDL nadalje razvija na svojih izhodiščih, kot fronta vseh naprednih sil z Zvezo komunistov na čelu, ljudska fronta SZDL danes, ki je nastala in se utrjuje kot enotna potrditev širiine jugoslovanske revolucije. Takšno vlogo maramo tudi v praksi potrjevati, predvsem z odprtostjo dela ter pri tem z mobilizacijo ljudskih množic za skupno razreševanje nalog in (problemov, ki se postavljajo in izražajo v konkretnem trenutku in času. Na konferenci bomo ocenili tudi aktivnosti in uspešnoisti delovanja delovnih ljudi in občanov, organiziranih v SZDL, društvih in družbenih organizacijah še posebno z vidika nalog, ki so bile temeljnega pomena za življenje v KS, v občini, v letu med konferencama oziroma za naslednje srednjeročno obdobje. Tu mislimo predvsem na sprejetje srednjeročnih planskih dokumentov v KS, OZD, SIS in družbenopolitičnih skupnosti, na vse aktivnosti, lei so bile vodene za pripravo in izvedbo referenduma za samoprispevek konec preteklega leta. S posebno (pozornostjo pa tečejo razprave v krajevnih organizacijah SZDL, le-te so (hite na razširjenih sejah predsedstev KO SZDL ter'na pravkar izvedenih programskih 'konferencah po KS vprašanjem, ki se nanašajo na evidentiranje, kadrovanje ter izvedbo volitev za sedanje mandatno obdobje. Prve ocene kažejo, da so aktivnosti po KS dobro zastavljene ter da tudi že posvečajo pozornosti osnovnim vprašanjem in pogojem uresničevanja delegatskih pobud in predlogov v delegatskih skupščinah, odnosom do teh pobud itd. SZDL bo posebej bdela nad tem, kako se zagotavljajo pogoji za pravo delovanje delegatov v delegacijah, .posebej z vidika aktivnosti strokovnih služb, vodilnih in vodstvenih struktur, pa tudi aktivnosti DPO, tako v OZD kot KS in na temelju .tega uresničevanja delegatskega sistema v konkretni sredini oziroma praksi. Konferenca bo spregovorila tudi o osnovnih vprašanjih nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja občine Šentjur pri Celju ter posebej na poudarku na pospešeni skladnejši razvoj vseh DPS v SRS, kakor tudi na uresničevanju sistema solidarnosti na področju družbenih dejavnosti. Posebno pozornost bomo namenili tudi nadaljnjim oblikam skupnega koordinativnoga delovanja vseh sestavnih delov SZDL, to je DPO, društev in družbenih organizacij in v ta namen opredeljenih skupnih aktivnosti za sprejetje enotnih stališč in opredelitev do konkretnih predlogov, pobud pa tudi programov. Spregovorili pa bomo tudi o možnostih zaposlovanja mladine, kar bo v prihodnje v naši DPS eno od osrednjih vprašanj vseh subjektivnih dejavnikov, pa tudi o drugih pobudah, oblikovanih med mlado generacijo. Pričakujemo, da bo razprava na programski konferenci SZDL dejansko razgrnila vsa temeljna vprašanja ter tudi privabila kar najširši 'krog delovnih ljudi in občanov za uresničevanje na tej konferenci opredeljenih opredelitev in ciljev. OK SZDL O pripravah na občinsko programsko konferenco SZDL in nekatere ( pomembnejše naloge Velika je odgovornost SZDL ter vseh njenih frontnih sestav, da v sistemu socialističnega delegatskega samoupravljanja zagotovijo čimbolj objektivno ter pravočasno informiranje delovnih ljudi in občanov o vseh najpomembnejših in tudi o vseh drugih vprašanjih ter problemih, ter se na tej osnovi razvaja prostor za resnično samoupravno odločanje. Za dosego tega cilja je potrebno, da vsi družbeni dejavniki delujejo odprto, resnično samoupravno. Socialistična zveza pa mora še intenzivneje delovati na tem, da bodo predlogi delovnih ljudi in občanov, raznih organiziranih oblik delovanja podprtih z argumenti, dejansko soočeni v kritičnem in ustvarjalnem dialogu ter skozi javno razpravo, kot temelj delovanja in usklajevanja osnovnih vprašanj vsestranskega družbenega razvoja, problematike življenja delovnih ljudi din občanov, v katero bodo mobilizirani čim širši krogi ljudskih množic. Na tej osnovi odprtosti javne razprave pa je in bo potrebno oblikovati stališča do temeljnih vprašanj in problemov izraženih preko Srečno novo leto 1987 v Šentjurski portret MARJAN GRADIŠNIK Do svojega drugega leta starosti je Marjan živel v Slivnici, potem v Dramljah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Pedagoško gimnazijo je dovršil v Celju, akademijo pa v Mariboru ter postal predmetni učitelj za fiziko in tehnični pouk. Danes je ravnatelj o-snovne šole v Šentjurju, najmlajši med ravnatelji v naši občini, star komaj 32 let. Je tudi rezervni vojaški starešina — poročnik. V pogovoru z njim smo se želeli spomniti tudi praznika JLA, saj je Marjan tudi član štaba teritorialne obrambe v naši občini. Marjan je navdušen tehnik. Ne samo v šoli, kjer je s svojim pedagoškim pristopom priljubil včasih mladini suhoparen predmet fizike, tudi drugače kot amater na področju uporabne elektronike, računalništva in fotografije. Med študijem na PA je dobil za delo na teh področjih solidno osnovo. To mu omogoča tudi intenzivno dopolnilno usposabljanje. V prizadevanjih, da za tehniko navduši tudi svoje učence, pa ni osamljen. Na šoli je še nekaj takih »računalniških« zagnancev. Pod njihovim skrbnim vodstvom rastejo novi nadebudneži, ki že danes uspešno lovijo korak s sošolci iz gospodarsko razvitejših sredin. Marjan je vzgojitelj v pravem pomenu besede. Tudi kot starešina teritorialne obrambe. Pravi, da je delo v TO sicer težje kot v šoli, zahvaljujoč njegovim pedagoškim sposobnostim in vojaško-strokovnemu znanju pa velja tudi tukaj za dobrega starešino. To dokazujejo tudi preverjanja na vajah in pohvalne ocene njegovega dela s strani tovarišev iz nadrejenih starešin. Preizkusil se je že tudi kot predavatelj pri usposabljanju občanov za naloge SLO in DS. Tako je svoje pedagoško in vojaško-strokovno znanje s pridom uporabil tudi na tem področju. Nazadnje smo Marjana vprašali še kaj misli o pobudi za drugačno služenje vojske. Odgovoril nam je: »za obrambo svoje domovine moramo biti usposobljeni vsi, na tak ali drugačen način. To je končno tudi naša odgovornost prednikom, pa tudi zanamcem«. F. Ž. ZMDA Kozjansko, vendarle do boljših bivalnih pogojev To vprašanje smo sd doslej že mnogokrat zastavili žal pa z gotovostjo nikoli nismo potrdili izražene želje, da se morajo bivalni pogoji v našem brigadirskem naselju bistveno izboljšati. O vseh teh večletnih prizadevanjih in spremenljivi uspešnosti je tekla razprava na vseh treh zborih Skupščine občine Šentjur, ki je v celoti podprla predlagane rešitve. Predvsem je pomembno, da je prišlo do spoznanja, da se z odpravo slabosti ne sme odlašati in čakati na dan, ko bodo na poti že brigadirji, ampak se morajo aktivnosti odvijati brez odmora. V tej zvezi je bila prva seja gradbenega odbora namenjena predvsem vspod-buddtvi koordinirane akcije. Ugo- tovljeno je, da bodo finančna sredstva v večini zbrana do 31. 12. 1986 oziroma do 15. 1. 1987 — tudi v skladu z zadolžitvami, ki so bila odgovornim nosilcem naložena na zalklj-učni skupščini akcije Kozjansko 86. Vsekakor brez težav ne bo šlo, zato se pričakuje vsa resnost IS občine Šentjur, Laško in Sevnica, iznajdljivost mladinskih organizacij in seveda pravočasna priprava delovišč in interesnih dejavnosti (KS, SIS, in vestdtor ji). Ali bodo besede postale dejanje, bomo videli meseca maja 1987, ko bi naj prenovljeni dom Jože Perčič v Šentvidu predali svojemu namenu. Mirko Čander Kaj si želimo? Ob iztekajočem se letu smo povprašali občane kaj pričakujejo in želijo v NOVEM LETU 1987. ERIKA ZALAR — DO KOP Želim si predvsem, da bi bilo prihodnje leto vsaj takšno kot letos, da bi dosegli v delovni organizaciji cilje, lei smo sd jih dalj časa zastavljali in da ne bi hilo tako visoke inflacije. Osebno si želim, da bi ostalo vse tako kot do sedaj. MARJANA POTOČNIK — DO KOP Srečno in uspešno novo leto želim vsem občanom, da bi s skup- nimi silami in prizadevanji premagali gospodarske težave, obdržali sedanji raven življenjskih pogojev, ohranili zdrave medsebojne odnose ter ohranili mir med narodi v svetu. SLAVKO TANŠEK — DO KOP Pričakujem mir, več gospodarske stabilnosti in boljše odnose na področju dela. Želim sii predvsem zdravja in razreševanje o-sebndh problemov. MAJDA MAUER cvetličarka Najorej si želim urediti stanovanjski problem, imeti več časa za sebe, za družino in dobro zdravje. Pričakujem, da bom tako srečna kot v preteklem letu in da bo mir med ljudmi v svetu in pri nas. CILKA OBLAK upokojenka Želim si, da nam bo boljše kot do sedaj, da bi hila zdrava jaz in moja družina. Pričakujem, da hi stroški bili na isti ravni kot letos ter, da bi bile pokojnine večje. Od tu in tam JUBILANTI Šentjur — Zadnje dni novembra je bil v prostorih Skupščine občine sprejem ki ga je organiziral predsednik skupščine za družbene in politične aktiviste naše občine, ki so v letošnjem letu praznovali visok življenjski jubilej 60. oz. 70. let življenja. Na skromen, a dostojanstven način je bila jubilantom v imenu občine izrečena zahvala za dosedanje delo, z želijo, da bi še naprej ustvarjalno sodelovali v družbenopolitičnem življenju Občine. Izročeno jim je bilo tudi spominsko darilo zbornik MED BOČEM in BOHORJEM. IPAVČEVI VEČERI V soboto il3. decembra smo imeli v šentjurskem kulturnem domu Ipavčev večer — koncert zborovske glasbe skladateljev Ipavcev din njihovih sodobnikov. Brez pretirane reklame so ljudje 'napolnili dvorano in toplo sprejeli nastopajoče zbore: MPZ iz Šentjurja, MPZ Zdravilišče Rogaška Slatina in MePZ F. Prešeren liz Celja. Koncert je bil torej posvečen našim Ipavcem in sicer tistemu delu glasbenega ustvarjanja, tei |je najobsežnejše .in tudi najbolj poznano. Še vedno se ne zavedamo dovolj pomembnosti njihovega delovanja v obdobju prelivanja narodne zavesti. Ne poznamo dovolj skladateljskega dela na področju odrske glasbe, ne slišimo njihovih samospevov 'in klavirskih sklladib. Dela skladateljev Ipavcev so nastajala v pomembnem zgodovinskem obdobju za Slovence, 'ki je, kar zadeva glasbene ustvarjalnosti, vse premalo poznano. Zato nas morajo razmišljanja, fcateo vključiti Ipavčeve večere v širši slovenski prostor, voditi tudi v tej smeri. Sobotni večer je tako skromen pa vendar vzpodbuden začetek oživljanja kulturnih prireditev povezanih z glasbeno zgodovino Šentjurja in njegovih velikih mož. Anita Kolesa SVET OS FRANJA MALGAJA ŠENTJUR Razpisuje prosta dela in naloge kuharice — čistilke za podružnico Blagovna. Delovno mesto razpisujemo za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Nastop dela 5. 1. 1987. Zaradi časovnih pogojev delavcev bodo imeli prednost delavci iz Blagovne. »Šentjurski pokal« TVD Partizan Šentjur razpisuje tekmovanje v slalomu, veleslalomu in .paralelnem slalomu pod .imenom »šentjurski pokal«. Tekmovanje bo tookovano po merilih mednarodne smučarske zveze, točkovala se bosta dva slaloma (Križ, Stopče), dva veleslaloma (Kraljnče, Ponikva) in paralelni slalom (Kranjče). Za prva tri mesta v kombinaciji (točkovanje vseh petih tekem) bodo tekmovalci dobili nagrade. Cas in kraji tekem bodo objavljeni na plakatih TVD Partizana Šentjur. Prijave se bodo zbirale pred pričetkom tekmovanja. TVD Partizan Šentjur Smučarska sekcija Odprto pismo Iz dela občinske skupščine Drugega oziroma tretjega decembra so se na četrti seji sešli delegati družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela občinske skupščine. Kot je bilo pričakovati, je bilo ob sorazmerno obsežnem dnevnem redu, še posebno v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti največ pozornosti oziroma razprav delegatov pri analizi izvajanja nalog iz resolucije za letošnje leto. Ta analiza je pokazala, da so ob devetih mesecih rezultati gospodarjenja ugodnejši, kot v polletju. Kljub temu pa vzbuja skrb dejstvo, tako so ugotovili delegati, da ne dosegamo zastavljenih ciljev na področju obsega industrijske proizvodnje, ekonomskih odnosov s tujino in zaposlovanja. Zato je več razlogov, od nestalnih pogojev gospodarjenja — do strukture našega gospodarstva, nestimulativnega izvoza ipd. Kljub temu pa se je v razpravi izoblikovalo načelno vprašanje glade realnega planiranja. Delegati so menili, da se je v občini potrebno jasno in odgovorno opredeliti do vprašanja — ali tudi v bodoče postavljati cilje višje kot v republiških planskih dokumentih, s čimer izražamo naša hotenja po hitrejšem razvoju in si posredno zagotavljamo tudi solidarnost ali planirati na realnih možnostih domačega združenega dela. S tem so obnovili stalno prisotno vprašanje, na katerega bo potrebno čimprej najti ne samo politični temveč tudi strokovno-znanstveni odgovor. Posebno pozorno so bile obravnavane tudi izgube. Dejstvo je, da je uspešno opravljanje izgub znotraja gospodarstva občine, težave pa so s TOZD, katerih matične DO imajo sedež v Celju (TOPER — TOZD Elegant in Moda ŠENTJUR, EMO — TOZD KOTLI ŠENTJUR) je delegate vzpodbudilo k odločitvi, da je potrebno takoj kritično preveriti — kako se v praksi uresničujejo sklepi in stališča zborov skupščine v zvezi z izvajanjem sanacijskih programov v teh TOZD. Še posebno so to zahtevali glede TOZD DO TOPER, kjer kljub zagotovilom vodstva delovne organizacije ni vidnih rezultatov sanacije. Sanacijska prizadevanja v EMO — TOZD Kotli pa že dajejo prve pozitivne rezultate, saj po devetih mesecih ne beležijo več izgube na substanci in so tudi ostvarili dohodek. Izvršni svet SO je prevzel nalogo, da bo do konca decembra pripravil posebno analizo izvajanja sklepov glede sanacije obeh TOPROVIH TOZD in na podlagi te skupščini predlagal v sprejem ustrezne ukrepe. Delegati so med drugim sprejeli poročilo o izvedbi zvezne mladinske delovne akcije KOZJANSKO ’86. Kljub vsem kritičnim, večkrat povsem negativnim ocenam o letošnji akciji, ki so bile v glavnem prisotne v delu sredstev javnega obveščanja in med dedom udeležencev ter mladinskih funkcionarjev občine, regije in republike, so delegati ocenili akcijo kot uspešno. Enotno je bilo ocenjeno, da v naši občini potrebujemo pomoč v obliki mladinskih delovnih brigad. Zato so bili podprti predlogi Izvršnega sveta in Predsedstva ZMDA KOZJANSKO glede dokončne sanacije oziroma ureditve naselja, kjer prebivajo brigadirji in priprave programov delovišč in interesnih skupnosti. Ob tem -pa je bilo izraženo prepričanje, da bo mladinska organizacija v bodoče zagotovila udeležbo popolnih brigad oziroma namenila večjo skrb pri kadrovanju udeležencev akcije. Na tej seji so delegati obravnavali in sprejeli še naslednje akte: 1. odlok o priznavalninah udeležencev NOV 2. odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov 3. odlok o dopolnitvi odloka o davku na promet’ nepremičnin v občini Šentjur 4. odločbo o uvedbi komasacijskega postopka na območju dela k. o. Tratna in Gorica pri Slivnici 5. odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 6. odlok o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve občine Šentjur v letu 1987 7. odlok o določitvi matičnega območja v občini Šentjur 8. družbeni dogovor o skupnih zadevah s področja SLO in DS za območje zahodnoštajerske pokrajine 9. odlok o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za zahodno Štajersko in 10. odlok o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje v ZŠ pokrajini Obsežno delo pa je bilo opravljeno pod točko volitve in imenovanja, saj so delegati izvolili oziroma imenovali: predsednika in 41 sodnikov Temeljnega sodišča v Celju; javnega tožilca in osem namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Celju; dame Pokrajinskega komiteja za SLO in DS; člane komiteja za družbeno planiranje iiin razvoj pri SO Šentjur in 860 sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Celju. Naslednja seja zborov občinske skupščine je napovedana za konec decembra. Na njej pa naj bd delegati med drugim obravnavali osnutek občinske resolucije za leto 1987 in rebalans proračuna občine za leto 1986. DELAVCEM ZAVODA ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO CELJE, TER ŠENTJURSKIM ŽIVINOREJCEM. Dve desetletji delam v veterini v Šentjurju, eno desetletje sem vodil kdiektiv Vet. p. Šentjur. Mirno lahko trdim, da sem v to delo polno vlagal svoje moči in tako izdatno prispeval k temu, da je ta služba po opremljenosti, organizaciji in gospodarnosti med boljšimi v regiji. Problemi so se pričeli nekako pred dvema letoma. Pripombe s terena so kazale, da strokovnost in delavnost naše ekipe vendarle nista takšni, kot bi jo razmeroma mlada in opremljena skupina lahko nudila šentjurski živinoreji. Težko je prisegati na objektivnost govoric. Računalniško obdelani podatki o rezultatih našega dela na osemenjevanju krav pa so nedvoumno pokazali, da gre v resnici za naše slabo delo. Čutil sem se dolžnega ukreniti vse, da svoje napake odkrijemo in odpravimo. Analiza je pokazala, da gre predvsem za subjektivne momente, oziroma za krivdo posameznikov. Vsekakor je bilo objektivno ugotovljeno, da dva delavca samovoljno opravljata strokovna dela, za katera nista usposobljena, eden od njiju nima nobene strokovne izobrazbe, še en član kolektiva pa ima do stroke in dela neresen odnos. Okrog Istih ljudi se je nakopičilo kar več različnih problemov. Nanje sem opozoril konkretno in poimensko in m ta način ogrozil realni status točno polovice strokovne ekipe. Na temelju ogroženosti osebnih interesov se je razvila organizirana opozicija. Zahteval sem omejitev delavcev na njihovo strokovno pristojnost. Odpor je bil splošen. Razlikovanje med dobrim in slabim delom ter vzpodbujanje ustvarjalnosti sem hotel razviti z nagrajevanjem po delu. Ob neodločenem rezultatu na referendumu, je moj predlog propadel. Ostali smo pri uravnilovki. Za neresnega in neodgovornega delavca sem zaradi sedmih različnih kršitev, tudi zelo težkih disciplinskih in strokovnih norm, zahteval disciplinski postopek. Predsednik sindikata in direktor, pristojna za uvedbo postopka, sta se s kršiteljem sporazumela kar sama. Postopek sploh ni bil uveden. Kot predstojnik sem bil tako povsem onemogočen. Na stežaj so se odprla vrata samovolji, zavračanju delovnih nalog, kljubovanju, pa tudi omalovaževanju in žalitvam. O nezakonitostih in stranpoteh dogajanja v Šentjurju sem pismeno obvestil DPO in samoupravne organe v Zavodu. Odgovor na moje pobude je bil jasen: popoln molk! Spoznal sem, da v takem vzdušju veterinarske službe v Šentjurju ne morem in nočem voditi. Odstopil sem. Svet zavoda je sedaj reagiral prvič: na skupnem sestanku je posebna komisija skušala le pobotati sprti strani, bistvu problema pa se je na daleč izognila. Toda moj popoln poraz, in zdi se mi, da ni le moj osebni, je šele sledil. Ker sem menil, da bom vendarle kot predstojnik lažje vplival na razčiščevanje nakopičenih nasprotij, sem se na drugi razpis ponovno prijavil. V programu sem nakaizal .možnost razreševanja nastalih težav na osnovi doslednega vrednotenja delavcev po njihovem delu, večanja učinkovitosti ob večjih pristojnostih in odgovornostih vodilnih, ustrezne strokovnosti in javnosti našega dela. Uporabniki naših storitev naj hi ne bili le delegatsko zastopani na naših novoletnih zabavah, temveč naj bi se aktivno vključevali v odločanje, ter postali merilo in gonilo našega angažiranja. Svet zavoda je reagiral drugič in zadnjič: brez dileme se je odločil za »opozicijski-« program, ki je v bistvu leporečno zagotavljal kontinuiteto zdajšnjega stanja, navidezne nekonfliktnosta in samozadovoljstva. Tako se je vse končalo po pravilih in zakonito. Lahko bi se poskušal umiriti in pričel na zapečku odštevati leta do penzije, če me ne hi do neznosnosti preganjala zavest, da so okoliščine povsem izničite tako imoje preteklo delo kot tudi sedanja, po mojem prepričanju, pravična prizadevanja. Iz samega zaključka konflikta sem subjektivno in pred javnostjo izšel osramočen in onemogočen — po krivici1. Zato sem se odločil za to odprto pismo. Z njim želim na neformalen način prebiti okilep molka, ki me je ti dve leti obdajal. Svoje breme hočem porazdeliti z javnostjo, ji dati v oceno svojo resnico dn se hkrati v določeni meri tudi zaščititi: okolje, kd me je znalo tako blokirati, bi me zlahka tudi uničilo. Po drugi strani pa mi še vedno ni vseeno, kakšna je delovna organizacija, v kateri sem in verjetno še 'bom uresničeval svojo fizično in strokovno eksistenco. V opisanem primeru se je vsekakor pokazala preveč toga dn sprirvatizirana, da bi jo lahko ocenil. Kot taka bo še naprej dušila notranje pobude, branila zasebne interese, navzven pa ohranjala svoj monopolistični status dn jadrala le na inflaaijski plimi. Reproducirala bo pasivnost in samozadostnost. Strokovne dn organizacijske ustvarjalnosti v taki klimi pač ni mogoče pričakovati. Kdo bo na koncu poravnal račune, ni težko uganiti! Ta spoznanja so demoralizira*]oča ! Verjetno tudi za druge. To pismo naj bi vzpodbudilo razmišljanja o spreminjanju odnosov v Zavodu! FRANC KOVAČ, Seliškar jeva 10, Šentjur M. K. Delovni jubilej DO KOP DO KOP je bila ustanovljena 12. decembra 1965 z odločbo SO Šentjur, kot stanovanjsko© komunalno podjetje z namenom, vzdrževanja družbenih stanovanj, vodovoda in pokopališča v Šentjurju. Takrat je bilo zaposlenih 5 delavcev. Glede začetnega priliva finančnih sredstev, je podjetje moralo poiskati dodatne vire dohodka za normalno in uspešno poslovanje. Zaradi potreb v občini po obrtnih storitvah, je DO pričela ustanavljati posamezne dejavnosti, ki niso bile izključno vezane na komunalne storitve kot so bila zidarska, pleskarska, keramična, steklarska in instalacijska dela. Do leta 1975 je podjetje dosegalo normalno rast, skokovit razvoj je bil dosežen med 1975—1980, toair so narekovale razmere in potrebe po tovrstni dejavnosti. V letu 1975 je bilo zaposlenih še 40 delavcev, v letu 1980 ipa 90. V tem času so bili pridobljeni delovni prostori v Podgorju in v glavnem nabavljena vsa potrebna mehanizacija za opravljanje osnovne dejavnosti. Od leta 1980—1985 je DO zaradi prejšnjega intenzivnega razvoja zaostajanja cen komunalnim storitvam in kadrovskim težavam (kar je verjetno vzrok nizkih OD zaposlenih), nekoliko zaostalo v razvoju. V tem času, DO ni imela izgube, vendar je poslovala na meji rentabilnosti. Število zaposlenih v letu 1985 je padlo na 65 delavcev. Kljub nekaterim težavam je DO pogumno zastavila program razvoja do leta 1990. Tudi v naši občini je prišlo do spoznanja, da tovrstno DO potrebujemo, saj opravlja osnovne komunalne storitve, ki posredno vplivajo na standard in razpoloženje ljudi. Tako se je v zadnjem obdobju več vlagalo v samoupravne komunalne skupnosti v vzdrževanje in rekonstrukcijo nekaterih že zgrajenih komunalnih objektov. Plani razvoja SKIS in KS v občini so v večji meri usmerjeni k izboljšanju preskrbe občanov s komunalnimi storitvami. V teh planih je DO KOP našla svoje mesto. V letošnjem letu je bil sprejet srednjeročni plan razvoja in ustrezni ukrepi za poslovanje celotne DO. Iz dejavnosti KOP je razvidno, da DO opravlja naslednje naloge: — distribucija vode, vzdrževanje in gradnja vodovodov in naprav, — vzdrževanje in gradja kanalizacije ter čistilnih naprav, — vzdrževanje pokopališč in opravljanje pogrebnih storitev, — vzdrževanje naselij, trgov in ulic, — vzdrževanje toplovodnih naprav in opravljanje kurdlniške službe, — vzdrževanje stanovanjskih površin, — izvajanje drugih komunalnih dejavnosti, ki jih določijo samoupravna komunalna interesna skupnost, samoupravna stanovanjska skupnost ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, — prodaja izdelkov in 'materiala za zadovoljevanje potreb občanov na komunalnem področju in organizacije le-te, — pleskarska, keramičairska, steklarska, instalacijska, mizarska dela, gradnja manjših gradbenih objektov, opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo in prevozom, opravljanje storitev kovaške dejavnosti, izdela,va in prodaja izdelkov za potrebe komunalne in obrtne dejavnosti ter javno tehtanje blaga. Zanimiv je njihov srednjeročni plan razvoja do leta 1990 in iz njega povzemamo naslednje: 1. Temeljni cdijii razvoja — nadaljnje uveljavljanje in poglabljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, — uvajanje kadrovskih sprememb v smislu izboljšanje kadrovske strukture, — pridobitev novih kadrov z ustrezno štipendijsko politiko, — zasledovanje in usklajevanje potreb občanov na področju komunalne dejavnosti, kakor tudi obrtne dejavnosti, — razvijanje obrtne dejavnosti na tržnih principih, — razvijanje politike nagrajevanja po dedu in rezultatih dela. 3. Poti za doseganje ciljev Poti za doseganje ciljev se bodo sprevaj-ale skozi : 1. Kadrovsko politiko, 2. Investicijsko politiko, 3. Razvoj dejavnosti. 4. Investcidjska politika Investiscijka politika bo usmerjena na zamenjavo obstoječih že amortiziranih OS ter pridobitev novih OS. Kar zadeva nova vlaganja v DO KOP je za naslednje srednjeročno obdobje predvideno: 1. Izgradnja hale v Podgorju, 2. Nakup računalniške opreme. Kar se tiče zamenjave dotrajanih OS bo potrebno v naslednje-ročnem obdobju zamenjati celoten avtapark. Zamenjava ostalih OS bo določena v letnih planih. Ob jubileju KOP lahko ugotovimo, da je DO ob svojem razvoju doživela vzpone in padce, ker je verjetno za vsako DO, vendar bo potrebno za pospešen razvoj odpraviti še veliko pomanjkljivosti, ki so prisotne v njihovem vsakdanjem delu. Glede na tako zastavljen razvoj in širše razumevanje pri razreševanju komunalne problematike v občini, je upati, da bodo svoje delo dostojno opravili. Goce Kaiajdžiski — hitrejša in stabilnejša rast DO, — pospešeno tehnološko posodabljanje kot osnova razvojne preobrazbe in dviga produktivnosti, — bolojši pogoji za življenje in delo delavcev DO, — nadaljnje krepitve sistema SLO in DS v DO. 2. Cilji za doseganje temeljnjih ciljev — doseganje in preseganje rezultatov panoge, — razvijanje DO do velikosti, ki bo optimalna s tehnično tehnološkega vidika, kakor tudi z družbenoekonomskega vidika, — iskanje notranjih rezerv v poslovanju, 120 let Rdečega križa Slovenije Henry Dunant, Florence Nightingale in Jelena Pavlovna so v letih od 1853 do 1863 svetovno javnost opozarjali na grozote vojne in trpljenje ranjenih vojakov in drugih žrtev vojnih stanj. S tem so človeštvu zbudili vest in človekoljubnost in postavili temelje za ustanovitev mednarodne organizacije RK. To je postala organizacija ki združuje ljudi, 'ki so pripravljeni nesebično pomagati ljudem, ki so življenjsko ogroženi in to neglede na vero, raso in politično prepričanje. Na Slovenskem so se ustanovila takšna društva že leta 1866. Torej že tiri leta po ustanovitvi RK imamo takšna društva tudi pri nas. Človekoljubna ideja se je torej hitro razširila med Slovence in tako lahko govorimo že o 120 letni tradiciji plemenite dejavnosti za pomoč ogroženim in 'trpečim ljudem. Danes ni več tako pogosta potreba za pomoč ranjenim v vojni, so pa zato ostale še vedno naravne nesreče in druge nadloge, kot so bolezni, socialne krivice, nerazumevanje in napetosti med ljudmi in narodi, ki ogrožajo relativen mir in pretijo človeštvu z katastrofo. Zaradi tega je dejavnost RK tudi danes prav tako potrebna in nujna kot na začetku. Od neposredne pomoči pa je pridobila še preventivni pomen, 'ki se kaže v zdravstveni .in socialni vzgoji in prizadevanjem za mir med narodi. Občinski odbor RK Šentjur se ob 120 letni tradiciji RK najlepše zahvaljuje vsem krajevnim organizacijam RK, šolam, vsem aktivistom in mentorjem dn vsem ljudem, ki prispevajo in delujejo za razvoj človekoljubne dejavnosti RK, zlasti krvodajiacem in jim izreka posebno priznanje. Da bo delovanje še uspešnejše vabimo k sodelovanju še večje število občanov, zlasti mladih in priporočamo, da še naprej podpirate RK z prostovoljnimi prispevki, odvečnim materialom in prostovoljno aktivnostjo za razvoj človekoljubnosti, ki ne bo nikoli presežena z profesionalnimi storitvami in organizacijami. Predsednik OO RK Šentjur dr. Franc Zabukošek Težave terjajo učinkovite ukrepe Čas v katerem živimo, delamo in ustvarjamo, nam ni najbolj naklonjen. Od slehernega delavca zahteva polno mero odgovornosti dela in naporov, če hočemo premagati vse težave in napore, s katerimi se spopadamo. Leto, v katerega stopamo, ne bo niti malo lahko! V tem letu, v katerem bodo gospodarska gibanja doma dn po svetu najbrž zelo neugodna. Zato je prav, da se že danes vprašamo, katerih nalog nismo uspeli uspešno opraviti dn na katerem področju še zaostajamo. Ko bomo na ta način preverjali naše delo, bomo hitro odgovorili: «-Kot delavci »Topra« — TOZD »Moda« Šentjur, smo pridno delali«, da bi se približali planskim ciljem proizvodnje. Naš delovni umik je bil večkrat daljši kot 8 ur. Žrtvovali smo veliko solidarnostnih sobot z namenom, -da bi hitreje sanirali negativno poslovanje naše TOZD. Kljub velikim naporom in dobri voi ji delavk ob šivalnih strojih — te so delale skoraj noč in dan, še ne moremo biti brez skrbi. Negativno poslovanje se bo odrazilo v naši TOZD tudi ob zaključku letošnjega leta. To pa je marsikateri naši delavki nerazumljivo. Kljub temu, da smo več delali kot je normalno, izkazujemo negativni poslovni uspeh ! Kje so torej razlogi za takšno poslovanje? Glavni razlog in največji problem DO »Topar«, kakor tudi vseh tozdov v njeni sestavi, so zelo visoke obresti 'najetih kreditov za obratna sredstva. Stroški obresti se že tako globoko zajedajo v naš dohodek, da ostajamo brez sredstev, ki bd zagotavljala normalno poslovanje in varno socialno stanje vseh zaposlenih. Zaradi negativnega rezultata poslovanja smo sprejeli sanacijske programe, v katere smo zapisali rešitve in ukrepe v želji izboljšati poslovanje in se rešiiti agonije, ki jo občutimo vsi zaposleni. Saniranje problemov v proizvodnji poteka v smeri zastavljenih ciljev. Fizični obseg proizvodnje v TOZD »Moda« Šentjur se bo približal zastavljenim ciljem. Vseeno pa je potrebno povedati, da bomo naše napore dosegli le z dodatnim požrtvovalnim delom naših šivilj. Izpad proizvodnje v obratu Dobrina zaradi nezasedenih delovnih mest, moramo nadoknaditi v Šentjurju. Proizvodni program, predvsem program za izvoz, je zelo zahteven. Vseeno pa smo ga v letošnjem letu povsem osvojili in si tako ustvarili trdne temelje za drugo leto. V primeru, da se rešimo na j večjega problema (obresti), bi si kmalu ustvarili lastno akumulacijo, ki jo tako nujno potrebujemo. Zavedamo se namreč, da mara vsaka gospodarska enota, v kateremkoli gospodarskem sistemu delovati tako, da bo dosegla ugoden poslovni uspeh. Kakor hitro bomo to dosegli, bodo naši delavci zadovoljni. Uresničilo hi se jim tisto, kar si zaslužijo in tako težko pričakujejo. Širša družbenopolitična skupnost mora takoj prisluhniti »Topru« in začeti z ukrepi na področju problematike obresti, kakor tudi reševanju težav naših obratov, ki jih imamo »posejane« povsod. Verjetno pa se bo vzporedno s tem pojavljalo tudi vprašanje same organiziranosti »Topra«. Zavedati se moramo, da je reševanje organiziranosti neke DO zelo občutljivo vprašanje. Najbrž bo potrebno prisluhniti novi zakonodaji, ki se prav sedaj hitro spreminja. V nobenem primeru pa ne smemo pozabiti na stroko in ekonomske zakonitosti. Pravočasna priprava vseh potrebnih ukrepov po vsestranskem premisleku in upoštevanju vseh morebitnih posledic, bo vsekakor pomemben dejavnik gospodarske stabilnosti Tozda »Moda«. Kljub temu, da je sedanji ekonomski položaj težak, lahko hrabro gledamo naprej, ker dobro vemo, da so se naše delavke sposobne in pripravljene spoprijeti s težavami. Dejanska moč spreminjanja sedanje stvarnosti so delovni ljudje, ‘ki so sposobni svoje znanje in delo spreminjati v pozitivne rezultate dela. Ko bo to doseženo, bodo naši koraki trdni in mirni. V letu, tei prihaja, žeLimo ustvariti trden družbenoekonomski položaj delavca, IM ga že tako težko čakajo. Direktor TOZD »MODA« Vlado KOLAR, dipl. ing. Emo-tozd kotli VZROKI ZA NASTANEK IZGUBE — Disilomranost tozda — vse funkcije, razen gole proizvodnje, se odvijajo v Celju. — Zagon tozda leta 1982 je bil stihijsko prepuščen samim delavcem — vodstvo je ostalo v Celju. — Siromašno kadrovsko zaledje — še posebej kvalitativno. — Individualna — naročniška proizvodnja potrebuje: — primemo strokovno usposobljene ljudi, nikakor pa ne veliko fluktuacijo proizvodnih delavcev; — veliko reda, discipline in znanja pri materialnem poslovanju — obvladovanje zalog; — organiziranje proizvodnih procesov je glede na serijsko proizvodnjo izredno zahtevno. Organizacija v individualni proizvodnji je izredno dinamičen proces brez kakršnegakoli modela ali vzorca. — Ziaradi previsokih cen naših proizvodov (anuitete, obresti, FIS-a) se prodajajo objekti ali izdelki s pretirano kratkimi roki, kar ima za posledico velike motnje in zastoj na vsej verigi fiksne cene, 100 % avans, penali itd. — Možnosti nabave vseh vrst repromateriala so odvisne v veliki meri od stanja na tržišču. Sanacija stanja: — povečati proizvodnjo, — izboljšati kvaliteto, — znižati zaloge, — zmanjšati tuje usluge. Izvajanje sanacijskega programa in gospodarski položaj TOZD Konfekcija Elegant Šentjur beleži zanimivo zgodovino razvoja. Razvila se je iz obrtnega podjetja v Celju, sedaj pa je že od 1977. leta TOZD DO TOPER Celje s sedežem v Šentjurju in obratom v Celju. Glavna dejavnost je proizvodnja vseh vrst oblačil za šport in rekreacijo ter druge tekstilne konfekcije, stranska dejavnost pa prodaja na drobno (Industrijska trgovina, Cesta Kozjanskega odreda 21, Šentjur). Elegant zaposluje skupno 273 delavcev. Od tega jih je zaposlenih na sedežu 191 in v Celju (tako imenovani »A« obrat) 82 delavcev. TOZD Elegant je v letu 1985 po več ali manj uspešnem poslovanju v preteMosti, začel z izgubo po ZR v višini 57,000.000 din. Ta izguba se je letos sicer zmanjšala na 32,000.000 dim, vendar predstavlja poslovanje še nadalje pereč problem. Kot celotni DO Toper se zato nahajamo v procesu sanacije. V tem smislu izvajamo dodatne delovne napore po povečanju celotnega prihodka TOZD. Tako smo uvedli solidarnostne sobote, hkrati pa smo imtenziviiiaid tudi redno proizvodnjo zlasti v zadnjih treh mesecih (september, oktober, november). V tem času smo dodatno solidarnostno' opravili 130.338 minut proizvodnje v Šentjurju in 90.720 minut proizvodnje v Celju. Ob storilnosti 105,6 % (doseganje proizvodnje na delavca) v redni proizvodnji in ob solidarnostnih sobotah ter nekaterih podaijšanbi delovnih obvezah (nočno delo na posameznih fazah) smo dosegli in celo presegli letne planske obveznosti. To pa kljub temu, da je fluktuacija in bolniška (porodniška) v »A« obratu 13,5 °/o nadplanska dn da v Šentjurju nismo uspeli zaposliti planiranih 15 delavk. To število izpada je sicer navidezno majhno, vendar pa moramo upoštevati, da imamo vsa dela normirana in 'da je težko zapolniti že izostanek ene same delavke. Ob vsem tem ugotavljamo, da je pravzaprav nemogoče položaj sanirati samo dn le z dodatnim delom. DO Toper in prav tako tudi TOZD Elegant namreč nima praktično nikakršnih obratnih sredstev in posluje s kratkoročnimi tujimi viri. To pa je v sedanjem gospodarskem trenutku naravnost katastrofalno. Zato v vodstvu TOZD, kakor tudii drugi činditeljd, ugotavljamo, da se bo potrebno v celoti tudi poslovno reorgandizrati, hkrati pa zagotoviti cenejše finančne vire za obratovanje. Možnosti 'pravzaprav ni veliko, vendar upamo, da bomo položaj z vsemi ukrepi, ki jih že izvajamo in s pomočjo DPS v občini Šentjur ter s spremembami v DO Toper sanirali. Pripravljamo tudi spremembe v proizvodnem programu, notranji organizaciji dela, finančnem poslovanju, ne nazadnje pa bomo še v tem letu dopolnili sporazum o skupnem prihodku. Ob tem ugotavljamo, da je ne samo zaradi novih zakonskih opredelitev v letu 1987, ampak predvsem zaradi zastarele opremljenosti in materialnega položaja delavcev, nujno preiti sedanje stanje. V bližnji prihodnosti, to je v finančnem planu za leto 1987, že načrtujemo nekatere posodobitve, zlasti pa nas pesti prostorska stiska. Nujno je dograditi1 večje skladišče za odpremo 'Maga za izvoz, prav tako pa tudi poslovne prostore, M 'jih sedaj pravzaprav nimamo. Znotraj delovnega procesa je potrebno še ojačati pripravo dela in tehnologijo, ne nazadnje pa razmisliti tudi o večjem sodelovanju v okviru DO Toper na komercialno-tehničnem in finančnem področju. Jasno nam je, da se moramo pri sanaciji opirati predvsem na lastne sile, vendar pa se zavedamo, da brez tesnega sodelovanja z DO, ostalo tekstilno industrijo Slovenije in predvsem z DPS SO Šentjur ne bo želenih uspehov. Direktor TOZD KONFEKCIJA ELEGANT Zvone Leskovšek, dipl. org. dela iiimiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin I DELOVNIM LJUDEM OBČINE ŠENTJUR ŽELIMO USPE- I I ŠNO IN ZADOVOLJNO LETO 1987 1 DELAVCI TOZD ELEGANT ŠENTJUR | a a iTiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU RAZPISUJE Na podlagi Odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št 34/85) (ter njegovega Statuta sprejetega dne 24. 12. 1985 in sklepa upravnega odbora z dne 14. 11. 1986 naslednji JAVNI RAZPIS za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš v zazidalnem načrtu »URBAN« GORICA PRI SLIVNICI. Na stavbnem zemljišču iz tega natečaja je predvidena gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš. Zazidalni pogoji objektov so razvidni iz prostorskih izvedbenih aiktov, ki so interesentom na vpogled v prostorih premoženjsko pravne službe pri UO Šentjur pri Celju. Natečaja se lahko udeležite družbeno in civilno pravne osebe. Pismene vloge je potrebno vložiti v roku 15 dni po objavi na naslov: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU, v zapečateni ovojnici s pripisom »JAVNI NATEČAJ V STANOVANJSKI SOSESKI URBAN«. Upoštevane bodo vse vloge, katere -bodo prispele najkasneje do 7. januarja 1987 do 8. ure s priloženim potrdilom o vplačani varščini na račun št.: 50770-652-28005 »SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU«. Varščina znaša 150.000 din in se šteje kot delno plačilo odškodnine za pridobljeno pravico uporabe na stavbnem zemljišču oziroma se interesentu vrne, če na razpisu ni uspel. Na javnem razpisu se bodo oddale naslednje gradbene parcele v k. o. Gorica: Zap. št. Parcela št. Kultura g Razred | g S > Cena za zemljišče Stroški komunal. urejanja Skupna cena din 1. 744/21 travnik 5. 959 494.844 2,026.367 2,521.211 2. 744/20 travnik 5. 559 288.444 1,181.167 1,469.611 3. 744/19 travnik 5. 487 294.636 1,206.523 1,501.159 744/29 njiva 5. 84 4. 744/16 travnik 5. 582 356.040 1,457.970 1,814.010 744/28 njiva 5. 108 5. 744/15 -travnik 5. 951 490.716 2,009.463 2,500.179 6. 744/14 'travnik 5. 703 362.748 1,485.439 1,848.187 7. 740/1 travnik 5. 804 414.864 1,698.852 2,113.716 8. 737/1 travnik 5. 1332 687.312 2,814.516 3,501.828 9. 737/4 travnik 5. 873 450.468 1,844.649 2,295.117 10. 740/3 travnik 5. 594 306.504 1,255.122 1,561.626 11. 744/1 travnik 5. 658 339.528 1,390.354 1,729.882 12. 744/17 travnik 5. 595 307.020 1,257.235 1,564.255 13. 744/18 travnik 5. 498 256.968 1,052.274 1,309.242 14. 744/22 travnik 5. 670 345.720 1,415.710 1,761.430 15. 744/23 travnik 5. 881 454.596 1,861.553 2,316.149 16. 732/2 ■travnik 5. 1030 531.480 2,176.390 2,707.870 Rok za pričetek izgradnje je koledarsko leto 1988. Investitorji so dolžni zgraditi objekt do končane III. gradbene faze v treh letih od sklenitve pogodbe. Po poteku -tega roka se zemljišče odvzame ob enakih pogojih, kot je bilo dodeljeno. Vplačana varščina se v tem primeru ne vrne. Tip stanovanjske hiše, ki je določen za gradnjo na posamezni parceli je razviden pri Zavodu za urejanje naselij Šentjur. Zgoraj navedene piarcele so komunalno opremljene z naslednjimi komunalnimi napravami: — vodovod, — kanalizacija, — makadamska cesta, — ter vplačani so prispevki za priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. V ceni komunalnega prispevka ni vsebovan prispevek za spremembo namembnosti zemljišča In elektro prispevek. Investitor mora na lastne stroške zgraditi individualne priključke na komunalne naprave. Prednost pri oddaji zemljišča v zazidalni soseski Gorica imajo: — interesenti s slabšimi stanovanjskimi pogoji, — interesenti, ki bodo izpraznili družbeno solidarnostno stanovanje, — interesenti, ki imajo večje število družinskih članov skupnega gospodarstva, — interesenti z nižjimi dohodki na družinskega člena skupnega gospodinjstva, — interesenti oziroma njihovi družinski člani skupnega gospodinjstva, ki so invalidi ali bolniki s kronično boleznijo, — mlajše družine pred družinami s preskrbljenimi otroki, — interesenti, ki bi z izgradnjo stanovanjske hiše zmanjšali razdaljo do DO, kjer dela, — 'interesenti, ki so zaposleni v delovnih organizacijah občine Šentjur pri Celju pred ostalimi. Vsi uspeli interesenti so dolžni v roku 30 dni od dneva javnega razpisa skleniti pogodbo o oddaji zemljišča. Rok za plačilo cene zemljišča, kot odškodnina za pridobljeno pravico uporabe stavbnega zemljišča in komunalnega prispevka so investitorji dolžni plačati v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe. Po poteku tega roka se bodo zaračunavale veljavne bančne zamudne obresti. Nastop posesti na oddanih zemljiščih bo možen takoj po podpisu pogodbe. Stroške zemljišnoknjižnih dejanj v zvezi z vknjižbo pridobljene pravice po tem razpisu nosi Sklad stavbnih zemljišč občine Šentjur pri Celju. Komisija za oddajo stavbnega zemljišča bo odpirala, vse v roku prispele vloge, dne 7. januarja 1987 ob 8. uri. v prostorih sejne sobe IS, Titov trg 10, Šentjur pri Celju. Za gradbene parcele, ki na navedenem roku ne bodo oddane, se sprejemajo ponudbe in se odpirajo vsako prvo sredo ob 8. uri v sejni sobi IS. V tem primeru se komunalni prispevek revalorizira v skladu s podatki, ki jih izračunava Biro za gradbeništvo za vsako trimesečje. Številka: 465-178/86-5/5 Datum: 8. 12. 1986 SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Komisija za izvedbo javnega natečaja OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR ŠENTJUR PRI CELJU OBJAVLJA Razpis za sofinanciranje razvojno raziskovalnih nalog za leto 1987 1. ORS Šentjur pri Celju razpisuje natečaj za izbor razvojno raziskovalnih nalog v letu 1987. 2. ORS Šentjur pri Celju bo financirala naloge s področij, ki so opredeljena v samouiprarvnem sporazumu o temeljih plana ORS Šentjur pri Celju za obdobje 1986— 1990 in sicer: — raziskave surovinskih virov in zajetij pitne vode — raziskave v zvezi z dolgoročnim prostorskim planom občine — raziskave s področja kmetijstva — razvojno raziskovalne naloge, ki pomenijo korak za v proizvodnjo — raziskave s področja družboslovnih ved 3. Na razpis se lahko prijavijo znanstveno raziskovalne organizacije OZD in posamezniki preko institucije. 4. Pri jave morajo vsebovati : — naziv organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo — naslov raziskovalne naloge — naziv nosilca in izvajalca in sodelavcev raziskovalne naloge — izhodišče, cilj in namen naloge — uporabnost rezultatov — predvideni začetek in zaključek naloge — finančni predračun (s sofinancerji) 5. Višina sredstev iza sofinanciranje nalog v letu 1987 bo znašala 10.000.000.— din 6. Rok za prijave je 28. 2. 1987 na naslov: »OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠENTJUR PRI CELJU.« Predsednik skupščine Vlado GRDINA, 1. r. TRGOVINA TOZD ELEGANT C. Kozjanskega odreda — Cenjene stranke obveščamo, da se trgovina nahaja ob proizvodni halli TOZD ELEGANT. — Nudi vam celotni proizvodni program DO TOPER po 30 % znižanih cenah (bunde, hlače, kombinezone, puloverje, kape, trakove, srajce in oblačila za prosti čas). Delovni čas od 7.30—15.00 ure, ob sobotah od 7.30 do 12.00 ure. Obiščite nas in se prepričajte v kakovost naših izdelkov. toper Intimno likovno doživetje DRAGICA SENICA — sodi v krog tistih likovnih ustvarjalcev, katerih delo ne pozna šokantnih formalnih in vsebinskih preobrazb, ki so mnogokrat le rezultat oodirejanja aktualnim in trenutnim cenjenim likovnim tokovom. Dragica je namreč avtorica, ki že ves čas svojega ustvarjanja vztrajno dograjuje svojo slikarsko izkušnjo in izraz v smislu realističnega pristopa, kair daje njenim delom ustaljeno in več ali manj izenačeno kvaliteto. Podajanje konkretnih podob krajinskih izrazov ali obrazov, ki avtorici narekuje njeno formalno opredelitev, ji tudi pomeni iztočnico za uresničevanje globljega bistva njenega dela. Čeprav zajema razstava številčno razmeroma skromen izbor del, pa likovno ustvarjalko dovolj dobro predstavlja, saj razstavo sestavljajo deda tistih motivov, h katerim se Dragica Senica vedno znova vrača. To so krajine, por- treti in tihožitja, ki nosijo v sebi simbolno-fantazijsko uglašenost. Realnost in irealnost, ki sta predstavljeni, sta sicer komponenta!, in ju srečujemo skozi ves slikarski opus Dragice Senice in sicer v delih simbolno-fantazijske vsebine, ki nam odkrivajo svet avtoričinega intimnega razmišljanja in doživljanja. Njene simbolne refleksije so opisane z razmeroma berjivo spooznavnostjo, govore o večnem vprašanju smisla človeškega bivanja. Ta dela, s poudarjeno miselno vsebinsko osnovo, nas upozarjajo na občutljivo osebnost, ki ni vselej tako vedra. Slikarsko delo Dragice Sanice, ki ga oblikuje iskren pristop, dopolnjen s sozvočjem ustvarjalnih oblik, je plod njenih čustvenih odzivov na obdajajočo resničnost, ki ji je blizu in hkrati za njo predstavlja intenzivno vzpodbudo za ustvarjanje novih likovnih del. Goce Kalajdžiski Kotiček za mlade PRIŠLA JE ZIMA, Z ZIMO MRAZ, K NAM PRIHAJA DEDEK MRAZ DRAGI OTROCI! Tudi letos nas bo obiskal Dedek mraz — pa zakaj nas ne bi? Saj je obljubil, da še pride, saj smo bili »še kar« pridni, saj mora priti — res je, saj vendar mora pniiti! In tudi letos za vas dragi otroci Dedek mraz pripravlja posebno presenečenje — kot ponavadi boste pomislili, ampak zagotavljamo vam, da bo letos malo drugače!??? Naj vam izdamo le nekaj skrivnosti: V PETEK, 26. decembra 1986 bo ob 16. uri v Kulturnem domu Šentjur igrica: »ALI SLIŠIŠ KEKCA?« (igrico si lahko ogledate vsi otroci in zraven lahko povabite tudi svoje starše...) VSTOPNINO PLACA VAŠ DEDEK MRAZ! Po končani igrici pa se bo OB 17. URI DEDEK MRAZ S SVOJIM SPREMSTVOM ODPELJAL NA TITOV TRG, KJER GA BOSTE LAHKO DRAGI OTROCI POSEBEJ POZDRAVILI! TOREJ NASVIDENJE NA TITOVEM TRGU! Otroke, ki niso vključeni v organizirano varstvo bo dedek mraz obiskal v Kulturnem domu Šentjur V PONEDELJEK, 29. NOVEMBRA 1986 OB 16. URI z igrico — »ALI SLISIŠ KEKCA?« — Torej otroci, ki boste prejeli posebna vabila in ste rojeni v letih 1980, 1981, 1982, 1983 din 1984 in prebivate v KS Sentjur-center ali otolica pridite ob napovedanem času, časa vas vaš Dedes mraz! Opozorilo! V primeru, da kateri dzmed otrok ne bo prejel pisanega vabila, vabimo starše, da otroke vseeno pripeljejo na prireditev in se dogovorijo z organizatorjem, da jih Vključi v seznam. Mogoče je eventualni izpad iz seznama, za kar se v naprej opravičujemo! VABI VAS DEDEK MRAZ IN IZVRSNI ODBOR DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE KRAJEVNA SKUPNOST SENTJUR-CENTER Ekipa OŠ Franja Malgaja na finalu kviza GMS Glasbena mladima Slovenije je letos že devetič pripravila kviz za učence sedmih in osmih razredov OS Slovenije, takrat z naslovom Glasba med NOB na Slovenskem. S temi kvizi GMS bogati gradivo pri obravnavi učne snovi in vnaša popestritev pri urah glasbene vzgoje na OŠ vsako drugo leto. Letos so se tekmovanja udeležile kar 102 OŠ, največ iz območja Štajerske. Učenci so se z omenjeno temo srečali pri pouku takoj septembra, ko so s pomočjo posebne številke revije GM reševali delovne liste in analizirali slušne primere iz posebnih dveh kaset. Snov se je tesno povezovala in dopolnjevala s snovjo zgodovine in literature. Temu je sledilo šolsko tekmovanje, kjer so bile najbolj uspešne naslednje učenke: Polona FEN-DRE, 7. c, Nataša REČNIK, 8. c in Mateja OBREZ iz 7. a razreda. Te učenke so tvorile šolsko ekipo, ki nas je najprej uspešno za- stopala na območnem tekmovanju v Celju, 8. novembra. Temu uspešnemu tekmovanju je še sledil u-speh na polfinalnem tekmovanju v Titovem Velenju, 22. novembra 1986, kjer so se izenačile v številu točk z ekipo iz Novega mesta. Sledile so še skrhnejše in podrobnejše priprave na veliki finale, ki je bil 12. decemhra v Mariboru v Unionski dvorani ob zaključku festivala' Kurirček, kar je snemala tudi ljubljanska televizija. Nastop na finalu je pomenil za nas veliko preizkušnjo, pa tudi nagrado za ves trud, ki smo ga vložili v priprave na tekmovanja. Na tem končnem tekmovanju mo imeli malo manj sreče, saj smo le za tri točke zaostali za zmagovalno ekipo iz Novega mesta. Kljub vsemu pa pomeni ta uvrstitev na tekmovanju velik uspeh za našo šolo in naš kraj. Mentor ekipe Majda Škerjanec Obiskal nas je hipnotizer 26. novembra, bila je sreda, se je po 5. šolski uri zbralo v telovadnici veliko otrok. Obiskal nas je pravi, pravcati hipnotizer. V njegovem programu so sodelovali tudi nekateri učenci. Pri izvajanju točk je morala biti popolna tišina. Na začetku je učence hipnotiziral skupinsko — TIMOLOSKI POIZKUS NA OČEH IN ROKAH. U-čenoi niso mogli razkleniti rok oziroma odpreti oči. Za tem so bile na vrsti zabavnejše točke. Tokrat je učence hip- notiziral posamezno. V globoki hipnozi so sledili njegovim besedam. Predstavljali so balerino, kavboja, boksarja, ribiča, kolesarja, itd. V drugem delu programa je izvajal resnejše točke. Učenka ni mogla zlomiti vžigalice, pobrati ključev ali odmakniti roke s stene. Roka učenca je sama spustila ključe na 'tla, itd. Vse te točke so učenci izvajali nevede. Člani novinarskega krožka OŠ »Franja Malgaja« Šentjur Ce bi bil hipnotizer... — hi hipnotiziral sošolce in še kakšno tovarišdoo. — hipnotiziral hi slabše učence, da ibi se bolj učili. — vse Jugoslovane bi hipnotizirala tako, da ne bi veliko govorili, ampak več naredili. — hipnotiziral hi učitelje, da ne bi spraševali in devald slabih ocen. — hipnotizirala bi vse, da bi si bili prijatelji in ne sovražniki. — napotil bd se do Reagana in Gorbačova ter bi oba hipnotiziral tako, da bi bila nenazdružljiva prijatelja in bi uničila vse jedrsko orožje! — hipnotizirala hi televizijo, da bi kazala tiste filme, id jih jaz hočem gledati. — vse, ki se bahajo in hvalijo, bi hipnotizirala. — bi za nekaj časa prepovedal šolo. — hipnotiziral bi tečne ljudi, da bi se vedno smejali. — pomagal bia pri težkih operacijah, da bolniki ne bd čutili bolečin. — hipnotiziral bi vse, ki preprečujejo, da bi nastal nov svet, ki ne bi poznal lakote in vojne, sam pa bd postal vladar otrok. — hipnotiziral bd moje roke, da bi same pdsale domačo nalogo. — odšel hi v Irak in Iran in hipnotiziral vojake, da bi odložili orožje. —• s hipnozo bi ljudem omehčal srca. — hipnotizirala bd sodnika in nasprotnike v igri. — prodajalce bd prepričala, da mi dajo blago zastonj. — starše bi pomladila za nekaj let. — pomagal bd ljudem pri odvajanju od alkohola. — prepričal bi Reagana, da bi Jugoslaviji črtal vse dolgove. O tem so razmdšljald učenci 8. a razreda. In Andreja še dodaja, da so to samo njihove želje in te želje bodo ostale le na papirju, ljudje pa bodo še naprej žagali vejo, na kateri sedijo... tudi hipnoza ne bo pomagala... 11414 la li / obCinska liga v malem nogometu V letu 1986 so se nadaljevala tekmovanja v občinski ligi v malem nogometu. V pravkar končanem jesenskem delu sezone 86/87 je nastopilo 1 ekip iz cele šentjurske občine, katere so bile po kvaliteti razdeljene v »A« in »B« ligo. Ligaški sistem tekmovanja se je odvijal na treh igriščih: v Dramljah, Slivnici in v Šentjurju. Tekmovanja v »A« ligi se je udeležilo 9 ekip s skupaj 105 prijavljenimi igralci, katere so po tekmovalnem pravilniku prijavile vodje ekip pred pričetkom samega tekmovanja. V listo strelcev se jih je vpisalo skupno 58. Po končanem jesenskem delu je stanje na lestvici naslednje: 1. DRAMLJE »A« 8 6 2 0 71:17 14 + 54 2. AERO LOKA Loka pri Žusmu 8 6 2 0 46:20 14 + 26 3. JAKOB 8 5 1 2 33:19 11 + 14 4. VETERANI Dramlje 8 5 1 2 33:28 11 + 5 5. BLAGOVNA 8 4 0 4 39:26 8 + 13 6. PANTERJI Šentjur 8 2 0 6 17:38 4 —21 7. MAGNUM Šentjur (—1) 8 2 0 6 19:40 3 —21 8. GENERACIJA Slivnica 8 1 1 6 17:51 3 —34 9. COSMOS Šentjur 8 1 1 6 22:58 3 —36 Najuspešnejši strelci so bili : 25 golov PECELJ D. (Dramlje A) 20 golov JEREB Z. (Dramlje A) 17 golov KOTAR R. (Blagovna) 16 golov ZENDZIANOWSKY M. (Aero Loka) Tekmovanja v »B« ligi se je udeležilo 12 ekip s skupaj 164 prijavljenimi igralci, od 'katerih se je vpisalo na listo strelcev skupno 96. Po končanem jesenskem delu je stanje na lestvici naslednje: ŠD CEV ARNA Šentjur 11 10 1 0 68:24 21 + 44 PONIKVA 11 9 1 1 51:18 19 + 33 PRIMOŽ 11 9 0 2 57:18 18 + 39 EREGAS Šentjur 11 6 1 4 44:34 13 + 10 TRATNA Slivnica 11 6 1 4 40:37 13 + 3 VRBNO 11 4 3 4 38:43 11 — 5 STOPČE 11 4 0 7 41:38 8 + 3 ŠENTJUR 11 3 2 6 39:48 8 — 9 ZAČETNIKI Šentjur 11 4 0 7 35:51 8 —16 SLIVNICA (—2) 11 2 3 6 31:47 5 —16 MARATONIK Dramlje 11 1 2 8 26:60 4 —34 TRNOVEC 11 1 0 10 28:80 2 —52 Najuspešnejši; strelci so bili: 19 golov ZUPANC F. (Primož) in PLAUŠTAJNER V. (Cevama) 18 golov POŠTRAK (Cevama) 17 golov TRBOVC (Ponikva) 16 golov PISANEC (Ponikva) Poleg ligaškega tekmovanja se vsako leto organizira tudi tekmovanje za POKAL ŠENTJUR, ki se igra po sistemu izpadanja in v njem sodelujejo poleg ekip občinske lige, itudi ekipe iz delovnih organizacij in mladinskih aiktivov. V letu 1987 se bo to tekmovanje organiziralo že četrtič. Zaključek tega tekmovanja se predvideva vsako leto s finalnima tekmama na dan mladosti. Delovanje lige je poverjeno ob pričetku vsake sezone izvoljenemu liga odboru sestavljenemu iz predstavnikov ekip iz Dramelj, Slivnice in Šentjurja. Liga odbor skrbi za normalen potek tekmovanja po predvidenem razporedu tekem, zbira in ureja rezultate, ter le te objavlja v sredstvih javnega obveščanja — predvsem v Radiu Celje in Novem tedniku. Ob koncu vsake sezone se organizira tudi zaključek tekmovanja, kjer se najboljšim ekipam in posameznikom podelijo praktične nagrade in pokali. /O ljubljanska banka SPLOŠNA BANKA CELJE EKSPOZITURA ŠENTJUR VSEM SVOJIM VARČEVALCEM IN DELOVNIM LJUDEM OBČINE ŠENTJUR, ŽELI SREČNO NOVO LETO 1987 VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN DELOVNIM LJUDEM ZELI SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO; LETO 1987 ANTON SELIČ Elektroinstalacije ŠENTJUR Dogodek leta V knjigi SLOVENIJA, TE POZNAM? smo v seznamu naravnih znamenitosti in zanimivosti prebrali, da je Blagovna kot kraj z botaničnimi (rastlinskimi) znamenitostmi razglašen kot naravni spomenik in kot tak posebno zanimiv za obiskovalce. NAGRADNI RAZPIS SPOŠTOVANI BRALCI »UTRIPA« Zadnje čase je veliko govora v naši občini o nameravani gradnji deponije sadre »za Travnikom« v krajevni skupnosti Blagovna. O tej problematiki smo v glasilu že pisali, ker pa je prav, da smo vedno aktualni, razpisujemo nagrade za najboljši prispevek o tej problematiki in nasploh o ekoloških problemih v občini. Nagrade so zanimive in sicer: 1. nagrada: ogled deponije sadre v Bukovžlaku 2. nagrada: ogled Šentjurja v času kurilne sezone z enega od vrhov nad Šentjurjem (po izbiri) 3. nagrada: zasaditev drevesa pol pilanu občinske komisije za Varstvo okolja Nagradni razpis itraja do 1. maja 1987. Uredništvo So anketo naredili, Za plakete ni merila, da plaketo bi dobili. za ankete so pravila! OB VOGAL OKROGLE MIZE »Vi, vaša generacija ste krivi, da je danes toliko in toliko odstotkov gozda uničeno, da so naše vode mrtve, da lahko v tem našem zasmo-jenem okolju z veseljem dihajo le še tulipani...! Tako nekako je grmelo na nas tisti dan, ko smo se pogovarjali o ekologiji. Kako čudovit občutek je, če nisi nič kriv! Hude besede so bile namreč namenjene generaciji mojih staršev in svojim mladim letom se imam zahvaliti, da nimam nič pri tem. Ta ugotovitev me je razveselila in še z večjim žarom sem prisluhnila predavanju na okroglo mizo povabljenih tovarišev in medklicem tistih, ki so prišli kar tako. Vsi smo seveda napeto pričakovali, kdo bo prvi spregovoril o nesrečni cinkar-niški deponiji. Saj zato smo menda prišli! Šentjurski zrak je že desetletja onesnažen, v Pešnici se tudi že skoraj 20 let ne kopamo več, da o že dolgo prisotnih vplivih hrupa sploh ne govorim, pa zato še ni bilo nobene okrogle mize. Konec koncev, tudi za deponijo vemo že cela 3 leta pa smo se zbudili šele zdaj. Morda pa pred tremi, petimi ali desetimi leti naši mladinci ali bolje mladinski funkcionarji niso bili tako aktivni kot so danes. Skrb za čisto okolje pa je seveda izključno domena mladih. Tako sem razmišljala, ko sem malo pred zaključkom tribune zapustila skupščinsko dvorano. Pravijo, da se je prvič v zgodovini obstoja te dvorane, v njej kadilo. Kjer je dim, je tudi ogenj. Ogenj pa je nasploh škodljiv našemu okolju. Anita KOLEŠA Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Ferdo ŽAGAR, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLEŠA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: Aero Celje TOZD Grafika Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo. JANUAR Prosinec FEBRUAR Svečan MAREC Sušeč APRIL Mali traven MAJ Veliki traven JUNIJ Rožnik 1 C Novo leto Jasna 2 P Iztok 3 S Slava 4 N Angela 5 P Simen 6 T Gašper 7 S Rajko 8 Č Bogo 9 P Jule 10 S Vlil ko 11 N Pavlina 12 P Ernest 13 T Veronika 14 S Srečko 15 C Pavel 16 P Marcel 17 S Anton 18 N Biserka 19 P Marta 20 T Boštjan 21 S Neža 22 C Vincenc 23 P Klemen 24 S Franc 25 N Dare 26 P Tit 27 T Janže 28 S Tomaž 29 Č Valerija 30 P Martina 31 S Vanja 1 N Brigita 2 P Marija 3 T Blaž 4 S Andraž 5 C Agata 6 P Dora 7 S Ksenija 8 N Juš 9 P Polonca 10 T Dušanka 11 S Marička 12 C Mija 13 P Katarina 14 S Valentin 15 N Jovita 16 P Julija 17 T Aleš 18 S Suzana 19 Č Konrad 20 P Leon 21 S Irena 22 N Metka 23 P Romana 24 T Matija 25 S Taras 26 C Aleks 27 P Gabrijel 28 S Roman 1 N Albin 2 P Janja 3 T Milena Pust 4 S Kazimir 5 C Janže 6 P Danica 7 S Teja 8 N Dan žena Bojan 9 P Franja 10 T Emil 11 S Krištof 12 Č Gregor 13 P Kristina 14 S Matilda 15 N Klemen 16 P Herbert 17 T Jerica 18 S Edvard 19 Č Jože 20 P Klavdija 21 S Vesna 22 N Lea 23 P Oton 24 T Gabrijel 25 S Minka 26 Č Maksim 27 P Rupert 28 S Ivanka 29 N Ciril 30 P Bogo 31 T Beno 1 S Hugo 2 C Franc 3 P Riko 4 S Izidor 5 N Mira 6 P Celestin 7 T Herman 8 S Albert 9 Č Marinka 10 P Alenka 11 S Stanko 12 N Jule 13 P Ervin 14 T Jošt 15 S Helena 16 Č Bernard 17 P Rudi 18 S Jaka 19 N Erna 20 P Hilda 21 T Borut 22 S Kajtimir 23 C Vojko 24 P Jurij 25 S Marko 26 N Zdenka 27 P Ustan. OF Jaro 28 T Živko 29 S Robert 30 Č Samo 1 P Praznik dela Maja 2 S Boris 3 N Filip 4 P Cvetko 5 T Miran 6 S Janko 7 C Giizela 8 P Mihael 9 S Dan zmage Irma 10 N Nino 11 P Žiga 12 T Pankracij 13 S Servacij 14 Č Bonifacij 15 P Zofka 16 S Janez 17 N Mojca 18 P Erika 19 T Vito 20 S Bernard 21 C Drejče 22 P Renata 23 S Željko 24 N Marjana 25 P Dan mlad. Urban 26 T Filip 27 S Avgust 28 č Just 29 P Magdal. 30 S Ferdo 31 N Angela 1 P Juš 2 T Veljko 3 S Drago 4 Č Krista 5 P Dore 6 S Zdenko 7 N Robert 8 P Medard 9 T Primož 10 S Bogomil 11 C Uroš 12 P Ada 13 S Anton 14 N Metoda 15 P Vid 16 T Beno 17 S Gorazd 18 C Bogdan 19 P Julčka 20 S Silva 21 N Alojz 22 P Ahac 23 T Kresnica 24 S Janez 25 Č Dora 26 P Stojan 27 S Ladislav 28 N Zoran 29 P Peter, Pavel 30 T Milica JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER Mali srpan Veliki srpan Kimovec Vinotok Listopad Gruden 1 S Bogo 1 S Ljubica 1 T Tilen 1 C Terezija IND. mrtvih 1 T Nataša 2 Č Živko 2 N Bojan 2 S Igor 2 P Miran Gorazd 2 S Blanka 3 P Nada 3 P Lidija 3 Č Gregor 3 S Žarko 2 P Dušanka 3 C France 4 S Dan borca 4 T Dominik 4 P Ida 4 N Francelj 3 T Justa 4 P Barbara Urh 5 S Ožbdld 5 S Lovrenc 5 P Marcel 4 S Drago 5 S Stojan 5 N Ciril, 6 C Vlasta 6 N Lenart 6 T Bruno 5 C Savica 6 N Miklavž Metod 7 P Kajetan 7 P Regina 7 S Marička 6 P Lenart 7 P Ambrož 6 P Bogomila 8 S Miran 8 T Marija 8 Č Brigita 7 S Bert 8 T Mari ja 7 T Manica 9 N Jaro 9 S Peter 9 P Ludvik 8 N Bogo 9 S Valerija 8 S Spela 10 P Lovrenc 10 C Niko 10 S Danilo 9 P Dore 10 C Smiljan 9 Č Veronika 11 T Jasna 11 P Milan 11 N Milko 10 T Mitja 11 P Danijel 10 P Amalija 12 S Ajda 12 S Gvido 12 P Jana 11 S Martin 12 S Aljoša 11 S Olga 13 Č Rada 13 N Lipe 13 T Edvard 12 C Emil 13 N Lucija 12 N Mohor 14 P Mitja 14 P Rastko 14 S Veselka 13 P Stane 14 P Dušan 13 P Hinko 15 S Marija 15 T Marija 15 Č Terezija 14 S Borisav 15 T Kristina 14 T Borut 16 N Rok 16 S Ljudmila 16 P Hedvika 15 N Polde 16 S Albina 15 S Vladimir 17 P Milica 17 Č Robert 17 S Mira 16 P Jerica 17 Č Lazar 16 C Karmen 18 T Helena 18 P Irena 18 N Luka 17 T Grega 18 P Baldo 17 P Aleš 19 S Vlito 19 S Vilma 19 P Edvin 18 S Roman 19 S Darja 18 S Mirko 20 C Bernard 20 N Svetlana 20 T Irena 19 Č Elizabeta 20 N Evgen 19 N Justa 21 P Makso 21 P Matej 21 S Urška 20 P Srečko 21 P Tomaž 20 P Marjeta 22 S Tejka 22 T Tomaž 22 Č Berta 21 S Albert 22 T Mitja 21 T Danijel 23 N Rozika 23 S Lino 23 P Živa 22 N Cilka 23 S Viktorija 22 S Dan vstaje 24 P Jernej 24 C Nadja 24 S Rafko 23 P Klemen 24 Č Adam, Magda 25 T Ludvik 25 P Uroš 25 N Darinka 24 T Ivan Eva 23 C Brigita 26 S Betka 26 S Damjana 26 P Sabina 25 S Katarina 25 P Božič 24 P Kristana 27 Č Monika 27 N Dolfe 27 T Risto 26 C Silva 26 S Štefan 25 S Jakob 28 P Avguštin 28 P Venčesl. 28 S Simon 27 P Bernarda 27 N Janez 26 N Ana 29 S Sabina 29 T Miha 29 Č Narcisa 28 S Dorica 28 P Živko 27 P Rudolf 30 N Roža 30 S Jelica 30 P Vlado 29 N Dan rep. 29 T Tomaž 28 T Zmago 29 S Marta 30 C Angelina 31 P Ignac 31 P Rajko 31 S Smiljan Svetlana 30 P Andrej 30 S Hermina 31 C Silvester SREČNO NOVO LETO 1987 C VAM ŽELI OBRTNO ZDRUŽENJE ŠENTJUR PRI CELJU