Štev. 259. T Usblfad, v soboto, n. novembra mL leto XXXIX. s Velja po pošti: s Za oelo Mo uprt]. K »•— m pol lota n . i, 13'— sa četrt lata „ . „ 6*60 sa on meseo M . „ 2-20 sa HobčIJo oeloletno „ M'— sa ostalo inosemstvo „ 35'— ¥ LJubljani na dom: Xa celo leto naprej . K 24*— sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ . „ 6'— sa an meseo „ . „ 2 — I a>rnl prejemu miselno K 1*90 Eao stolpna petltvrsta (72 ma): aa enkrat . . . . po 16 v sa dvakrat . > ■ . .13 „ aa trikrat . ...» tO „ sa večkrat primere« popust. Poslano ln rekL notice: asoatolpna petltvrsta (lin) 30 vlnarlev. vsak dan, Isvsesdl nedelje Is praznike, ob 6. ari popoldne. Bar Orednlitvo Je v Kopitarjevi nllel itev. 6/111. Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne ■= sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlitvo Je v Kopitarjevi nliol itev. a. *» Avstr. poitne bran. račon it 24.797. Ogrske poštne hran. račnn St 26.511. — Opravniikega teleiona it. 188. Današnja številka obsega 18 strani. Dr. Šnsierlev govor. To ni bil govor, nego dejanje. Dr. Šusteršič je obvladal poslušalce, jih potegnil s čudovito silo za seboj; več: obvladal je zbornico. »Naj d ar o vi -t e j š i politik v zbornici«, je sosedu zašepnil rusinski poslanec, v solzah so iskrile oči češkemu socialistu ; edini res pomembni p o -1 i t i č n i govor v novem parlamentu in edini opozici-onalni, so sodili žurnalisti. Našim poslancem je pa vzrastel pogum in ena velilca misel jc z najvišjo silo pridrla vsakemu na površje: Za dr. šusterši-čem edini in zvesti! Tako obračunava naš klub! Jalove interpelacije, medlo javkanje, vprašanja na predsednika prepušča drugim. Brez potrebe ne trali časa s praznimi besedami. Naši poslanci pa delajo, kamor se jih postavi. In ko je treba, stopijo na plan z jasno besedo, ki na en mah razžene-precej več nego samo puste otročje laži in sumničenja naših liberalnih žurnalističnih Dimcžev — z besedo, ki v celem dunajskem parlamentu ustvari jasnost, na vse plati. Osebno je včerajšnji govor za dr. šusteršiča sijajen dokaz njegove duhovitosti, najširšega političnega razgleda, čudovitih govorniških zmožnosti. A ta osebni uspeli je malenkosten v primeri s političnim uspehom, ki ga je po njem priborilo naše ljudstvo. Duh tega ljudstva in ž njim zedinjenih poslancev je preveval njegove besede; zato so dihale silo naših gora, globino našega morja, vedno jasnost naše ljudske duše. Govore tudi drugi načelniki, a pozna se jim — Kramafu in Bilinslce-mu in Fiedlerju iu Steimvenderju in Grossu, — da se v odločilnih stvareh love za besede, ker za nobenim izmed njih ne stoji več, nego nekaj oseb in nekaj naroda. Za dr. Šusteršičem pa stoji — to čutimo danes bolj, nego kadarkoli — narod od Drave do Ivotora. Bilo jih je političnih čenč in otročjih nepočakancev precej, ki so že od julija sem ugibali, kaj je z našo politiko, in se tolažili z javkanjem, ali pa s pouličnim psovanjem. Zdaj so dobili odgovor, ki slove: Naši poslanci pod dr. šusteršičevim vodstvom so možje in njihova politika je moška; za otročaje se ne menijo in ne zdi se jim vredno tratiti čas s tem, kaj dela la nepopisno smešna in po svoji lažnivosti do skrajne bebosti propala liberalna svojat. Nobena poteza v dr. Šusteršičevem govoru sicer nc zadeva teh političnih podgan, a nam, ki moramo v domovini vendar-le po svojem časnikarskem poklicu stikati se. ž njimi, jc vendar le všeč, da ob njem uberemo najprej ustne na smeh, ko jih vidimo tako majhne, tako ozke, tak nič. Vlada in takozvane velike stranke so si hotele na našo kožo razdeliti moč. Naši poslanci so jih pustili, naše časopisje tudi, naj pokažejo, kaj znajo. Vsaka beseda bi se bila prej mogla smatrati kot slabost, ali kol ponujanje. Zdaj, ko so sami postavljeni mešetarji za vladno večino že soglasno sklenili bili, da povabijo tudi dr. Šusteršiča v svojo sredo, je bila ugodna prilika, da se jc razkrila vladi na levo in desno hinavščiua in politična zaslepljenost, ki jih je. vodila doslej. Dr. šusteršičev govor je političen program v najširši zasnovi; demokratična misel — zaupanje do ljudstva mu jc temelj, ogreva ga kot kresno solnce vroča ljubezen do naš. naroda, nepopisno svežost in sijajnost mu pa dajo državniška. razboritost, ki jc v ti meri dr. šustoršiču nihče drugi ne more postaviti v tekmo. Izvršili bomo samo svojo dolžnost, ko bomo posamezne vodilne misli obdelali podrobno v svojem listu. Za danes samo: plaudite amici! ZonisNive Me. Na iniciativo predsednika »Slovenske Matico« so se decembra lanskega lela zbrali v Ljubljani zastopniki jugoslovanskih kulturnih društev, da podajo statistiko o svojem stanju in zasnujejo nekako zvezo v svrho intenzivnejšega delovanja za bodočnost. Izmed slovenskih društev so se povabila na ta sestanek in se ga udeležila sledeča: „ »Akademija«, Deželno gledališče, »Društvo slovenskih zdravnikov«, »Glasbena Matica«, »Matica Slovenska«, »Pravnik«, list »Slovan«, »Slovensko planinsko društvo«, »Slovenska šolska Matica«, »Zveza slovenskih pevskih društev«. Povabljena so bila, a niso poslala zastopnikov, društva: »Družba sv. Mohorja«, Slovensko trg. društvo »Mercur«, knjigarne: Jos. Gorenjec v Trstu, A. Gabršček v Gorici, »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, »Narodna knjigarna« v Ljubljani, knjigarna L. Scliwentner v Ljubljani. Kakor se vidi »Slovenska krščan-društev, ki so sc tega sestanka udeležila, so zdaj izšli v posebni knjižici. Iz teh poročil posnemamo sledeče statistične podatke: 1. »A k a d e m i j a« , koje gla,vni namen je »dvigniti potom popularizacije znanosti nivo najširših mas«, se jc ustanovila 1004. Upravlja Simon Gregorčičevo čitalnico in knjižnico v Ljubljani. Leta 1910 je priredila 10 predavanj v Ljubljani, 2 v Kranju in 1 v Gorici. Razpolaga z 2 skioptikonoma. Obstoja tudi »Zveza slovenskih izobraževalnih društev«, ki pa spi in ne razpolaga s statistiko. 2. Deželno gledališče, pravzaprav »Dramatično društvo v Ljubljani«. Ustanovljeno 1867. Odkar obstoja novo deželno gledališče, je Dramatično društvo od 1892 — 1911 priredilo v njem 1(351 predstav. Domačega igralskega naraščaja je malo, pravzaprav vedno menj, kakor pravi poročilo. Finančno stanje je glede drame in opere pasivno, aktivna je le opereta. Občinstvu prija, kakor pravi referat, le pikantnost. Jugoslovanska dramatika se zelo malo goji. Odkar obstoja Dramatično društvo, sc je uprizorilo lc 17 hrvaških dram in 7 oper, oziroma operet. O slovenskih delih statistika sploh molči. Poročevalec (Fr. Go-vekar) pravi, da stoji slovensko občinstvo »pod sugestijo dunajske, berolin-ske in pariške reklamne kritike«. (To jo tako, kakor da bi bilo »slovensko občinstvo« ravnatelj deželnega gledališča. Opomb, uredn.) Odpomoč proti vomu vidi referent v ustanovitvi »jugoslovanske gledališke agenturč«. 3. »Društvo slovenskih zdravnikov.« Ustanovljeno izpo-četka kot nemško društvo že pred 50 leti. Živahno delovanje kaže le zadnja štiri leta, ko se je določil slovenski razpravni jezik. Izdaja skupno s hrvaškim zdravniškim društvom »Liječnič-ki vestnik«, ki prinaša izborne strokovne razprave. Društvo se je udeležilo I. jugoslovanskega zdravniškega kongresa v Bclgradu ter I. slovanske zdravniške konference v Sofiji in je pristopilo lansko leto ustanovljenemu »Zboru slovanskih zdravnikov«. Ima terminološki odsek, ki pripravlja strokovni zdravniški slovar. 4. »G 1 a s b c n a Mati c a.« Ustanovljena 1872, Ima odsek za zbirko slovenskih narodnih pesmi. »Novi Akordi« izdajajo slovanske skladbe. V njih se je oglasilo od leta 1901 sem 63 slovenskih in hrvaških skladateljev. L. 1882. se jc »Glasbena Matica« razširila v glasbeno šolo, ki jo danes pohaja 400 učencev; poučuje pa 16 moči. Omogo- čuje absolventom prestop na. konserva-torij. »Glasbena Matica« ima podružnice v Kranju, Gorici, Trstu in Celju. Na teh jc vsegaskupaj 366 učencev, učiteljev pa 13. Torej vseh učencev 766, učiteljev 29. »Glasbena Matica« je tudi koncertni zavod. Nabožno glasbo goji »Ccciliansko društvo«. Instrumentalni del oskrbuje orkester »Slovenske Filharmonije«. 5. »Matica Slovenska.« Ustanovljena 1863. Odbornikov ima 40 20 jih mora bivati v Ljubljani. Ima knjižni, gospodarski, tehnični, zemljepisni in umetniški odsek. Izpočetka jt štela 1000 članov, danes 4000. Odzačet ka se je izdajal »Letopis«, zdaj ps »Zbornik«. Od leta 1906 obstoja ožji stik z »Matico Hrvatsko«. Ta stik, kakor jt sklepati po referatu dr. Fr. Ilešiča št ni, kakor bi moral biti. »Jugoslovanski skupnost sc šc nekako odklanja.« Referent je opazil: 1. da Slovenec prezira iu omalovažuje Hrvata kot inferiorne ga in obratno; 2, da sc Slovenec smatra za. imperatorja, kateremu se mora vse klanjati (in obratno); 3. da iščemo povsod le tujih grehov, pa ne vidimo svo jih; 4. da svoje dolžnosti uravnavamo po leni, ali jih izpolnjuje sosed ali ne 5. da govorimo: »Kolikor ti od mene toliko jaz od tebe«. »Ker sc ti na pozor niči in v literaturi ne brigaš zame, st tudi jaz ne bom oziral na tc.« (Faktičnt pa bo kulturno bogatejši tisti, ki bt vsebino vsega jugoslovanstva družil \ sebi.) Razlika: »Mi« in »Vi«, ki usodne deli duše, mora izginiti in zavladat, mora »Mi«, ki bo obsegal ves naš svet Končno naglašam: Uspehe bodo naše akcije imele, ako se bo vsakdo izmeo nas identificiral z idejo in na njo mislil pri vsakem svojem koraku, pri vsakem svojem ukrepu«. — Statistike o knjižnih publikacijah v len. referatu pogrešamo; brezdvonia je »Matica« storila v primeri s svojimi sredstvi dozdaj veliko. 6. »P r a v n i k.« Ustanovljen 1889 Smoter: gojiti pravne in državne vede Slovenski pravniški organ je začel izhajati žc leta 1870 (dr. Razlag). Društvc ima predsednika in lOčlanski odbor sedem jih mora biti v Ljubljani. Številc članov je znašalo koncem lanskega leta 203. »Slovenski Pravnik« izhaja vsak mesce na dveh polah. Naročnikov ima razun društvenih članov šc 200, tiska se 420 izvodov. L. 1894 je društvo izdale nemško - slovensko pravno terminologijo, misli se na novo izdajo. Izdalo je tudi dozdaj 7 zvezkov priročne zbirki-, zakonov, zdaj je 8. v tisku, ki bo obsegal državljanski zakonik, torej najvaž- LISTEK. Slučaj gospoda Srbe. Češko spisal Speciator. Srb je bil nadkomisar I. razreda. Bil je prvi za predstojnikom. V plačilnem redu mu jc sledil nadkomisar II. razreda dr. Schtitz. Prvi po redu za njim pa je bil podkomisar 1. razreda dr. Fiala in za njim spet podkomisar II. razreda Eichler. Mesto mod tema je bilo izpolnjeno z dobro rojenim komi-sarom Jakoubkom. Potem je prišel po vrsti koncipijcnt Evvald in konccptni praktikant dr. Prudil. Ta lestvica, na kateri so stali prvoimenovani zgoraj in potem imenovani spodaj, jc tvorila slavni urad. Na svetu je že tako urejeno, da vsak skriva v svojem srcu kako željo. Vsak izmed gori navedenih jc imel eno občo in eno posebno željo. Obča in vsem skupna želja je izvirala iz pradavnega čustva, katero ima oni, ki stoji v uradu na nižji stopinji proti onemu, ki sloji višje, pravzaprav ni nič ttrugega, kot nedolžna želja zvedeti datum pogreba onega, ki stoji lin uradni lestvici za klin višje. Co kdo hrepeni skozi deset let in še dalje po radostih za eno stopinjo višje stoječega sourad-nika, ni čudno, tla njegovo srcc okame-ni in da sc njegov značaj očividno poslabša. Njegove želje glecle višjih so-uradnikov plavajo vedno okoli kuge, kolere, vojske, raznih epidemij in drugih takih slučajev. Izven te obče želje po avanziranju je imel še vsak posebno željo, ki je mislil, cla mu jo bo povišanje izpolnilo. Nadkomisar II. razreda dr. Schtitz je hrepenel po tem, da bi se mogel preseliti z Višovic v Prago in si kupiti novo pohištvo. Podkomisar I. razreda dr. Fiala si je želel oženiti se s svojo gospodinjo in si nabaviti domačo galerijo slik. Podkomisar II. razreda Eichler jc imel dopadenjc nad moderno obleko in želel si je preživeti sezono v Francovi kopelji. ker je čul, da prihajajo tjakaj krasne dame. Komisar Ja-koubek je bil ravnokar operiran in si je želel imeti zalogo pristnih poljskih likorov in bemardinskega psa. Konci-pist Evvald si jc hotel nabaviti moto-cvkl za vožnjo od vinoliradsko vodarno do urada in kupiti lakas.ie čevlje, in brezplačni praktikant dr. Prudil pa jo hrepenel po užitku privoščiti i vožnjo v avtomobilu in večerjati »Tri črnem j konju« ravno nri oni mizi. kjer sedi : navadno njego,- pred io.riik. Samo gospod Srb ie krasno ca. oval nad vso to ničnostjo. Njega jo zanimala samo služba. Njegovo življenje je potekalo kot, staro meščanska gledališka igra z neštetimi dejanji. Njegova edina strast in obenem upanje njegovih uradnikov jc bilo popotovanje v goratih deželah, plezanje na visoke gore. Leto za letom je odpotoval v alpske dežele in se je čvrsto kot orel popenjal na strme planinske stene. In vedno sc je vračal zdrav in čil in je tako postavljal potrpežljivost svojih uradnikov na vetlno bolj krute skušnje. Zdelo se je, da je cepljen proti megli, snežnim plazom in strmoglavljcnjem s hribov, tako da se je v pisarnah že pripovedovala o njem legenda, da je nesmrten. ■Nekega dne pa sc jc odločno pokazalo, da so vso lc trditve ničeve. Istega dne se jc brala namreč v časopisih dnevna vest: »Včeraj je v damiekih gorah Užasa padel v globoko brezdno tisoč metrov turist, ki jo brez vodnika plezal po gorah. Njegovo truplo je bilo tako razmesarjeno, da se ni tlalo ničesar razločiti. Po večurnem iskanju so našli v njegovi obleki papi 'je, vsled katerih sc jc dala določiti identiteta te osebe. Dognalo se jc. da jc to Srh, namestnik predstojnika X urada v Pragi. Ze na gimnaziji je bil znan kot priden d jak, posebno se jc odi i koval v lopo-njšju iu zunanji obliki nismenih dol. Bil je vzor zvestega uradnika, ki bi bil gotovo še 50 let zvesto državi služil. Ne zapušča nikake rodbine, marveč samo časten spomin.« Cel urad je bil mrzlično razburjen. Žareči pogledi po avanziranju hrepene-čili uradnikov so pričali proti lažnjive-mu sožalju, ki so ga izražale usta Vendar enkrat! Telesni ostanki ponesrečenca, na katere ni nihče reflektiral, so se poko-. pali na licu nesreče, in vse je zopcl šlo staro pot. V kratkem času je dobil vsak izmed nadepolnih gospodov velik uradni ovitek in v njem imenovalni dekret. Še preje pa jim je davčna oblast predpisala službeno takso. Ker je bila obča želja sedaj izpolnjena, je hitel vsaka-tori izmed njih izpolniti svojo zasebno željo. Nadkomisar prvega razreda se je preselil iz Višovic na Ricgrovo nabrežje in si jo naročil pri Krumlovskem pohištvo, kakršno je odgovarjalo njegovemu sedanjemu dostojanstvu. Tudi steklenica posebno mešane »orehovke« ni nikoli manjkala v tajnem predalu polog uradnih aktov. Nadkomisar drugega razreda, dr. Fiala, je padel ginjen v objem svoje gospodinje: »Fani, sedaj se poročiva; pokliči otroke!« In par dni pozneje je bila poroka. Podkomisar pr« vecn razreda Eichlcr si ie naročil se- nejše. Jugoslovansko pravo sc dozdaj u gojilo. 7. »Slovan«. Leposloven mesečnik. Ni poročila. 8. »Slovensko Planinsko Društvo«. Ustanovljeno 1893. Poleg osrednjega odbora deluje 20 podružnic. Članov šteje okoli 2500. Postavilo je 20 planinskih zavetišč in je zanje ter za upravo in markacijo potov investiralo 200.000 K. S članarino in dohodki amortizuje investirane kapitale tako da se lahko reče, da stoji v gmotnem oziru trdno. Formalni stik s »Hrvatskim planinskim društvom« še ne obstoja. Izdaja »Planinski Veutnik«. Društvo je že veliko storilo na polju slovenske nomenklature, narodnega gospodarstva In seveda tudi na polju ljudskega rdravstva. 9. Slovenska Šolska Matica«. Namen: Gojiti teoretično in praktično pedagogiko. Ustanovljena 1900. Izdala je v teh desetih letih 40 knjig. Vsako leto izhaja »Letopis«. Poleg tega je izdala: »Zgodovinsko učno snov« v 6 zvezkih, »Didaktiko v obče«, 2 knjigi, »Učne slike k berilom novih čitank« in zadnji čas »Poljudnoznanstveno knjižnico«. Število članov: 1792. Uspeh dela »Šolske Matice« je glasom poročila pri slovenski inteligenci, izvzemši učitelje, jako majhen. Stik s Hrvatskim pedagoškim zborom je živahen in realen. 10. »Zveza slovenskih pevskih d r u š t e v.« Ni objavljene nobene statistike .ampak je samo omenjena med referatom »Glasbene Matice«. Nadaljni referati: 11. O b r a z o v a 1 n a umetnost. Jako kratki referat (R. Jakopič) se glasi: «Ob priliki I. jugoslovanske umetniške razstave v Belgradu leta 1904. so umetniki vseh štirih jugoslovanskih narodnosti sklenili zvezo z imenom »Jugoslov. umetn. kolonija«. Še ne leto nato se je v Zagrebu ustanovilo umetniško društvo »Lada«. O tem so bili nekateri člani zgoraj omenjene zveze obveščeni še le v zadnjem trenutku, ko so bila pravila že sestavljena. Več jugoslovanskih umetnikov pa sploh ni bilo vabljenih k pristopu. Vsled tega je odklonilo svoj pristop mnogo jugoslovanskih umetnikov, in sicer nekateri Srbi in Bolgari, vsi dalmatinski umetniki in vsi slovenski, izvzemši Ferdo Vesela. Kakor čujemo, sc snuje sedaj Zveza jugoslovanskih umetniških .društev na popolnoma federativni podlagi.« — O kaki slovenski umetniški organizaciji ne čujemo ničesar. 12. K n j i g o t r š t v o. Navzoč le g. Dragotin Hribar. Zbor je konstatiral, da slovenske knjigarne le malo podpirajo širitev jugoslovanske prosvete, in 3a je treba ustanoviti zvezo jugoslovanskih knjigotržcev. , XXX Kaj imamo mi k temu pripomniti? Konferenca »Jugoslovanskih kulturnih društev«, sklicana od profesorja dr. Ilc-šiča, svojega namena niti malo ni dosegla. Podala nam jo zgolj neko zelo nepopolno statistiko o nekaterih slovenskih, hrvaških in srbskih prosvetnih društvih in storila nekaj več ali menj platoničnih sklepov. Čc bi človek po teh podatkih presojal kulturno delo med Slovenci, bi prišel brezdVomno do zaključka, da je več kot skromno in da se od leta 1860. sem ni v tem oziru pri dem krasnih modernih telovnikov: prvi je bil siv vtkanimi rdečimi jagodami, drugI in tretji jasno moder z vijoličastimi, ozir. temno črnimi tapetnimi vzorci, četrti je bil zelen s temnimi figovimi peresi, peti snežnobel z rožnatimi in steklenimi krogljicami namesto gumbov, šesti iz temnorujavega baržu-na brez gumbov, sedmi rumen kot rumenjak z vezenimi piščanci in mesto gumbov so bili trakovi. Izven tega si je naročil mičen neglige za Francovo kopališče. Komisar Jakoubek si je zadovoljno mol roke in si kupil mlado bernar-dinsko pse, kateremu je dal ime enega izmed malo priljubljenih kolegov Iz sosedne pisarne. Kratko in malo, radostno jo potekal čas kot na perotih vetra. Sedanji namestnik predstojnika, nadkomisar prvega razreda Schutz, je ravno sedel v udobnem naslonjaču, poleg njega je stal naslonjen ob pisalno mizo nadkomisar drugega razreda dr. Fiala, s katerim sta se pogovarjala o uradnih in zasebnih zadevah. Med drugim je dejal nadkomisar prvega razreda ter zvito z očmi mežikal: »Danes je ravno pet tednov, odkar je odšel na dopust ubogi Srb. Tako čil in zdrav. Kar verjeti ne moreni. Zdi se mi. kot da bi moral vsak trenotek priti in se javiti v službo, kratko in suhoparno, kot je že pač bila njegova narava. Resnično, kar želel bi si to.« Ni se sicer zadušil vsled svoje lastne laži, ali vrata so sc odprla in vsto- nas veliko storilo. Organizatorji teg^i sestanka S6 namreč storili to neodi-pustljivo napako, da so povabili na sestanek, izvzemši »Družbo sv. Mohorja«!, »Katoliško knjigarno«, »Slovensko Plal-ninsko Društvo«, »Društvo zdravnikov«, »Slovansko Matico« in »Pravnik«, le taka slovenska društva, ki so več ali menj v liberalnih rokah in delujejo v liberalni smeri, razun dveh pa niso vpoštevali nobenega prosvetnega društva na izrečno katoliškem temelju, sicer so pa pozabili celo na mnoga druga popolnoma nevtralna prosvetna društva in podjetja. Da omenimo le nekatera: »Slovenska krščanskosocial-na Zveza«, »Leonova Družba« (ki je n. pr. izdala »Gradivo za zgodovino Slovencev«), »Zgodovinsko društvo«, Muzej, ki po svojem kulturnem delu gotovo tudi sem spada, »Društvo za kršč. umetnost« in celo »Katoliško tiskovno društvo«, kojega kulturno delo je brez vsakega dvoma eno najbolj intenzivnih na Slovenskem. (Vpoštevajmo le nebroj šolskih knjig, ki jih je društvo založilo, in pa znanstvene: »Sociologija« itd.) Vabili so »Slovana«, naših znanstvenih in leposlovnih glasil pa nobeno. Kulturna statistika, ki teh društev ne vpo-števa, nI nobena statistika in je k večjem za — peč. Saj niso povabili niti socialno - demokraških izobraževalnih organizacij! Mi hočemo omeniti od krščanskih le dve organizaciji: »M o h o r j e v a Družba«, ki je cerkvena bratovščina. Ustanovljena 1. 1860, je izdala do danes nad 15 milijonov knjig poljudne vsebine! Danes ima 84.000 članov. Oglejmo si potem kulturno delo »Slovenske krščanskosocialne Zveze«, ki se je ustanovila 1897. Statistika. 1910/11, ki se je ravnozdaj za preteklo poslovno leto zaključila, izkazuje v »Društvenem koledarčku«: »S. K. S. Z.« ima 459 društev. Članov je okoli 44.000. Knjig ima »Zveza« v svojih knjižnicah 109.550. Pevskih zborov je 243, vseh pevcev in pevk je 4106, tamburaških zborov je 80, tamburašev in tamburaš.c 1090. Gledaliških odsekov je 250, priredili so v preteklem poslovnem letu 1108 predstav. »Čebelic« ima »S. K. S. Z.« 110. Predavanj se je priredilo v enem letu 2500, skioptikonov je na razpolago 20, lastnih Društvenih Domov ima »S. K. S. Z.« 55. Telovadnih odsekov Orlov štej>c »S. K. S. Z.« 170, telovadcev okoli 4900, samo za Orle se jo v zimski sezoni priredilo okoli 1000 predavanj. V okrilju »S. K. S. Z.« je slovensko pevsko in glasbeno društvo »Lj.ubljlana«, ki organizira vso pevce in pevke v posebno Pevsko zvezo »S. K. S. Z.« V »S. K. S. Z.« je tudi »Slovenska Straža« s svojim velikim narodno-obrambnim delom. To so številke! Kažejo, da ni samo ne na celem slovanskem jugu, ampak tudi skorej v celi naši državi ljudskega prosvetnega društva, ki bi se moglo meriti s »S. K. S. Z.«I Kdor Ob teh številkah le malo premišljuje, kakšno kulturno delo izražajo, sc mora čuditi ali naivnosti ali strankarski zaslepljenosti prirediteljev sestanka »jugoslovanskih kulturnih društev«, ki jc šel preko tega. Ali se to pravi pospeševati popularizacijo in demokratizacijo kulture? Zdi sc, kakor da bi bili aranžerji pil jc gospod — Srb. Lepo rujavo ožgan, z brado od solnca pobeljeno se je priklonil kratko in suhoparno, kot je bila že njegova narava, ter dejal: »Dober dan, gospodje!« Obadva sta kar skoprnela začudenja. Scliutz je celo zašepetal: »Bog se usmili uboge duše..« Gospod Srb pa je dobrohotno nadaljeval: »Ugibajte, gospoda, kje sem preživel dopUst?« Oba gospoda nadkomisarja sta kar lovila sapo. ??? »V Egiptu! He, lic, he, to ni slabo, kaj?« »Toda, gospod nadkomisar, vi ste se vefldar ponesrečili v gorah,« je za-jecljal dr. Fiala v brezupni zmedenosti. »Kaaaj?« jc vzkliknil začudeno gospod Srb, »prosim, pojasnite mi to natančneje!« Težko dihajoč in jecljajoč je pojasnjeval dr. Fiala potrebno, ko si jo med tem Schutz brisal s čela mrzel pot. Gospod Srb je zagnal meketajoč smeh. »Izborno, odlično, he, he, ho!« Ko se jc umiril, je pripovedoval gospodoma, ki sta z odprtimi usti poslušala, kako se je dogodil ta slučaj: »Tako-le jo bilo. V Chamouniseu sem srečal tujca, ki je prihajal naravnost iz Egipta., Popisoval mi je Egipt v blestečih barvah. Takoj sem se odločil, da potujem, tja. Zamenjala sva obleko, nakupil sem za pot potrebne predmete in čez tri dri «em bil nn širnem morju, šolo poznoio sem opazil, da sem pozabil v tiste stvari hoteli dati jugoslovanski javnosti čutiti »suporiornost in eksklu-zivnost liberalne kulture«, kar je seveda čisto v nasprotju z »izobraževanjem -najširših mas«. Na ta način .še kulturni stik med slovenskim in hrvaškim ljutf- stvoin gotovo ne bo dosegel. • Sprememba zadružnega zakona. Avstrijsko zadružništvo se je v zadnjih desetletjih zelo razvilo; kar se je prejšnje čase zamudilo, to se hoče z mrzlično naglico popraviti. Vsako leto nam izkazujejo letna poročila zadružnih zvez večje število denarnih in gospodarskih zadrug. Da se mora tudi zadružno pravo temu dejstvu primerno razvijati, ako hoče zadružništvo pospeševati, je naravno. Zadnje krize na denarnem trgu so razkrile marsikako bolezen, na kateri boleha naše zadružništvo in odgrnile marsikako pomanjkljivost, ki tiči v ustroju našega zadružništva. To upoštevajoč je predložila naša vlada dunajskemu parlamentu nov zakon o obrtnih in gospodarskih zadrugah. Predno bo dobil ta zakon potrje-nje, bo seveda od strani poslanske zbornice dobil precejšnje spremembe in določbo, na katere se vlada ni ozirala, katere so pa za procvit zadružništva neobhodno potrebne. Med drugimi spremembami in določbami vladnega ftačrta o novem zadružnem zakonu bi bile omeniti sledeče. Po sedanjehi zadružnem zakonu morajo člani zadrug z neomejeno zavezo solidarno, z vsem svojim premoženjem ves morebitni primanjkljaj pokriti. Propad take zadruge povzroči po navadi gospodarski propad vseh onih članov, ki imajtfkako premoženje, ker imajo upniki pravico neposredno od takih članov pokritje zahtevati. Po novem zakonu upniki nimajo več te pravice, pač pa mora zadruga vsem svojim članom toliko časa. doplačila nalagati, da so vsi upniki pokriti. 2. Novi zakon dajo revizijskim organom veliko več moči pri izvrševanju revizije in jim daje v roko veliko več sredstev, s katerimi lahko na zadruge pritisnejo, da se zahteve revizorjev upoštevajo. 3. Pri sodiščih mora imeti registra-tura seznam vseh zadružnih članov; in dokler ni član iz te registrature izbrisan, se ne morC ja.mst.va' odvezati. 4. Denarnim zavodom se posli, ki ne služijo njihpvim namenom, prepovedo. Naložen denar v kreditnem zavodu mora biti v gotovem sorazmerju z lastnim premoženjem in jamstvom članov. Kakor hitro se to sorazmerje prekorači in ni za naložen denar primernega jamstva, se ne smejo nadaljne denarne floge več sprejemati. Izvzete so vsled svojega posebnega ustroja rajf-ajznovke. Vse zadruge pa morajo eno četrtino svojega denarja imeti tako naloženega, da ga kadarkoli lahko brez težave dvignejo. 5. Konsumna društva, smejo prodajati samo članom; prestopke zoper to določilo kaznuje obrtna, oblast, Podružnice konsumnih družitev so prepovedane. Ustanovitev konsumnega društva sc dovoli v krajih z 20.000 prebivalci samo takrat, čc pristopi v dru- izmenjani suknji svoje dokumente. Revež se je ponesrečil in je bil mesto mene pokopan. To pa je vendar sitno. Morda pa ni moj prostor žc zaseden?« »Da,« sta zamrmrala oba z mrtvaškim glasom. »Tako-o-o?« je odgovoril gospod Srb in njegovo lice so je za en meter podaljšalo. Obupna skrb se mu je razlila po duši in skokoma je dirjal k predstojniku. Ta je izjavil, da ni kom-petenten. Hitel je tedaj na nadzorni urad. Tam so krčili ramena. »Pardon, glasom listin ste mrtev. Vaš oseben pojav tukaj ne more ničesar spremeniti na stvari.« Gospod Srb je hodil od urada k uradu kot blodna zvezda. Spisi so se predložili ministrstvu. Novoavanzirani so med tem obupali. Schutz jc prodal pohištvo za pi-škav lešnik in se zopet preselil v Višo-vice v Rusko ulico, dr. Fiala sc je dal ločiti od žene. telovniki gospoda Eich-Ierja so romali k slarinarju, gospod Jakoubrek je prekrstil svojega bernar-dinca na ime Srb, gospod Evvald pa je vrnil firmi motocykl z izgubo 50 kron. V ministrstvu so si pa belili glave vsled tega težkega slučaja. Gosp. Srb je sicer poveril svoj slučaj klubom Kra-mafa in Klofača, toda zaman je čakal, da bo zopet poklican v službo, in slednjič je umrl v bedi, gladu in obupu ravno istega dne, ko je akt, ki se je tikal njegovega slučaja, dosego' tisočo polo. Kajti ZT slučaj Srbov ni bilo ni-kakeqa urad.ieaa kopita. štvo najmanj 200 članov, v krajih pod 20.000 pa tedaj, če pristopi najmanj 50 članov. idrijske oovlce. i Enketa proti draginji. C. kr. logaško okr. glavarstvo je za idrijski okraj sklicalo 9. t. m. sejo, v kateri naj bi se « govorilo o sredstvih, s katerimi bi se olajšali .sedanji draginjski odnošaji. Povabljeni, so bili župan, predsedniki obeh gospodarskih društev, okrajne in ljudske hranilnice ter stavbene zadru-ge. Odzvali so se vsi, razen predsednika okrajne hranilnice. Seja je trajala nad 3 ure Ob kratkem naj slede tu glavne točke. Splošno je v našem okraju vzrok draginje ta, da se ne pridela toliko, kolikor okraj potrebuje. Najboljši pridelki se pa izvažajo. Teleta, kuretina, maslo, jajca, špeh in druge gre na tuje. Draginjo povzr-očuje tudi oddaljenost od ugodne prometne železniško zveze, tako je na primer v Idriji opeka, katera se mora iz Vrhnike dovažati, za 100 odstotkov dražja. Tudi življenske potrebe so dandanes večje in z rastočo draginjo še bolj naraščajo, nadalje slaba letina, lansko poletje preveč mokrote, letos velika suša. Idrijsko županstvo si je pomagalo s tem, da je naročilo štirikrat argentinsko meso, skup 8000 kilogramov; bilo je cenejše za 24 do 32 vinarjev od domačega mesa. Naročilo je tudi vagon krompirja, ki se bode oddajal za kupno ceno in že sedaj se je oglasilo več odjemalcev, kakor bode živilo došlo. Tudi fižol se je nameraval naročiti, in sicer en vagon, a ni ugajala ne kakovost ne cena. Ako bodo razmere ugodnejše, se bo takoj naročil. Priporoča se, da se klavna živina iz Srbije dobi, ako ne bocle od drugod cenejega mesa. Za cenejša živila skrbita v Idriji občno konsumno društvo, ki ima 676 članov in krščansko gospodarsko društvo s 560 člani. Ker so večinoma vpisane družine in se povprečno na družino šteje 5 oseb, je s tem preskrbljeno za 6180 oseb. Pripomni se, naj bi ti plo-donosno delujoči zadrugi podpirale tudi finančne oblasti; sedaj se čuti, da delovanje ovirajo. Stavbena zadruga hoče svojim Članom preskrbeti zračna in ugodna stanovanja, naj se ista v smislu zakona z dne 2. decembra 1910 podpira. — Tudi za zboljšanje prometne zveze je Idrija že dosti potrošila. Konzorcij za železnico iz Vrhnike do našega mesta je plačal že nekaj tisočakov za načrte; ko se je odgovorilo, da po močvirnem svetu ne gre graditi proge za vojaške potrebe, so se plačali vsi načrti za drugo progo. A vlada obljubuje, a nc stori koraka. Vlada pa naj ne sklicuje samo enkete, ampak naj tudi sama pomaga, ako ji je res kaj na tem, da se razmere ublažijo. Lahko zboljša zaslužek delavcem, saj Idrija je v teku 400 let vedno dona-šala državi velike vsote. Ni bila še nikoli pasivna, kakor drugi državni rudniki, naj stori kaj za vdove in sirote svojih rudarjev delavcev. Pred par leti se je zatrdilo, da se nad pivovarno pri »črnem orlu« napravi velika obrtnij-ska delavnica. Ravno obrtnikov manjka pri rudniku, kakor pri zasebnikih. Tu bi se lahko izvežbali sinovi rudarjev, ki zdaj brez dela pohajkujejo. Enmal špetera iz leberalnem guflačem. Mejlaudan sma se dajal! Kar iskre sa švigale ke pa sm, tku sma se sekal in mrcvaril. Kua je vojska u Tripulis preke naš? Ena. figa! Mi scer nisma strelal iz šorf patronem, ampak strelal sma iz šorf jezikam, in šorf ježek al pa šorf patron! Tu jo kot nuč pa dan. Sevede, gespud dohtar šuštaršič je use uržah! Čc cnga loberalca pu trebuh šiple, dohtar Šuštaršičuva douž-nust b bla, do b ga pucajtu. Če jo kašn uradnk kone mesca suh, dohtar Šuštaršič ma za gledat, de se tu u voni|fa spran in de se nekol več kej tacga na zgudi. Klerekalci maja u nebeseh in na zoml usa ublast u rokah in nubenmn leberalce SO nn mnre las na. cla v zakr- Rudnik tudi lahko zida več delavskih hiš. On ima na razpolago več delavcev, stavbenega prostora in gotovine, kakor posameznik ali kaka zadruga. In ako se je stavbinskim zadrugam nad 1 milijon kron podpore obljubilo, delavsko ministrstvo v zvezi s finančnim prav lahko nekaj letnih tisočakov v ta namen za Idrijo žrtvuje. — Draginjo na-pravlja zelo občutno tudi dejstvo, da se sprejemajo sedaj tujci v delo, namesto domačini. Iz kmetov dohajajo sem, a tam manjka delavcev, tu se pa domačim sinovom zaslužek odklanja. Tako mora oče s svojim zaslužkom ži-viti dva ali tri sinove, ki bi se lahko že davnaj preživeli s svojimi rokami. Le-,ta 1850. se je sklenilo, da se bodo najboljši učenci ljudske šole sprejemali v delo, sedaj se gleda le na to, da je krepak in telesno dobro razvit. Kako pridno so se takrat učili šolarji, saj je imel z dobrim spričevalom že zagotovljeno službo. Sedaj pa misli, da čim bolj se bo pretepal, tem bolj si bo okrepil svoje ude in tim preje bo sprejet. Ko se je žito odvzelo rudarjem, so se tudi živila podražila, kajti veliko žita je moko v ceni znižalo in delavec je dobil vedno enako žita in po isti ceni; torej draginje ni občutil in za družino je bilo ravno žito velike vrednosti, posebno še, ako je bil oče zapravi j ivec. i Staro gledališče prirejajo sedaj v shodno ali veselično dvorano, ki bo vsemu delavstvu na razpolago. Delo gre zelo počasi, ker so rudniški zidarji [etos bolj zaposleni, kakor druga leta. Več uradnikov se je namreč iz erarič-hih stanovanj preselilo in takrat, ko so Btanovanja prazna, se popravijo ali vsaj prebelijo in poslikajo. Zato ne morejo tudi starega gledališča tako naglo prenoviti. Radovedni smo, ali bodo naši liberalci potem še vedno zahtevali, naj občina dvorano pri št. 509 zida. Najbrže ge, naj tudi tožijo čez draginjo in pomanjkanje denarja. i Naši rudniški provlzionisti bodo dobivali z novim letom svojo pokojnino potom poštne hranilnice. V Ljubljani bodo imeli s tem več dela, a nagim ljudem ne bode kaj ustreženo. Po čemu mi bodo domov nosili denar, ko imam sam dovolj prostega časa, da grem v grad? In vsaki mesec bom mo- Sal še za to plačati 6 vinarjev poštnine, 'ako modrujejo možje v gručah. A država hoče enotno vse uravnati in poleg lega še na davku kaj pridobiti. 6 vi harjev pri vsaki pošiljatvi ni veliko, a jcer je takih pošiljatev na milijone, je budi dohodka radi tega več milijonov i Proračun za leto 1910 je menda »edaj dokončno rešen. Upravno sodišče |e z razsodbo z dne 4. aprila t. 1., šte vilka 3788, potrdilo vse ukrepe deželnega odbora glede proračuna za leto 1910, razveljavilo je le določbo, da se v proračunu postavka »za vzdrževanje občinskih poslopij« zniža od 12.000 K aa 2000 K, in sicer jo je razveljavilo radi pomanjkljivega postopanja. Deželni odbor je uvedel radi tega glede te postavke nova poizvedovanja, da izpopolni postopanje. Zaključek je bil isti: ca vzdrževanje poslopij se dovoli 2000 Kron, ne 12.000 kron. iz KoroSke Bele. Plprave za občinske volitve na Koroški Beli, ki se vrše v ponedeljek, 13. t. m., so v polnem tiru. S. L. S. stopa z velikim navdušenjem v boj za svoja načela in za pravo korist občine. Zelo žalostno vlogo pa igra liberalna stranka, ki se je morala vsled svoje slabosti zateči pod socialnodemokra-ško okrilje in z potuhnjeno bolestjo privoliti, da njena volilna lista izkazuje nad polovico pristnih socijev. Pri vsakem demokraškem shodu je grome-lo nad liberalci in pitali so se z lenuhi in pijavkami, a danes sta obe stranki v lepem bratskem objemu, ker prihaja S. L. S. na volišče. Kdo pa naj se še pri nas navdušuje za to peščico liberalcev, katerih je sama sebičnost, ošabnost in pa preziranje! Socialni demokratje pa volilcem tudi drugega ne morejo pokazati, kakor svoja velika in lažnjiva usta. Zato so pa volilci že do grla siti liberalnega napuha in demokraške far-barije in po občini vlada en glas: Proč z ljudskimi škodljivci in hinavskimi delavskimi prijatelji! Kandidatna listina S. L. S. za občinske volitve na Kor. Beli izkazuje najboljše in- najuglednejše može v občini, nasprotna listina združenih socijev in liberalcev pa povzroča povsod le pomilovalen suneh. Vse koče po občini so morali prebrskati in so še z veliko težavo skrpucali svoje kandidate, od katerih se jih več sramuje take družbe, ker so bili brez vednosti med demokrate prišteti. Po vsej pravici vlada nad takimi kandidati po občini veliko ogorčenje, ker taka kandidatska listina le priča, da hočejo liberalci in sociji iz občine norce briti. Volilci S. L. S. v ponedeljek vsi na volišče do zadnjega moža! Ne ostajajte doma ali v tovarni! V edinosti je moč! Razne stvori. Južnoafriška zračna pošta. Južna Afrika bo v kratkem času imela prvo redno zračno pošto, ki bo služila praktičnim namenom. Zveza med obema največjima trgovskima krajema, med Kapstadtom in Johannesburgom, je izredno težavna. Osebni vlaki, ki vozijo pošto, rabijo nič manj kot 48 ur, da prevozijo 1600 kilometrov oddaljenosti med obema mestoma. Impresarij Gra-ham Whites in oba spretna aviatika Paterson in Dviver odpotujejo v prihodnjih dneh z novo konstruiranimi Bleriotovimi letalnimi stroji v Južno Afriko, da sklenejo s poštno upravo dogovor ter poizkusijo med Kapstadtom in Johannesburgom uvesti redno avia-tično službo za pisemsko pošto. Ker so vetrovne razmere v Južni Afriki veliko bolj ugodne za aviatiko kot pri nas v Evropi in ker tudi zemlja ne nudi posebnih težkoč, upajo na ugoden uspeh. Koliko je veljalo odkritje Amerike? Pred kratkim so se našle v Genovi listine ,iz katerih je razvidno, koliko je veljalo odkritje Amerike. Krištof Kolumb je dobil kot načelnik ekspedicije 1280 kron letne plače, kapitana ostalih dveh ladij sta dobila po 720 K letno in vsak mornar po 10 kron. Ker je pa veljala hrana za vsakega na mesec 4 K 80 vin., so znašali stroški cele ekspedicije 11.200 K. Ko se je Kolumb vrnil, je prejel še posebno nagrado 17.600 kron. Če isto prištejemo gorenji vsoti, potem se izkaže, da ni veljalo eno izmed največjih odkritij več kot 28.000 kron. Omenjene številke so se našle v knjigah bratov Pisom, katerih naloga je bila Kolumbove ladje hitro in dobro z vsem potrebnim opremiti. Stavka radi dijaka. Bolj kot vprašanje plače, razburja rudokope v Nor-thumberlandu bojkotiranje dijaka Mc. Kay od strani podjetnikov. Ta je študiral v Oksfordu v Ruskinovem kolegiju in se je kot vsak tamošnji gojenec zavezal, da se po končanih študijah povrne na svoje delo. Ker ga pa podjetništvo ni hotelo sprejeti, je delavstvo sklicalo shod in proglasilo stavko, dokler se Mc Kay zopet ne nastavi. Mc Kay je namreč študiral na stroške delavskega društva v Ruskinovem kolegiju, kjer se podučuje o narodnem gospodarstvu in socialnem vprašanju. Ko se dijaki povrnejo, prevzamejo vodstvo strokovnih organizacij. Zavod je bil leta 1899. ustanovljen in od aristokracije podpiran. Ker se je pa v njem preveč gojil demokratičen duh, se mu je na-daljna podpora odpovedala. Absolvi-rani dijaki so pa zavod zopet na svojo roko ustanovili. Sedaj se prestavi iz Oksforda v London, kor vlada v Londonu svobodnejši duh kot v Oksfordu, ki se imenuje »zavetišče izgubljene stvari«. V 2i nrah iz Pariza preko Nemčije, Avstrije in Karpatov. List »Az Ujsag« poroča, da sta se dva pariška aviatika, Gean Francia in Georges Osterreicher, dvignila v ponedeljek zjutraj v Parizu z zrakoplovom »La Mouche II.« v zrak ter plula nad severno Francosko dalje preko Strassburg^., Norimberka, Linca in Karpatov na Ogrsko, kjer sta se pri vasi Kereszt v torek ob 4. uri popoldne spustila na tla. Bila sta 24 ur v zraku ter preplula 1872 kilometrov. Ko sta se izkrcala, sta se morala legitimirati orožnikom, ki pa so ju izpustili. Uspehi svobodne šole. Medtem ko je v Nemčiji, kjer so konfesionalne šole. padlo število analfabetov od 0 096 na 0 015 odstotkov, se vrši na Francoskem, kjer ima svobodna šola ves pouk v rokah, ravno nasprotno. Na Francoskem se je v zadnjih treh letih število vojaških novincev, ki ne znajo ne brati ne pisati, pomnožilo za okroglo 3000. Med 247.028 vojaškimi novinci leta 1909. je bilo 14.225 popolnih analfabetov, poleg tega pa jih je znalo 4290 samo brati, pisati pa ne. No, v Avstriji se nam za enkrat takih uspehov ni bati. Moderna vzgoja princev. Dne 26. oktobra je končal princ valeški, angleški prestolonaslednik, svojo izučbo na bojni ladji »Hindostan« ter nato bival par dni pri svojih stariših in drugih članih kraljeve rodbine ,predno je kraljeva dvojica odpotovala v Indijo. Vsled zadnjega dejstva se je končala njegova služba na bojni ladji tudi 10 dni prej kot je bilo določeno. Vendar vit, če tega klerekalci, pusebn gespud dohtar Šuštaršič na drlauba. Tku in enak sa m trubil leberaln trubentači ud ush plati u uhu, de se je biu nazadne res že za bat, de um uglušu. In vs ta trubentajne sam zavle tega, ke na gre use tku kokr b mogl jt. Sevede, kedr se nam Sluvencem zgudi kašna reč pu naš vol; tekat sa klerekalci ena figa. Lde brez muči in brez dobre vole in gespud dohtar šuštaršič |e na Duni sam zavle tega, de je števil puslancu pouhn. Tekat je dusegu use hhn vrl, dičn, neumorn delaven in pr ulad čez U8e ugledn, neustrašen pu-slanc. Negava beseda grmi u držaun zborne, de se menistri iz sojem stolem ured treseja pred nim in negava beseda. Če začne u suš dežvat, je negava zasluga. Če krumpir na niu dobr stri, nemu se mama za zahvalt. Iz ena beseda: za use dubrote, ke sma jh na tem svete deležn, ma zasluge lebcralc; nemu gre hvala in slava. Klerekalci sam farbaja in meljone zapraulaja in če pade leberalce muha u močnk, uržah je klerekalc. Ja, tu rečem: take sa m pa trubil, de sm se mogu za trebuh držat, de nism poču. Mej laudan! En čas sm jh pušlu-šu, putrpežliu pušlušu, ke pa le nI biu konca tega trubejna, sm pa ustou in zaupou: »Fanti zdej mam pa zadost! Zdej pa glejte, dc hitr jejnate, ke zdej um guvuru jest!« In leberaln trubentači sa utihnel, kokr de b udrezu. »Vi zabaulatc čez »Sluvcnska Lud-ska Stranka« in čez nenga načelnka gespud dohtar šuštaršiča, de nč na streja za vas; služte pa leberaln strank in liže le pudpiatc gespud dohtar Tau-t&xL uejjaumo kumpanjone Ribnkar- jumu Dolfet in u nebesa pouzigujete vašga držaunga puslanca gespuda dohtar Rauniharja. Prou je tku; jest se čez tu nč gor na držim, če use te tri kapacitete ubližete ud pet du vrh glave; al tu m na gre u glava, de čtc mt plačil za vaš lizajne leberalneh kurifej pol ud — »Sluvenske Ludske Stranke« in gespud dohtar Šuštaršiča! Jest mislem, de plačil se more pugervat le ud tistga, kermo se služ; kdur pa enmo gespudari služ, h drugmu gre pa pu plačil, ta je — nore, tu je jasn ket beu dan. Zdej pa, recima: če je že tak člouk nore, ke pugerva plačil ud druzga gespudarja, namest. ud tistga, kermo služ; kua pa je pol žele tist člouk, ke pugerva plačil ud tisteh, čez kere zabaula in jh ukul upraula? Tak člouk pa na more bt sam nore, ampak more bt pu vrh tega še en velek lump in dumišlauc, ke s dumeš-luje, de mu more edn še za tu dobrote delet, ke zabaula čeznga. Vidte, gespudi, tak Ide ste leberalci! Če b mou rad kašn srumak kej ubugime, sc lepu ud-krije in pros; nism pa še šlišu, dc b kašn srumak nastavu roka za ubugime, zravn pa šimfu tistga, kerga pros. Če b srumak kej tacga naredu, b mu k večm edn dau namest ubugime, ena pu grb. In vi tud druzga na zaslužte, kokr ene par pu grb, de b se iz tem navadi, kuku se pros. Vi, gespudi, pejte h gespud dohtar Taučari al pa Dolfet, če mate res kašne putrebe. Gespud dohtar Taučar že dost, douh časa ribsa. hlače pu stolch deželnga udbora. Če b biu res tak vaš dubrotnk kakršnga sc sam dela in za kakršnga ga mate vi, b vam že zdauni mogl letet pečen gulobi u nafe in Same h dubrot b vas mogl bt že konc. Ampak, gespudi, on ni tak in tak tud druh vaš feldbeblui nisa. Doh- tar Taučar sam zabaula, de zdejšn de-želn udbornki meljone zapraulaja; sam pa tud ni ket tulkletn deželn ud-bomk nč pršparu, ke b prouizaprou lohka kej pršparu, ke ni nekol nč sturu in ni mou nč strošku. Še pajčun ni pustu umest u soj deželnaudborn pisarn. Pa meljonu le ni neker in b jh mende nekol na biu, če b še stu let on gespudaru u hiš tam u Šternalet. Pajčune pa se nisa delale sam pu negau pisarn u deželnem dvorce, ampak pajčune sa se delale pu cel kranjsk dežel pud lebe-ralnem gespudarstvam. Če pa čja zdejšn deželn udbornki mal dežela ud teh pajčun umest, u na usaka viža neki ku-štal. Če b leberalci ceu čas, kar sa mel kumanda u dežel u sojeh rukah, saj mejhn pumislel kašne doužnost sa s ket kumandanti naloži, b zdej na biu treba dežel meljone zapraulat, ampak b jh že leberalci zapraul, zdejšn deželn udbornki b pa lohka šparal in b tud tiste meljone hmal pršparal, ke b jh leberalci zapraul. Jest mislem, gespudi, de me za-stopto; sej naumn mende niste tku, kokr vn vidte; sam žleht ste čez putre-ba in jezike mate ojstre, ket britu in pa te jezike premal u zvez iz vašem mežganem, tem bi pa jh mate u zvez iz trebuhem. Stopte enkat h gespud dohtar Zajce, de vas u preiskou in jezike spet spravu iz mežganem u dutika, pa ute začel use drgač guvort in pol sc u dala marskašna reč u vornga spraut. Dokler ute pa mel za sojga liišnga doh-tarja, žvinskega dolitarja Ribnkarjuga Dolfeta tulk časa pa ni za mislt, de b pršli h prau pamet in tulk časa ni uredn. de b se tlela štrajtu in prerok, vou iz vam Boltatu Pepe iz Kudeluga. pa je bil predpisani trimesečni program izveden popolnoma v vseh posameznostih. Tekom prihodnje zime bo valeški princ nadaljeval svoje študije v York Cottage, Sandringham. O prin-čevi službi na »Hindostanu« je poročal kapitan Campbell, glavni učitelj princa na krovu ladje, sledeče: Princ je opravljal vsako delo, ki pride na vrsto na veliki bojni ladji in vedno veselo ter v popolno zadovoljstvo predstojnikov izvrševal svojo službo. Spoznal ni samo prijetnih strani, temveč tudi naj-neprijetnejše mornariške službe. Te dni na primer je pomagal pri nalaganju premoga. Vsakdo ve, kaj to pomeni. Pri vajah s topovi in izučbi moštva je živahno sodeloval, kakor tudi pri različnih izkrccvalnih vajah, ki so se vršile med križarjenjem. Njegovo hitro razumevanje in zanimanje za delo mu je napravljalo vsako še tako težko nalogo za lahko. Moderni Robinzoni. Petnajst ham« burških mornarjev je doživelo pravo Robinzonovo nesrečo. Bili so to mornarji jadrnice »Tliekle«, ki se jim je v viharni noči poškodovala v južni Ameriki. Mornarji so morali prečuti noč na jadrih, ker je voda udrla v vse ladjine prostore. Ko je nastal dan, so dognali, da so se ponesrečili pol milje daleč od nekega otoka. Potom dveh splavov so se nameravali rešiti. Naložili so sod ruma, nekaj zabojev živil in najpotrebnejše obleke. En splav je zašel v prehud tok in se je potopil. Izmed sedmih mornarjev se je rešil le eden s plavanjem. Dospevši na otok, so preiskali, če se ne nahaja morda kaka naselbina na njem. Toda otok je bil neobljuden. Preživljali so se s polži in školjkami. Nekega dne so ulovili mroža in se z njegovim mesom hranili več dni. Čez nekaj dni so z veseljem opazili, da do-naša morski tok hrano in druge stvari z razbite jadrnice proti otoku. Sedaj je bilo njih glavno opravilo loviti po morju stvari, ki so prišle v bližino. Ko-nečno so nekega dne opazili, da pluje v bližini tuja ladja. S pomočjo raznih signalov so jo priklicali na pomoč. Bil je to hamburški parnik »Isebek«, ki je del moštva takoj rešil. Po drugi del pa je prišel nek argentinski parnik, ki je bil o nesreči obveščen v Autofogasti po »Isebeku«. Jadrnica »Thekla« je popolnoma uničena. Bela barva v letošnji zimski modi. Letošnja zimska moda daje prednost zlasti beli barvi. Za lepo in vedro vreme se predpisujejo izključno beli kostumi s črnimi klobuki in črnim krznom. Tudi bele čevlje se bo to zimo nosilo, in sicer ob grdem vremenu s črnim robom in črno peto. Zadrge se ne nosijo več sredi čevlja marveč ob strani. Francoske pete so popolnoma izginile iz mode, pač pa se nosijo ameri-kanske, ki so zelo visoke, gori široke, spodaj bolj ozke. Električno šibtnje. Utepavanje izobrazbe s palico je v šolah in vzgoje-valnih zavodih še vedno v rabi. V Ameriki še obstoji ta lepa navada, toda tam so bolj moderni. Šibanje se vrši namreč električnim potom. Cela stvar se vrši na sledeči način: Grešnika, ki ima prestati kazen, peljejo v kopalno sobo. Tam je železna kad z vodo. V bližini se nahaja električna baterija, ki je napeljana v vodo in na kad. Grešnik mora v vodo in od časa do časa se ga paznik dotika, kar povzroča sunke, ki niso za obsojenca baš prijetni. Najlepše pri tem sistemu je to, da ta kazen ne deluje ugodno samo v moralnem, ampak tudi v fizičnem oziru. Zlasti ako boleha kaznjenec na revmatizmu, se čuti po kazni tako zdravega, da lahko takoj zapleše »kankan« ali kak drug divji ples. S stališča higijene je sicer ta kazen upravičena, toda s stališča dostojnosti je to »trganje udov« zelo dvomljivega značaja. Novice iz Amerike. V Ameriki umrli Slovenci. V Clevelandu je umrl Rudolf Preveč, po poklicu mizar.Umrli je prišel pred 11. leti v Zjedinjene države. Doma je bil iz Loža na Notranjskem. Umrl je v starosti 30 let. — V Gavetsville, 6., je umrl Slovenec Andrej Badignal, star 26 let. — V Clevelandu je umrla Marija Šega, v starosti 39 let. Pokojnica je bila doma iz vasi Lužarjev, iz Loške fare ali od Velikih V Ameriko je prišla pred 7. leti. Zapušča soproga in eno hčer, v stari domovini pa očeta in eno sestro. — V Forest City, Pa., je umrla dne 22. t. m. Marija Čeme, stara 46 let. Doma je bila iz Št. Lovrenca na Dolenjk skem. — V Calumetu je umrl rojak J. Perko v starosti 40 let. Zapušča vdovo in pet otrok, ter brata Jožefa, v starem kraju pa štariše in dve sestri. Bil je rodom iz Koroške Vasi, fara Todgrad na Dolenjskem ter je bival na Calumetu celih ?0 let. Tramvaj povozil v Ameriki Slo« venca. Dne 23. p. m. zvečer je v Forest City, Pa., povozil tramvaj slovenskega rojaka Johna Grdino iz Št. Lovrenca na Dolenjskem. V Forest City je zapustil sestro, v stari domovini pa stariše. — Slovenske poroke v Ameriki. V Indianopolisu, Ind., sta se poročila Iv. Radež iz farc Stopiče pri Novem mestu m Marija Ciraj s Štajerskega. V Ca-lumetu sta se poročila John Šuteja in Antonija Schweiger. Ženin je rodom iz Sodevec, župnija Stari trg pri Poljanah ob Kolpi, nevesta pa iz Črnomlja. — Poročila sta sc v Calumetu tudi Jožef Stajer in Frančiška Butala. — V Ameriki zabodel Italijan Slovenca. V bolnišnici v Davisu blizu Thomasa, W. .Va., je slovcrfski rojak Iv. Burja, ki ga jc bil neki Italijan sunil z nožem tako nevarno, da sc je več dni boril s smrtjo. Zdaj se mu jc zdravje povrnilo na boljše. Ameriški jekleni trust razpuščen. Sevcroamcriška zvezna vlada je predlagala pri severoameriškem zveznem sodišču, naj uvede sodno postopanje za razpust jeklenega trusta ali United States Steel Corporation. Tožbo je vložil bivši vojni tajnik Dickinson kot poseben pooblaščenec vlade. V razlogih tožbe pravi vlada, da je U. S. Steel Corporation od svojega obstanka sistematično zatirala vsako konkurenco, omejevala meddržavno trgovino in izrabljala monopol tako, da so jej morali državljani plačevati na leto milijone tributa. Toženih je 37 korporacij, pet upravnih svetnikov in 17 uradnikov in direktorjev trusta. Med obtoženci so J. P. Morgan, Chas. M. Schwab, Elbert H. Gary in J. D. Rockefeller sr. in jr. Vest o tožbi je vzbudila v Washingtonu, v New Yorku in v Pittsburgu veliko senzacijo in je vladalo na ameriških borzah vsled tega veliko razburjenje. Jekleni trust je bil ustanovljen leta 1901. pod vodstvom J. P. Morgana in po načrtih Charles M. Schwaba, ki je bil njegov prvi predsednik. Glavnica je bila 911,700.000 dolarjev. Cisti dobiček zadnjega leta je znašal 141,000.000 dolar. Gimnazija v spomin milijonarja. Milijonarka E. H. Harriman je v spomin svojega umrlega moža dala zgraditi v Hempsteadu na Long Islandu, N. Y., gimnazijo. Oče znanega, ameriškega železniškega magnata Harrimana je bil leta 1885 do 1894 rektor v Hempsteadu. Novo gimnazijsko poslopje je veljalo 25.000 dol. Dragalji v pogorišča. Pred dnevi je v Westbury na Long Islandu, N. Y., zgorela vila amerikanskega poslanika v Parizu Bacona. Pod razvalinami se nahaja železna blagajna, v kateri je bil drag porcelan in za 25.000 dolarjev dragulj. Zdaj so začeli razkopavati razvaline, da pridejo do blagajne. Domneva se, da so tatovi vlomili v blagajno in nato vilo zažgali, da bi zbrisali sledove. Štiri milijone z« tlak v New Yorka. V proračunu za leto 1912 je dovoljenih 4,500.000 dolarjev za popravljanja tlaka v mestu New York. Vrednost Imetja pouličnih železnic v New Yorku. Imetje »Metropolitan Street Railway Co.« v New Yorku cenijo na 50.812,136.61 dol. Poslopja te družbe so vredna 5,027.477 35 dol. Imetje Third Ave. zistema cenijo na 24,544.350 dol., Second Ave. Railroad družbe na 5,719.525 in Central Park, North in East River Railroad družbe na 9 milijonov 251.995 dol. Nakupovalne zadruge živil. Dame v Čikagi v Ameriki nameravajo ustanoviti veliko nakupovalno zadrugo, ki bode nakupovala živila v časih, ko so poceni, jih dala v skladišča in potem prodajala svojim članom za kupno ceno. Ustanoviteljice upajo, da bodo na ta način znižale cene živilom za 50 od-sotkov. Nakopičeno zlato. Ameriška zvezna vlada zbira v kovalnici denarja v Den-verju, Colo., toliko nekovanega zlata, da bodo kmalu tu največja skladišča za zlato na svetu. V kovalnici je zlata za 500,000.000 dol. Trideset milijonov za šole v New Torku. V proračunu mest Ne\v York za leto 1912. je določenih za šole 30 milijo-tjov 379.000 dol. ali za 1 milijon 287.000 več kakor leta 1911. Brezžične brzojavne zveze med vseučilišči. Michigansko vseučilišče je predlagalo severoameriški zvezni vladi, naj bi se napravila brezžična brzojavna zveza med vsemi vseučilišči v Združenih državah, da bi se na ta način dobivala cena poročila za vseučili-ške liste. Ločitev zakonov v Ameriki, štati-itiki N'ewberry v New Yorku poroča, da se v Ameriki od vsakih 100 zakonov 40 loči popolnoma. Pač lepe družabne razmej-e. Gostilničarji toženi radi prodajanja preoblle pijače. Vdova nekega zavarovalnega agenta v Hollsboni, 111., v Ameriki, ki je pred kratkim umrl, toži sto tamošnjih gostilničarjev za 55 tisofl dolarjev odSkodnine, ker so njenemu možu dajali preveč pijače, radi česar je umrl. Operna pevka zašpekulirala dva milijona. Madame Sembrich, glasovita poljska operna pevka, je na Wall Stree-tu v New Yorku zašpekulirala dva milijona dolarjev, vsled česar je prišla v denarno zadrege. Konj — dedič. Mrs. EUen Mulvell v Čikagi je zapustila 2000 dol. svojemu konju. Dediči morajo konja krmiti do smrti. štirinajstkrat nevesta. Iz Portland, Ore. v Ameriki poročajo: Prod zvezinim okrožnim sodnikom Evans se je priglasila Nellie Lane, Indijanka Sioux rodu, ter je sodniku predstavila svojega okroglega in dobro rejenega ženina Mo-zesa, ki spada k istemu rodu, kot svojega štirinajstega moža. Ženin jc pa pri poizvedovanju priznal, da je že tudi on bil štirikrat oženjen. Rosevelt je strasten lovec. Lovil je medvede v Texasu, slone, leve in tigre v Afriki, a sedaj se pa namerava podati v Severno morje na lov na kite ali some. Stavka izdelovalk kravat. Nad 3000 izdelovalk kravat v New Yorku štrajka in splošno se sodi, da bode izbruhnil splošen štrajk v tej stroki, ker delodajalci niso Upoštevali zahtev delavk. Zahteve se nanašajo na priznanje unije, na zvišanje plače, na skrajšanje delovnega časa in na uvedbo električne gonilne moči v tovarnah. IZ RDEČEGA TABORA. Rdeči brati med seboj. O sadovih socialno demokraškega produkcijskega gospodarstva poroča »Kolnische Zeitung«: Socialno demokraški tobačni delavci v Stuttgartu so si ustanovili zadružno tovarno cigaret. Kmalu na to so v kraju Langen ustanovili heški socialni demokrati tovarno cigaret, istotako na zadružni podlagi. Takoj se je med »sodrugi« vnel hud konkurenčni boj. V nekem dopisu trdijo zadnji, da so »sodrugi« v Stuttgartu njih odjemalce brezobzirno napadali in se v to celo strankinih funkcijonarjev posluževali. Na vsak način hočejo spraviti več sto delavcev ob kruh in jih izročiti uboštvu in lakoti. In poleg tega: so vsi delavci v Langenu člani soo.-demokratične stranke, ki tudi boljše plačujejo svoje delavce kot pa oni v Stuttgartu. Konečno so pa morali odnehati oni v Langenu. Zaprli so tovarno in vsi izstopili iz zadruge. Zapustili so seveda tudi rdečo stranko. Prišli so namreč do spoznanja, da je tudi v socialni demokraciji »kšeft le kšeft«. Ubogo bratstvo! Socialni demokrat na potovanju. V nekem bavarskem listu čitamo sledeče: »V št. 21. socialno demokraške »Arbeiterjugend« se svetuje mladim ljudem, ki hočejo potovati v Palestino, sledeče: Končno so v Orientu posamezni samostani in drugi cerkveni azili, ki nudijo za nekaj dni brezplačno bivališče in katerih se je tem manj mogoče izogibati, ker drugih prenočišč, kaj še delavskih domov, kot jih poznamo v Evropi, ni.« Ni napačno. Doma se bore socialni demokrati proti samostanom in vsemu, kar je ž njimi v zvezi, obenem pa svetujejo svojim ljudem, naj obiskujejo drugod samostane ter iščejo v njih zavetišča. Za to so seveda, samostani dobri, pa ne samo samostani, tudi župnišča radi socialni demokrati posečajo, kadar jim trda prede. Saj vemo, kako je! Zato doli s klerika-lizmom, kaj ne relečkarji?! Izseljevanje. Hrvaške izselniške povesti. Tistim, ki so mnenja, da je izseljevanje v Ameriko sreča za narod, češ, koliko kmečkih domov se reši z ameriškimi dolarji, navaja hrvaški čikaški list »Savjetnik« troje tipičnih izsclniških povesti. 1. Nek dober hrvaški mladenič je prišel pred 7. leti v Čikago. Bil je delaven, zdrav in varčen; vse njegove misli so šle za tem, da bi svoj kmečki dom v Jastrebarskem okraju utrdil in posestvo z nakupom zemljišč povečal ter si tako zagotovil bodočnost v domovini. Privarčevani denar je verno pošiljal domov svojemu očetu — vsega vkup 9000 K. Tedaj pa so prišli v Čikago neki sovaščaui iz Hrvaške, ki so mu povedali, da je njegov oče sproti zapravil ves njegov denar in ne le, da ni prikupil niti padi zeml je, marveč jo šc pre jšnje posestvo tako zadolžil, da mu ga lahko vsak dan prodado. Fant nemudoma odpotuje v domovino; tu se na svoje oči prepriča, da mu je lastni oče uničil vse upe ter pognal po grlu krvave žulje dragocenih njegovih mladih let. S sovraštvom in obupom je za vedno zanustil domovino in se vrnil v Ameriko. — 2. Kmečki posestnik sc je' liotel rešiti dolgov in povečati posestvo; zapustil jc ženo in otroke in z izpo-sbjenim denarjem odpotoval v Ameriko. Ker jc bil še čvrst in se Sela ni bal, jp lepo zaslužil in zvesto pošiljal ženi nekaj za življenje, drugo za poplačanje dolgov. V šestih letih ji jc poslal 7000 kron in se že veselil na svidenje v po-lepšanem in povečanem domu. Tedaj je opazil, kako se mu nekako posjpe-hujejo novodošli znanci iz domovine. Sicer mu ni nihče nič gotovega rekel, a v srcu sc mu je oglasil črv dvomov. Tiho se je odpravil domov, a še bolj tiho se zopet povrnil. Pa to ni bil več prejšnji krepki mož — komaj njegova senca — z obupom v očeh. Na vprašanje znancev, kaj je z njim, je stisnil pesti in zaškripal z zobmi ter prosil, naj ga ne vprašujejo. Vendar se je zvedelo, da jc njegova žena z nekim orožnikom vso njegove žulje zapravila intko jc mož nenadoma prišel domu in liotel v hišo, katero mu je žena pred nosom zaklenila, je priletel iz hiše orožnik in ga nemilo pretepel. Vrnil se je v Ameriko — uničen duševno in telesno. — 3. Mlado slavonsko dekle zapusti maler-vdovo ter se poda v Ameriko z željo, da si toliko zasluži in prihrani, d§. bi mogli potem z materjo na domu mirno živeti. Tri leta je delala v tovarnah v Čikagi in še o prostem času si poiskala dela, da bi mogla več poslati materi. Tekom treh let si jc prihranila nad 4000 kron iu od tega poslala materi 3500 kron. Potem ni mogla več strpeti, želja in ljubezen do matere in doma jo je gnala v domovino. Toda, komaj je stopila na domača tla, jo zadene vest, cla se ji 'e, mati v drugič poročila in vse premoženje prepisala na moža. Ko je prišla v hišo, jo je očim zapodil in vrgel čez prag. K sreči je imela v neki zagrebški hranilnici spravljenih šc 800 kron, s katerimi se je vrnila v Ameriko s trdnim sklepom, da nikdar več ne stopi na nehvaležna domovinska tla. — Ti trije slučaji niso — kakor rečeno — ni-kaka izjema, marveč so tipični v zgodovini izseljencev; koliko pa je drugih, kjer govori sekira, nož ali strup, ali kjer je koncem koncev od vseh ameriških žuljev ostalo komaj za beraško palico. In kje so žrtve delavskih nesreč? Amerika, daj nam nazaj kri in zdravje in poštenje naših ljudi, pa si vzemi svoje dolarje z vsemi obrestmi — in tisti, ki bi potem lahko govoril o dobri kupčiji in sreči — bi bili mi. Tedenski pregled. Liberalcem, ki trosijo gorostasne laži o deželnem odboru, je krepko odgovoril dr. Lampe na shodu v Št. Ru-pertu. Izjavil je, cla je za liberalce vseh deset milijonov zapravljenih. — Laška vlada je anektirala Tripolitanijo in Ci-renajko. Proti laško-turški vojski so protestirali češki socialni demokrati.— Pred deželnim sodiščem se je zopet začela razprava o tožbi »Zveze slovenskih zadrug« proti »Agro-Mcrkurju« zaradi spornih 540.094 kron. — Pri občinskih volitvah v Črnomlju je zmagala S. L. S. s 13 odborniki ocl 18. — V Višnjigori so včeraj otvorili ljudski dom. — V Polhovem gradcu je umrl graščak gospod Janko Urbančič. — Maroko pride pod francoski protcklorat s 1. januari-jem. — Državni yoz vodi sedaj nova vlada, ki se je v ponedeljek predstavila. Ministrski predsednik Stiirgkh je iniel daljši govor, v katerem je ponovil prejšnji" prestolni govor po vsebini. — Srbija bo letos dobila za slive 26 milijonov dinarjev. — V Dalmaciji dobi prebivalstvo s pridelovanjem tobaka krog 6 milijonov, kron. Bosenskim kmetom prinaša tobak 10 milijonov K na leto. — Lahom se v Tripolitaniji ne godi dobro. Turki in Arabci so jim že vzeli marsikatero postojanko nazaj. Lahi delajo neusmiljeno z ujetniki. — Na Dunaju so se pričele škofijske konference. Udeležuje se jih tudi. 5 slovanskih škofov. —. Občinske volitve v Ihanu so se končale z zmago. S. L. S. — Hrvaški sabor jc razpuščen in bodo nove volitve 24. in 25. novembra. — Na Hrvaškem »e ni ponehala kolera. — Na Ogrskem se je sklenil mir mecl vladno stranko in.opozicijo. Tehnična obstruk-cija poneha. — V rudniku Primrose pri Johannesburgu v Transvalu je vsled potresa zasulo 200 delavcev. — Poslanec Povše je stavil v zbornici nujni predlog glede povzdige naše živinoreje. , Vlada naj osnuje državne- tovarne za izdelovanje umetnih gnojil,»katere bodo kmetje dobivali po primernih ce-•nah. — Za posestnike iz občin Rado-vica in Drašiči v metliškem okraju je Avlnda dovolila vsled trikratne toče 25 j, tisoč kron podpore. — Občinsko volit- v Boh. Srednji vasi in na Brezovici I so se končale z zmago S. L. S. — V sredo je bilo 100 let, odkar je v Ljubljani plinovn razsvetljava. — V Tripolisu uganjajo Lahi grozovitosti, ki presega- jo vse meje.. Italijani so se morali umakniti po bojih dne 23., 24., 25. in 26. oktobra, ko so jih Turki pošteno naklestili. — V zbornici jc imel dr. Šusteršič velepomemben govor, v katerem je vladi povedal, da brez Jugoslovanov ne bo šlo. — Državni kancler nemški Bcthmann-Holhveg je podal cesarju demisijo. Godovi prihodnjega tedna: 12. novembra, nedelja, 23. pobink., Martin, pap., muč. 13. novembra, ponedeljek, Stanislav Kostka, spozn., Didak, spozn. 14. novembra, torek, Jozafat KunČ., škof, muč., Serapion, muč. 15. novembra, sreda, Leopold, vojvoda, Jedert, devica. 16. novembra, četrtek, Edmund, škof. Otmar, op. 17. novembra, petek, Gregorij, škof, Viktorija, muč. 18. novembra, sobota, Odon, opat, Evgen, spozn., Hilda. Rakovnik pred pritiodom Snlezljoncev. V knjižici »Desetletnica salezijan* slcega zavoda na Rakovniku«, čitamo naslednje podatke, ki bodo marsikoga zanimali: Puščoben je bil Golavec, bolj mrtev kot danes, brez potov in složnih stezic, le malo priljubljen ljubljanskim šetavcem. In vendar je bil prijazen oni griček. Zlasti je dopadel bogatemu odvetniku, ki je dobro poznal vsako zatišje, skoro bi rekel: vsako drevo. Bil je lovec in je hodil tjakaj na lov. Doktor Putschar jc bjl bogat, kakor le malokdo v Ljubljani. Imel je bogastvo in ni imel sorodnikov, da bi podedovali njegove zaklade. Naj jih zasluži ubogi delavec! Izbral si je prostor v podnožju Go-lavca, prijetno zatišje, kjer se Golavec zoži in takoj zopet razširi, kakor bi so nalašč umaknil bogatcu in mu odprl prijazno zavetje, in tam jc sklenil postaviti grad. Leta 1641 jc bil grad dozidan. Znamenito letnico je zaznamoval v grbu, naslikanem pod obokom glavnega vhoda, ki še danes spominja na bogatega odvetnika. Kraj, dotlej zapuščen, je postal priljubljen. Nikdar ni manjkalo lačnih lovcev in vinskih bratcev. In Putschar je bil vesel v njihovi družbi in ker je primanjkovalo prostora v gradu, je 1. 1646 na desni gradu sezidal novo, eno-nadstropno poslopje za goste. Koliko pojedin v onem poslopju, razkošnih, a vendar ponižnejših od pojedin razkošnega rimskega cesarja Ileliogabala, kakor beremo v napisu nad vrati: »Triclinium sod liumilius q u a m II e 1 i o g a b a 1 i.« Plemeniti namen, ki ga je vzel Putschar v svojem delovanju, je bil tak, da niti zdaj ni mogel skončati z zidanjem. Zidal je in podiral in spet zidal in prcnarejal do konca življenja. »Svojega denarja«, je odgovarjal radovednežem, ki so. se posmehovati temu delovanju, »ne morem porabiti v boljši namen, kakor da z delom in dobrim zaslužkom podpiram delavce.« Bila je prava rakova pot: zidati'in podirati, iti naprej in zopet nazaj, kakor raki, ki jih je bil poln oni bajer za prijaznim gradičem. In ravno ocl teh rakov ono ime, ki se je ohranilo do današnjega dne, namreč — Rakovnik. Leta 1654 je Putschar umrl. Njegovo smrt so objokovali prijatelji, toli-krat gostje v njegovem gradu, še bolj pa delavci, katere je ljubil in jim pomagal. Grad je kupil cesarski deželni vi-ceclom. grof pl. Attems, poprej cesarski poslanik pri vojvodu iz Mantove in dvorni upravnik poljske kraljice Renate. V miru je želel preživeti starost, daleč od svetnega hrušča, a blizu mesta. Lepšega kraja in bolj ustreznega svoji želji, kot je bil Rakovnik, ni mogel najti. Književnost. * Ravnokar je izšel prvi zvezek »Betrachtungen iiber das Evangelinm« von Dr. O. Prochaszka, ki vsebuje Ad-vent und Kindheit Jesu. Po tem zvezku bo občinstvo istotako rado poseglo, kakor po tretjem »Leidon und Verherrli-chung unseres He: pozneje namiguje na Av-" strijo. Kaj misli, pa končno pove z izrazom jugoslovanska iredenta po italijanskem vzoru. — Sedaj smo na jasnem. Sedaj pa naj liberalci še pridejo in se delajo ogorčene, če jim bomo molili pod nos politično izpoved glasila oficijelno v liberalno stranko sprejetih mladinov, glasila, ki se tiska v — »Učiteljski Tiskarni«. + V svojo laž so se vjeli. »Slovenski Narod« si je te dni o predlanskih liberalnih srbofilskih demonstracijah povodom cesarjevega rojstnega dne izmislil laž, »da je Štefe, še predno so se demonstracije vršile, potoni korespondence Herzog poročal nemškim listom.« »Narodov« lažnik ni vedel, da je bil takrat Štefe na potovanju in zato se je vjel v svojo laž, kajti Štefe ima za svojo odsotnost celo liberalne priče na razpolago. »Narod« seve ni tako pošten, da bi dal Štefetu zadoščenje, dasi je njegov odgovorni urednik Rasto Pustoslemšek član »Združenega narodnega odbora«. »Narod« se dalje laže, da se je telefoniralo iz »Slovenčevega« uredništva še predno so se demonstracije vršile, kar je naravnost izključeno. Zeli, naj bi ga mi tožili pred porotniki, ki so že oprostili morilca svoje matere in druge take poštenjake, ko so pa Hudnika obsodili, se je pa po vseh ljubljanskih liberalnih gostilnah strašno zabavljalo čez porotnike. Ta zadeva se bo še na drug način uravnala! Kar klati .Narod« dalje o Kregarju in Štefetu radi trgovske in obrtne zbornice, je za glasilo »Agro-Merkurja« in »Glavne posojilnice« jako neokusna stvar, za liberalce pa zelo nevarna, ker se ve, kako so liberalci v resnici manipulirali pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico in ker je znano, da so laž o Kregarju in Štefetu radi občinskih volitev spravili v »Jutro« pod lastništvom Milana Pluta, ki se ima samo »klerikalnemu kava-lirstvu«, kakor se je sam izrazil, zahvaliti, da ni bil radi svoje poštenosti nedavno T izročen državnemu pravdništvu. Smčšno je torej, & taka gospoda nas hoče poučevati o politični morali, dostojnosti in — poštenosti. + Moderna prižnica. Slavni nemški pisatelj Rosegger je rekel, da je časopisje moderna prižnica. Lop izrek! Vprašaj se torej, koliko si storil dosedaj za »Slovenca;« in sicer: 1. Ali si pridno dopisoval? 2. Ali si pridobil kakega naročnika? 3. Ali si »Slovenca« dajal drugim Citati in ga sam drugim čital? 4. Ali si pridobil listu kak oglas? 5. Ali si naročnino v redu plačal? 6. Ali si opozoril druge, da je treba naročnino plačati? 7. Ali nisi morda samo kri-tikoval in jemal listu časti in ugleda, prispeval pa nič? Ako si v tem oziru kaj grešil, skušaj v bodočnosti popraviti! + Poljedelski tečaji. Dež. odbor kranjski priredi tudi v prihodnji zimski in pomladanski dobi kmetijske tečaje. Živinorejske zadruge, podružnice c. kr. kmetijske družbe, kmetijska društva, izobraževalna društva in druge podobne organizacije, ki žele, da se pri njih priredijo taki tečaji, naj to naznanijo do 1. decembra t. 1. deželnemu odboru v Ljubljani. Navedejo naj dan, kraj in predmete predavanj in sicer po sporazumljenju z občinskimi uradi in krajnimi šolskimi sveti- + Pri občinskih volitvah v Zg. Tuhinju so bili dne 9. t. m. izvoljeni sami naši možje. Bilo je precej boja in zmede, toda to drugod ne zanima. + Pri občinskih volitvah v Škoci-janu, občina Lipljene, je zmagala S. L. S. + Konzistorij, v katerem se bodo imenovali novi kardinali, se bo vršil v Rimu 27. in 30. novembra t. 1. -f Propad liberalne zadruge. Liberalna mlekarska zadruga na Dobra-čevi pri Zireh je v likvidaturi. Tako se sedaj nad liberalci izvršuje vse to, kar je prorokoval dr. Tavčar klerikalcem. — Konferenca sodalitatis za žužem« bersko dekanijo bo v ponedeljek dne 13. t. m. v Ambrusu. — Iz Ambrusa. Dne 26. oktobra so se vršile pri nas občinske volitve. Kandidati S. L. S. so zmagali na celi črti. Liberalna lista je ostala daleč zadaj. V tretjem razredu so dobili naši okrog 185 glasov, nasprotni okrog 85. Liberalce so vodili naš župan Godec, trgovec Živič in učitelj Franc Kavčič. Njih manever jc bil, volilne listine šele zadnje dni dostaviti, da bi. če ne že onemogočili, pa vsaj otežkočili volilno agi-tarijo. Da niso lako postopali, bi bili še boli pogoreli. Vprašamo pa javno zgo- rajšnjo liberalno trlperesno deteljico, kdo se je dne 20. oktobra uradno zlagal, ko je županstvo poročalo glavarstvu, da so že skoraj vse glasovnice dostavljene, ko se je vendar vedelo, da so se dotični dan šele pričele dostavljati. Pripomnimo, da so tisti, ki so nepo-stavnosti delali, sedaj rekurz vložili. — 0 priliki kaj več! — Devica Marija v Polju. V kratkem se bodo pri nas vršile občinske volitve. Te pa delajo našim liberalcem že sedaj veliko skrbi in dela. Junaki, katere so že sedaj odbrali za novi občinski odbor so sledeči: Franc Močilnikar, Franc Grad, Ivan"Jamšek, Avgust Kuhar, Jože Hrome, Ivan Benčina in Ivan Paternostor. — Priznati moramo, da so prav nesrečno izbirali. Teh mož je bilo že dosedaj nekaj v občinskem odboru, pa so se skrivali s svojo barvo ter niso hoteli biti liberalci. Sedaj pa so dobili toliko poguma, da so se pokazali v pravi luči. Liberalni agitatorji so pričeli, kot je liberalna navada, prav nesramno lagati in s tem agitirati zase. Prva njih klobasa je seveda, da občinski računi niso v redu in vendar so jih ravno sami pregledali in podpisali. Resnica pa je, da .požarna hramba v Zgor. Kašlju, katero vodita dva najbolj vneta liberalna agitatorja nima računov v redu. Dokaz: Naš občinski odbor je dovolil 1000 K podpore požarni brambi, če ta predloži račune občinskemu odboru, kar se pa še do danes ni zgodilo. Pač pa so poslali dvakrat izpisek, a prvi ni bil pravilen, drugi pa neveljaven. Lep red se je pokazal pri požarni brambi v tem, da niso dvakrat enako pisali. Kako znajo računiti, se vidi iz tega, da so pozabili vpisati med dohodke 1000 K, reci entisoč kron, ki so jih prejeli kot podporo in so bili tako predrzni, da so upali tak izpisek računov predložiti občinskemu odboru. — Dalje trobijo, da je župan zakrivil, da je naše izobraževalno društvo moralo tako drag svet kupiti. V resnici pa on niti vedel ni, da se kaj kupuje. Ali niste že prej govorili, da bodete zidali gasilni dom na občinske stroške. Seve da se to zgodi, je treba liberalnega župana, ki 1)6 to dovolil. Naši volilci pa niso tako neumni, da bi šli na lim, ampak bodo na dan volitve pometali te liberalne kandidate tje, kamor spadajo, med staro šaro, da bodo še vnaprej lahko sline cedili po županskem stolcu. — Vič. Jutri, dne 12. t. m., ob 10. uri dopoldne se vrši v dvorani »Društvenega doma« na Glincah shod Jugoslovanske strokovne zveze. Poroča deželni odbornik g. dr. Zaje. Shod je -velike važnosti za delavstvo sploh, za tovarniške delavce in delavke, za posle in služkinje. Tedaj, katoliško delavstvo, vsi na shod! — Prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m., ob 4. uri popoldne uprizori tukajšnje Katol. slov. izobr. društvo v »Društvenem domu« krasno zgodovinsko igro »Andrej Hofer«. Igra je vzeta iz zgodovine hrabrih Til-olcev. Igralci, ki so pri vseh v letošnji sezoni uprizorjenih igrah izvrstno rešili svoje vloge, se za to igro posebno vestno pripravljajo. Vstopnice so od četrtka dalje v pred-prodaji v prodajalni viškega konsuma. — Iz medvodske občine. Naši nasprotniki se živahno gibljejo; prirejajo shode in posvetovanja. Kaj hočejo ti ljudje! V odbor hočejo spraviti samo take ljudi, da bi gostilničarjem dovolili, da smejo celo noč točiti. In kaj so se izmislili? Pravijo, da je stari oclbor sklenil, da bo plačala Društveni dom občina. Sama farbarija! Pri seji ni bilo niti govora o tem. Pač se je neki opornik, ki je po milosti prišel pred par leti v odbor, potegoval, da fee da nekemu gostilničarju dovoljenje, da bo točil čez policijske ure. Vsi odborniki so bili zoper to. Sedaj so pa to preobrnili in ljudi farbajo, da so bili vsi odborniki za to, da Dom občina plača. Take laži vam ne bodo pomagale! — Za župana v Novem mestu je bil pri volitvi 9. t. m. izvoljen gostilničar g. Karel Rozman, za občinsko svetovalce pa Vojska, Pauser in Brunner. — Otrok umrl vsled opeklin. Iz Logatca poročajo, da so pred nekaj dnevi pasli štirje mladoletni otroci zakonskih Franca in Apolonije Gantar iz Je-ličnega vi^ra, občina Dole, nedaleč od domače hise, par volov. Pri tem so zakurili na poljskem potu ogenj, da bi pekli krompir. Ko so je starejši otrok, osemletni Martin, odstranil za kratek čas, da bi pogledal za volmi, se je vnela obleka dveletni poleg ognja sedeči ' sestrici Frančiški. Prihitela mati je prenesla otroka, ki je med tem dobil že hude opekline clomov, kjer je pa kmalu umrl. — Kutjevski Turkoviči — baroni. Vzorni hrvaški veleposestniški rodbini iTurkovič v Kutjovu je podeljeno ba-'ronstvo s pridevkom »Kutjevski«. 1 — Aprovizacija Zagreba. Zagrebška mestna občina je nakupila velike zaloge izbranih jajc, ki jih na drobno prodaja na trgu po 8 vinarjev kos. Istotako prodaja občina v lastni režiji kislo zelje prve vrste po 24 v. kg., krompir najboljše vrste po 9 vin. kg., lep bel letošnji fižol po 32 vin. liter. Redno vsak petek prodaja žive karpe po 1 K 40 vin. kg, morske losose pa po 76 vinarjev kg. — Imenovanje v finančni službi. Kranjsko finančno ravnateljstvo je imenovalo fin. koncipista Ivana Kor-barja za fin. komisarja v 9. čin. razredu in prov. fin., koncipista Jožefa Mozetiča, konceptnega praktikanta dr. Ernesta Močnika za definitivna koncipista v 10. činovnem razredu. — Poštne vesti. Rajko Stegnar, c. kr. pošt. ofic. v Opatiji je premeščen na Dunaj. — Leopoldina Stilič, poštna ekspedientinja v Godoviču je imenov. za poštarico v Zireh. — Ivan Simončič, poštni aspirant, je imenovan za poštnega oficijanta pri Sv. Luciji ob Soči. — Poštar Ivan Zamperlo je premeščen iz Zirov v Tolmin. — Izpremem.be poštnih okrajev. Vas Makovže, ki je bila doslej v pošt. okraju Ribnica, spada odslej k c. kr. poštnemu uradu Dolenja vas pri Ribnici. Vasi: Žareč in pa Grda sela, ki sta spadali dosilimal k c. kr. poštnemu uradu v Čerovljah, sta odslej v pazinskem poštnem okraju — Selškega pismonošo je dobil c. kr. poštni urad v Dolenji vasi pri Ribnici. —1 Poštni debit je vzet v Zagrebu izhajajočemu listu »Val« in pa laškima časnikoma »L' idea nazionale« ter »II cacciatore delle Alpi«. Prvi imenovanih listov izhaja v Rimu, drugi pa v mestu Varcse. — Iz št. Vida nad Ljubljana Blaž Potočnikova čitalnica vabi h predstavi ki jo priredi v nedeljo, dne 12. novembra, na Mart. nedeljo v telovadn. Orla. Predstavlja se »Mlinar in njegova hči«. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Konec ob pol 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 v, III. vrste 60 v. Stojišča 30 v. — Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Črnomlju je imenoval abs. učit. kandidatinjo Marijo Peterlin za prov. učiteljico in voditeljico na enorazred-niči v Radencih. — Okrajni šolski svet v Kranju je na mesto obolelega učite, lja Ivana Pianeckega imenoval za suplentinjo abs. učit. kandidatinjo Marijo Noč na petrazredni deški ljudski šoli v Škof j i Loki. — Okrojni šolski svet za ljubljansko okolico je na mesto začasno vpokojene učiteljice Apolonije Dolinšek imenoval izpr. učiteljsko suplentinjo Karolino Medič za prov. učiteljico na dvorazrednici v Preserjih. ■— Kje je Stjepan Radič, bi jako ra« da izvedela zagrebška policija. 2e v torek so prišli tajni policisti v stanovanje St. Radiča in vprašali po njem. Njegova gospa jim je odgovorila, da ga ni doma, kar pa detektivi niso verjeli tez so ostali na straži pred stanovanjem Kakor poročajo listi, Radiča do včeraj še ni bilo domu in ga tucli drugod v mestu niso našli. Detektivi pred stanovanjem so še vedno na straži in se menjavajo v službi. Zakaj Radič policijo tako zanima, javnosti ni znano. — Duhovščina in novi naučni minister. Pod predsedstvom poslanca dr. Stojana se je vršila seja poslanccv zveze duhovnikov, v kateri se je sklonilo pozdraviti novega naučnega ministra dr. Hussareka, ocl katerega se pričakuje, da bode varoval interese duhovnikov, katerih razmere so mu itak znane. Zveza je še.sklenila, da se katelie-tom všteje njih služba v pastirstvu k pokojnini in' cla ss obeliem prosi pri vladi za znižanje voznih cen duhovnikom pri železnici. — Umrla je v Tržiču dne 10. t. m. gospa Frančiška. Mally v visoki starosti 86 let po dolgi bolezni. Bila je zgledna, krščanska žena. Istega dne je umrla gdč. Jožefa Ošabnik, posestnica in prodajalka slaščic. Pokopali so jo danes. Naj počivata v miru! — Tehtnice za živino. Živinorejska zadruga na. Rovih si nabavi živinsko tehtnico. Živinorejske zadruge naj bi sploh upeljale za svoje člane skupne tehtnice. Priporočati bi bilo zadružne tehtnice zlasti še na Dolenjskem, ko« koder se nalaga na železnici živino in prešiče v veliki množini in jc splošna tožba kmetov, da sedanje tehtnice slabo funkcijonirajo. Že zaradi kontrolo bi bile zadružne tehtnice nujno potrebne. — Pozor vinski kupci! Kranjski deželni vinarski zadrugi v Ljubljani (deželni dvorec) so domači vinogradniki dosedaj sledeče množine letošnjega vina prijavili za prodajo in sicer: Dolenjska vina: belo namizno vino hI 6000, 1 od 48 do 72 vin., cviček hI 4000, 1 od 48 do 72 vin., črnina hI 900, 1 od 48 do 72 vin. Vipavska vina: belo namizno vino hI 14.300, 1 od 44 do 60 vin., čistovrstna vina hI 200, 1 od 60 do 72 vin. Belokranjska vina: belo namizno vino h! 19.000, l od 48 do 61 vin., rudeče vino hI 8000, 1' od 48 do 61 vin., Srnina hI 600, 1 od 48 do 61 vin. Vino je izborno ter od zanesljivih pro-ducentov. Resnim kupcem daje zadruga drage volje in brezplačno vsa potrebna pojasnila. Kupci porabite ugodno priliko ter sezite po izvrstnem in pristnem domačem pridelku. — Conferenca sodalitatis za žužem-berško dekani j o bo v ponedeljek dne 13. t. m. v Ambrusu. — Zlata poroka. Jutri, v nedeljo, dne 12. novembra obhajata popoldne ob 3. uri v cerkvi Sv. Janeza Krstnika (Trnovo) g. Ferdinand Burger z g. Jo-sipino Burger, roj. Šušteršič, svojo zlato poroko v okrožju svoje rodbine. Oba sta še čila in zdrava. Bog ju ohrani šc mnogo let! Po svetu. Gospa Curle. »Slovenec« je poročal nedavno o senzacionalni vesti, ki jo je razširil francoski list »La Journal«, da je namreč pobegnila slovita raziskovalka radija, učena Poljakinja, gospa Curie, z nekim oženjenim profesorjem fizike, ki ji je pomagal pri znanstvenem delu. Neresničnost tega obrekovanja je prišla med tem na dan. Osem dni po tem smešnem napadu na to izvanredno ženo so ji podarili, kakor poročamo na drugem mestu, v drugič Nobelovo nagrado in s tem je mir besedi; gospa Curie stoji zopet na katedru Sorbonne, vzvišena nad nizkotnim obrekovanjem. Muzej izuma. V Moskvi se jc osnovalo društvo, ki namerava otvoriti mu zej izuma. Njegova naloga bi bila da jati naučno tehničnemu stvarjanju materij ala in ga varovati nepotrebnega trošenja energije. Mnogi se mučijo z izumi, ki se že praktično rabijo ali ki so bili že davno s praktičnega stališča ovrženi. Društvo ima že sedaj veliko izbirko modelov o poizkusih tako-zvanega »perpetuum mobile«, ki so dokazi o nizkem tehničnem nivoju izumiteljev. Muzej ima namen nuditi popolen pregled o stanju tehnike potom velike zbirke spisov, modelov in slik. Prosvetna vrednost muzeja se bo izražala tudi v predavanjih in sistematičnih tečajih. V muzeju bo tudi na razpolago velika knjižnica. Nadalje hoče imeti muzej v pregledu zgodovinski razvoj historično-naučnega preiskovanja tehnike in industrije ter medsebojnega upliva teh dveh. Jubilej cigarete. Na Angleškem je praznoval ravnokar vojvoda Buclen-chiški osemdesetletnico. Domovina se mu ima zahvaliti za upeljavo cigarete, ki jo je prinesel leta 1855. iz Peterbur-ga, ko so ga odposlali kot navadnega Lorda Dalkeitha tja, da zastopa pri kronanju carja Aleksandra II. Anglijo. Takrat je bilo v Peterburgu pušenje cigaret jako razširjeno, dočim jc bilo v Londonu neznano. Upeljatev pušenja cigaret je bila torej zasluga vojvoda Buchlenskega za domovino. Obsojen ruski vohun. Pred deželnim sodiščem v Krakovu se je moral zagovarjati ruski tehnik Ignacij Barbarski zaradi vohunstva v prid Rusiji. Barbarski je bil aretovan v trenotku, ko je hotel z malim žepnim fotografič-nim aparatom fotografirati krakovske utrdbe. V njegovem stanovanju so našli pri hišni preiskavi mnogo obtežil-nega materiala. Obtoženec je živel v Krakovu pod napačnim imenom. Pri obravnavi, pri kateri sta bila navzoča dva stotnika generalnega štaba, jc bil obsojen na poldrugo leto ječe ter bo po končani kazni izgnan iz Avstrije. Dekle z najdaljšimi lasmi. Izredno dolge lase ima gospodična Leopoldina Štangl v Berovnu na Moravskem. Njeni lasje so daljši nego je njena visokost, zakaj so 190 centimetrov dolgi. Lani je bila gospodična prisiljena svoje lase za pol metra skrajšati, ker njena frizura ni imela prostora na glavi. Tako dolgi lasje so gospodični narasli šele, ko je bila 20 let stara. Sedaj je gospodična 26 let stara. NEMŠKI »ŠULVEREIN« NA KOROŠKEM. Nemški listi s ponosom poročajo, koliko je zloglasni »šulverein« 1. 1910. žrtvoval za Koroško. Judeževe groše so prejeli po krajih: Naborjet 50 K, Frajdenberg 50 K, Malošče 100 K, Bistrica 200 K, Zabnice 200 K, Prevalje 200 K, Golšovo 300 K, Mcdgorje 400 K, Kokovo 400 K, Pokrče 500 K, Ukve 1000 K, Osoje 2000 K, Velikovec 2350 K, Št. Lipš 3000 K, Kapla 4000 K, Ruda 5000 K, Celovec in Koroška sploh 5790 K, Podklošter 9000 K, Št. Lorenc nad Sp. Dravogradom 9000 K, Borovlje 12050 K, Železna Kapla 12.300 K, Bckštanj 52.000 K, vkup 119.890 K. Prispevalo se je k temu s Koroškega 1. 1910. samo 35.646 K 61 vin. — Ogromna vsota se je, izvzem-ši znesek za Osoje, vrgla skoro vsa v slovenske kraje, za germanizacijo slovenske dece, oziroma, da ?e podkuui učitelje, da delajo za ponemčevanje mladine in sploh podpirajo nemški liberalizem. Te številke kažejo, kako močnega in bogatega nasprotnika imajo koroški Slovenci! In to delovanje »šulvereina« podpira dosti nemških koroških duhovnikov, ki deloma sede celo v podružničnih odborih in nastopajo na društvenih slavnostih, kakor znani velikovški katehet A 1 m e r. — Pomisliti pa treba še to, koliko žrtvuje za ponemčenje Koroške »Sudmarka«, v zadnjem času pa šc nebodijetreba krščansko socialna »Ostmark«, ki hoče vplivati v nemško-narodnem smislu celo na cerkvene zadeve. — Iz tega pač sledi, kako nujno je treba, da se vsak Slovenec vneto zavzame za »Slovensko Straž o«, jo kolikor le mogoče podpira in razširja, dalje se pa vname tudi za »Slovensko šolsko društvo za Koroško«, ki je za koroške Slovence največjega pomena! GOSPODARSKO GIBANJE MED SLOVENCI, ki so ga uvedli v prvi vrsti naši možje, je opazil tudi širši svet. »Hrv. Lloyd« z dne 4. t. m. prinaša namreč iz neke angleške publikacije izvajanja, ki zadevajo gospodarstvo Avstro-Ogrske. Tu .so z jako temnimi barvami naslikane avstrijske gospodarske razmere in zlasti trgovina, ki so vsled slabe državne politike prišle v vsakem oziru na nič. Ljudstvo je nedelavno, udano lalikoži-vju in zapravljivosti, državni činitelji so pa s svojo nerodno politiko zapravili še tisto malo trga za izvoz, ki nam je bilo odprto. Edino-le delavnost in varčnost dovaja do blagostanja, a to najdemo v Avstro-Ogrski samo pri Cehih — čeprav se seveda tudi pri njih še veliko preveč stroši na zabave in drugo — in Slovencih. Le na ta način, da se posamezni narodi v Avstriji dvignejo na soliden gospodarski temelj dela in varčnosti, bo mogoče ustaviti splošni gospodarski propad monarhije. PROFESOR VILJEM WIEN IN MADA-ME CURIE, ODLIKOVANA Z NOBLO-VO NAGRADO. Švedska akademija znanosti je sklenila, da prizna Noblovo nagrado za fiziko profesorju Viljemu Wien iz Wurzburga in nagrado za kemijo ma-dami Curie v Parizu. Letošnje Noblove nagrade znašajo po 194.330 frankov. Naši sliki predstavljati oba odlikovan- Dela profesorja WIena se tičejo v prvi vrsti nauka o optiki, mehaniki in elek-triciteti. NEMŠKI DUNAJ. V četrtek 9. novembra je priredila »Sudmarka« na Dunaju slavnost na čast nemškemu pesniku Sehillerju v spomin 1521etnice njegovega rojstva. Ob 8. uri zvečer je šlo od vseučilišča okrog 3000 nemških vseučiliških dijakov v čepicah in razna pevska društva z bakljami po Ringu do Schillerjevega spomenika, kjer je imel govor vsenem-ški poslanec Wedra, ki je govoril o »večnem«, »božanstvenem« Sehillerju. Isti Wedra, ki je pravzaprav češki odpadnik, bode priredil v nedeljo 12. novembra v dvorani mestne zbornice javen shod, na katerem bodo govorniki VVedra, Waber, Pollauf in Schurff protestirali proti italijanskemu vseučili-| šču in proti češkim ljudskim šolam na Dunaju. Dunaj je nemško mesto, je glavno mesto nemške dežele Nižjeavstrijske; in tako mora ostati. Tako vedno vpijejo in ž njimi žal krščanski socijalci vlečejo. Kaj pa slovanski denar, la pa ne omadežuje čistega nemškega značaja mesta Dunaja. Koroške novice. k Tako ne bo šlo. Prostrana žup nija Labod na Sp. Koroškem je obljudena s koroškimi in štajerskimi Slovenci. Ker so po ljudskem štetju vsi Slovenci izginili, je prišlo tako daleč, da župljani niti pri božji službi slovenske besede ne slišijo. V prejšnjih letih se je še bral evangelij, a sedaj pod mladim župnikom g. Umlaufom se že več let evangelij popolnoma opušča. Pred leti se je vsaj enkrat v mesecu slovenski pricligovalo, a sedaj je tudi to prenehalo. Slovenski kmetje v okolici se ogorčeno povprašujejo, ali mora gosp. I župnik samo Nemcem, ne pa tudi Slovencem božjo besedo razkladati? Tu-I kaj naj bi se tisti lekarnar v Tinjah, ki z nedovoljenimi sredstvi slovenskega duhovnika nemški nacionalni gardi očrnuje, oglasil in pomagal, da se bode božja beseda slovenskemu ljudstvu slovensko razlagala. inurrn-rn "rT"""*1' Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih ^Slovenske Straže". m************** Budimpešta, 11. novembra. Poslanec Huszar je vložil interpelacijo proti akciji Italije v Egejskem morju. AFERA MALIK-HUMMER. Dunaj, 11. novembra. V poslanskih krogih se jc sprožila misel, da naj zbornica s soglasnim sklepom priporoči Maliku in Hummru, da odložita mandate. Dunaj, 11. novembra. Poslanec Hummcr je sporočil predsedniku Sylvestru, da odlaga državnozborski mandat. Dunaj, 11. novembra. Za Hum-mrov mandat v Litomericali se bo potegoval plemeniti Stransky. Dunaj, 11. novembra. Poslanca Hummcr in Malik svojih mandatov še nista odložila. Danes sta prišla oba v zbornico. Do kakega zopetnega prizora ni prišlo. BOJAŽELJNO NEMŠKO LJUDSTVO. Berolin, 11. novembra. Ko je prišel včeraj prestolonaslednik v cirkus, ga je ljudstvo burno aklamiralo, ker je v zbornici pritrjeval proti Angleški naperjenemu bojevitemu govoru poslanca Heydebranda. Sicer pa se je prestolonaslednik pri državnem kancelarju opravičil. Dogodki vedno bolj kažejo, da je nemško ljudstvo oduševljeno za vojsko. UBEGLI SICZYNSKI. Stanislav, 11. novembra. O dijaku Siczynskemu ni nobenega sledu. Nek paznik je že priznal, da je ušel s pomočjo paznikov v pazniški obleki. Siczyn-ski se nahaja najbrže že v inozemstvu. VELIK POLOM. Antwerpen, 11. novembra. Dve tukajšnji žitni trgovini sta ustavili svoja plačila. Pasiva znašajo 6 milijonov. Profesorica dr. Marija Curle iz Pariza. ca. Madame Curie je s svojim raziska-vanjem radija postala znana daleč preko meja svoje domovine, medtem ko vživa profesor Wien zlasti v južni Nemčiji velik ugled kot učenjak. Ma-clame Curie roj. Slodovska je zagledala luč sveta v Varšavi 7. novembra 1. 1867. Študirala je v Parizu ter postala profesorica fizike na ženski visoki šoli v Sevresu in po svojega, soproga smrti, njegova naslednica. Proučevala je zlasti magnetične lastnosti litega železa in radioaktivnih tvarin. Kot znano, sta zakonska Curie že leta 1903. dobila Noblovo nagrado za kemijo skupno s pariškim kemikom Berquerelom. Pro- Profesor Wien iz Wttrzburga. fesor Viljem Wicn je bil rojen 13. januarja 1. 1864. v Gaffkenu na vzhodnem Pruskem. Študiral je v Gottinge-nu, Heidelbergu, Berolinu in promovi-ral leta 1886. v Berolinu. L. 1890. je bil pomožni delavec, 1. 1891. asistent Hclm-holtza na fizikalično tehničnem državnem zavodu v Charlottenburgu, habili-tiral se v istem letu kot privatni docent na univerzi, dobil leta 1896. profesorski naslov in šel leta 1897. na tehnično visoko šolo v Aachcn. leta 1899. v Gicsscn iu leta 1900 v \VurzbuiK. Telefonska in brzojavna poročila. SLAVA S. L. S.! Ilirska Bistrica-Trnovo, 11. nov. Oduševljeno ob govoru dr. Šusteršiča kliče vse naše ljudstvo: Slava Šusterši-ču! Slava Slovenski Ljudski Stranki! Tako naprej! Mi stojimo za Vami kakor skala! — Kmečka Zveza. DR. ŠUSTERŠIČEV GOVOR IN ITALIJANSKI LISTI. Dunaj, 11. novembra. Vsi italijanski listi se bavijo z govorom dr. šusteršiča, zlasti s stališča zunanje politike. Objavljajo ga dobesedno, v kolikor se nanaša na italijansko ekspedicijo v Tripolisu. Dr. Šusteršičcva izvajanja o važnosti Jugoslovanov z ozirom na zunanjo pozicijo Avstrije, so Italijane zadela v živo. AVDIJENCE. Dunaj, 11. novembra. Cesar je sprejel danes v daljši avdijenci ministrskega predsednika grofa Stiirgkha in grofa Khuen-Hedervaryja. ODLOČILNI BOJI OKOLI TRIPOLISA. Pariz, 11. novembra. Listu »Temps« poroča njegov poročevalec iz Tripolisa sledečo vest: Včeraj so Turki zopet laške pozicije, napadli. Boj se vrši na celi črti med fortom Hamidie in studenci Bumeliana. Poljska artilerija in topovi ladje »Carlo Alberto« podpirajo laške čete, katere so v boju. Verjetno je, da bo ta dan za izid vojsko odločilen Tripolis, 11. novembra. (Oficielno.; Včeraj zjutraj je veliko turških in arabskih čet napadlo naše pozicije, zlasti se je sovražnik vrgel na naše skrajno levo krilo. Nekaj po opoldnevu smo sovražnika na celi črti vrgli nazaj. Naše čete jc podpirala poljska artilerija, vse strojne puške in topovi z ladij ter baterija na fortu Hamidie. Iz naših vrst šc ni poročil o številu ra njencev in mrtvih. Tripolis, 11. novembra. Arabci in Turki se bore z občudovanja vredno hrabrostjo. Ne ve se še, ali ie boj že končan ali nc. Lahi so dozdaj Turke potisnili nekoliko nazaj. Ljudski oder, Ljubljana. Začetek ob '/28. uri. Konec pred 10. uro. Znižane cene I Predstava: 9. Znižane cene) Predprodaja vstopnic v „Kat. Bukvami". V nedeljo dne 12. novembra 1911: Izvirna noviteta! Izvirna noviteta! DIMBt STRAH KRANJSKE DEŽELE. Narodna igra s petjem v šestih slikah. Spisal A. C. Danilo. CENE: Parter: I., II. vrsta a 3 — K. — III.. IV., V. vrsta a 2 _ K. - VI., VII vrsta k 1-50 K. — VIII., IX., X., XI, vrsta a t-— K. — Zofe v parterju a {•— K. Galerija: I. vrsta i 1-20K. — II. vrsta k 1-— R. III., IV". vrsta i 70 vin., V. vrsta a 50 vin. Balkon al - K. Stojišče 40 vin. Dijaško stojišče 30 vin. Vstopnice se dobivajo tudi zvečer pred predstavo pri blagajni. — Blagajna sc odpre ob 1/27-Med posameznimi dejanji zakasnelo došlim je vstop v dvorano zabranjen. Prihodnja predstava bo v nedeljo, 19. novembra, ob Stan|e Tempe- s — c s - D baro- ratura Vetrov« Nebo S5r 3 tovania metra po ■Ss » mm Celziju a. > 10 9. zveč. 734-9 121 sr. vzh. oblačno 7. zjutr. 34 7 111 sr. szah. dež 0'7 2. pop. 34 5 135 »1. svzh. m. oblač. Srednja včera Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže!" Naročajo se v pisarni Slovenske Straže" v Ljubljani. Narodna kavarna. Svetovnoznana, priljubljena elitna dunajska damska kapela R. H. DIETRICH koncertuje vsak večer. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Slavnemu občinstvu in rodoljubom z dežele se priporoča za obilen obisk. 3354 2—t Fran Krapeš. ieto-i morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefana Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5. 2821 □□□□auunnnciacaaan rim Kava o je najboljša, kot dokazujejo tisoči priznalnih pisem 0 Vsakemu zavoju po 5 kg se priloži lep, poraben [1 predmet iz niklja, stekla, pred božičem krasno zvo- « nilo za božično drevesce ali po U fgraču zastonj. igas P 5 kg stane franko po povzetja Iv 4'— brez darila K 3 40 po pošti. KARL RICHTER, tovorna za zdravilna rženo kevo aaaaaaDaanauuaaaa Umetni zavod za cerkveno slikanje J. HLAVKA slikar cerkvenih podob Praga Kral. Vinotirady Puchmajerjeva ul. št. 68. Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, altarne slike, kri-ževa pota, pasijonske slike itd. na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško izvršene po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled. Dopisuje se slovensko. 3386 Najboljša priporočila. □ G D D Lewin 30, Češko. 3311 Q D D Vsakemu zavoju se priloži za- H znamek zastonjskih predmetov. — Priporočamo iz Ljubljana, Frančišk. ulica št. 8. Izborno blago 1 Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slov. otraže l« /C J\[aznamlo preselitve! Jfaznatijam, da sam se 3383*2 s svojo mižat sko delavnico preselil v 0 £jubljano na S». tfetra cesto št. 7, (pri ,,JR;stciiskem carju") priporočam se za vsa dela spadajoča v mojo stroko, in sprejemam vsa popravila temna ^vetla. S spoštovanjem Dva velika • v v primerna tudi za delavnice, se dasta takoj ceno v najem na Tur aškem trgu 2. Natančnejša pojasnila daje hišnik istotam. 3384 3 na 1e2kem prcbavljanju vsake vrste, goreCici, tvorbi kisline, zaprtju, bolečinah v želodcu in s tem v zvezi stoječih slabosti, nudijo žc EOlet sera priznane pristne Brady i*™ želodčne i kapljice 3378 prej Marijaceljske kapljice imenovane. Varujte se enako glasečih se ponaredb in popačb in pazite na stransko varstveno znamko s podpisom C. Brady. — Dobiva se v vseh lekarnah. Pošiljatev v provinco po lekarnarju C. Brady, Dana|, Fieischmarkt 2. 482. 5 steklenic za K 5 30, 2 podvojene steklenice za K 5-60 franko. na platno slikan, umetniško izvršen z okviri ali brez okvirov, se ceno proda. — Naslov pove uprava lista. pozor! Gostilničarji in mesarji! popolnoma prenovljena, na glavnem trgu, z flo« stilno, mesarijo in sobami za tujce, hlevi, ledenico in nekoliko vrta se zaradi odpotovanja poceni proda z vso opravo in koncesijo. Letni promet znaša 12.000 kron, ker se vrši v kraju dvanajst sejmov na leto. 2291 Da se tudi v najem, najraje kakemu mesarju. Ogleda se lahko pri lastniku tf Višnji gori šf. 50 na Doienjskem. Gflauna zaSoga najnovejša in najbolj praktična zaponka sedanjosti za vse vrste obuval na zadrgo. En sam poizkus zadostuje, da se o tem prepričate. Kregar Ia""" 337!) Lfuliljana, Su.Pefra c&sfa št. 13-25. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2«, ^ed. zraCnt tlak 736-0 mm Snja temp, 121° norm. 4% Dalje imam vedno v zalogi veliko izbiro raznovrstnega usnja in podplatov, vse čevljarske potrebščine in najboljših guml-podpetnlkov „3erson" (trgovcem dajem popust). Na vsestransko zahtevo sem s 1. novembrom vpeljal lastno izdelovanje gornjih delou za vsa obuvala. Naročila se točno in solidno izvršujejo. — Dalje imam tudi veliko zalogo šivalnih in ve« žalnih jermenov in jermenov za razne stroje v vseh dolgostih in širokostih. Cdavna zaloga „Sssa" kreme. Pismo iz /ileKsondrlie. Aleksandrija, 4. novembra 1911. Laški neuspehi v sosednjem Tripolisu so našli dovolj odmeva rudi pri Egipčanih, ki močno simpatizirajo s svojimi brati v napadeni deželi. Do predvečera praznika Vseh svetih so dali Egipčani duška svojim simpatijam v nabiranju denarnih prispevkov in do-brovoljcev za turško armado in v boj-kotiranju laških trgovin. Popoldne pred imenovanim praznikom pa so do-šla brzojavna poročila,da so bili Lahi poraženi pri mestu Tripolisu in to je dalo tukajšnjim Arabcem povod, da so dejansko pokazali svoje veselje in zadovoljstvo nad uspehi turške vojske. V Aleksandriji in v Kairi so nameravali prirediti nekoliko demonstracij proti Lahom. Kmalu popoldne so se kakor na povelje, začeli zbirati arabski pobalini od 8. do 18. leta starosti na vseh straneh Aleksandrije, in so se potem v sprevodih z zastavami shajali v glavno procesijo ter vzklikali, no sicer kakor včasih po Avstriji: »Dol s po-lentarji!« ampak: »Dol z makaronarji!« Tu pa tam je nastopil kak govornik ter malce razdražil razvnete duhove in po-hujskal zoper Lahe. Tako je prej nedolžna demonstracija že na večer dobila resen značaj. Prvotno namenjena samo Lahom, se je zvečer razširila proti Evropejcem sploh. Evropski pasantje niso bili varni pred razgrajači. Nastopiti je morala policija, oborožena s palicami in puškami, peš in na konjih, razen tega še angleška vojaška policija, pa vendar ni bila kos razgrajačem, ki so začeli razbijati po trgovinah in kavarnah, kar so sploh mogli razbiti. Tudi ljudem niso prizanašali: veliko jih jc težko ranjenih, trije so že umrli. Ti izgredi so sc nadaljevali tudi na praznik, in bi se bili gotovo na Vseh mrtvih dan, da niso angleški pomorščaki prikorakali v mesto z enim kano-nom in eno strojno puško. Z godbo so križarili po raznih krajih mesta in tako napravili, ne da bi resno nastopili, zopet mir. Veliko jc aretiranih. Mnogo škode. jeseniške novice. j Socijem v album. Vrezali so se sociji v svoji »Zarji« tako, da morda ne z lepa tako globoko. Vedno so vtikali avoje nosove v našo gospodarsko organizacijo, zate smo jih tudi mi nekoliko potipali ter konstatirali, da njihove »štacune« ne gredo. Dejali smo, da so prvi mesec obstoja jeseniške prodajalne prodali za 300 K ter da morajo plačevati vsaki izmed obeh prodajalk po 60 K na mesec. Dejali smo, da prodajalna ne more toliko nesti, da bi se pokrivala režija. Sedaj so pa prišli v »Zarji« z računom, da bi nas postavili na laž. Da bodo Jeseničani v polni luči razvideli socialnodemokraško resnicoljubnost, navajamo, kar pišejo v »Zarji«. V tem listu z dne 4. novembra t. 1. beremo doslovno: »No, da bodo vsi Jeseničanje videli, kaj je resnica, hočemo razložiti razvoj jeseniške naše prodajalne. Prodajalno pri »Ferjanu« smo otvorili 4. maja 1911. Do 31. maja smo prodali blaga za 609 K 66 h; v juniju smo prodali za 1596 K 80 h; v juliju za 2695 K 16 h; v avgustu za 3158 K 76 h; v septembru za 4373 K 35 h; v oktobru do 22. oktobra 382 K 41 h. Skupno smo prodali za 15.516 K 14 h. Za ta čas smo plačali prodajalniškemu osobju 850 K plače, g. Ferjanu pa 240 K najemščine. Skupaj tedaj 1090 K, to je 7 odstotkov od skupička!« — Tako sociji v »Zarji«. Mi smo socijem za ta račun prav hvaležni. Recimo, da so posamezne zgornje številke prave, o čemer pa opravičeno dvomimo. Sedaj pa prosimo soci-je, naj seštejejo zgornje številke, ako znajo seštevati, pa bodo videli, da ne znašajo 15.516 K 14 h, ampak samo 12.816 K 14 h. Torej so sociji kar za okroglo 3000 K pripisali! Sedaj menda sociji vidijo, kako jih pri belem solncu njih voditelji farbajo. — Dalje smo mi dejali, da plačujejo vsaki prodajalki po 60 K na mesec; mi jim to malenkost iz srca privoščimo! Sociji nas stavijo zopet na laž ter pravijo v »Zarji«, da ne plačujejo toliko, da so plačali prodajalkama za pet mesecev in pol samo 850 K; to bi bilo po naše 154 K na mesec ali za vsako prodajalko po 77 K, ne samo 60 K. Sociji, sedaj pa lahko zopet vidite, kako laž sama sebe lovi. — Že samo navedena režija torej stane 9 odstotkov skupička — ako tudi priznamo, da so zgornje številke prave — ne samo 7 odstotkov; tu pa ni vračunana vožnja, odpis inventarja in drugo. Iz tega računa se lahko razvidi, kako visoke procente morajo računati pri prodaji! Svet pa vidi lahko, kakšni mojstri so sociji v računih. Nekaj peska vržejo bratom v oči, pa je račun storjen! — Da pa sociji prodajajo nečlanom, pribijemo danes še enkrat, četudi nas zato pitajo z lažniki; če hočejo, pa jim pridemo s konkretnimi dokazi. Toliko rdečim bratom za danes, da bodo vedeli, kaj se pravi obregati se ob našo gospodarsko organizacijo in da bodo vedeli naši in sociji, kje je laž doma. Kam bi neki prišli, ako bi sociji v občinskem zastopu kdaj delali račune! Proti katarom ■opilnih organ v, pri nahodu, hri-pavoati m vratnih oteklinah zdrav oifko priporočan« je 3« 12 II. »a alkalična kislina katera so z vspeltom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miloraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese. izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez. postaja, zdravilno kopallSfie pri Karlovih vadb Prospekti tastonj in franko. V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalaicah in trgovinah z jestvinami in vinom., Zakge pri Mihael Kastner-iu, Peter Lastniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana. (M52-49 fffiki Pokrite vsako rano skrbno, ker se lahko po okuženju znatno poveča. 2 Že 40 let sc je Izkazalo mecilno vlačno mazilo takozvano praško domaČe mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. DSf Razpošilja se vsak dan. ij) 1 puSlca 70 vin. Proti pred-olaCilu K 3-16 se pošljejo 4 pu-šicc, za K7-— pa 10 puSic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B.FR/IONER, c. in kr. dvorni doHavlleU lekarna »Pri črnem orln« Praga, Mala strana, voga; Move ulice št. 203. Zaloge v lekarnah Rvstro-Ogrske. V Ljubljani: Dr. G. Plccoli, Jos. ČiZmar, Rili. Sušnik. 3120 V Črnomlju je na prodal 5S& WHt ~SBT „1flraL M. na trga, v kateri so tudi trgovinski prostori ln v okolici njive, steljnikl, hostn, šupa Itd___Natančneje se izve pri R, Twrdy v Novem mestu. Dolenjsko. 3373 na prometnem kraju v sredini mesta Idrije. V njej se nahaja že nad 30 let gostilna, pripravna pa je za vsako obrt, lepi prostori za uianufakturno trgovino, prostori za skladišče, prostorna vinsko klet, tudi za vinskega trgovca na debelo. Cena K 25.000. Naslov se izve v upravništvu. 3242 O U J* x» nt O u ca > o o e. .M S« .p« a m ca en CJ s iu veležgan ja™ sadja, bjiifcllana priporoča v svoji lastni žganjarni 2268 kuhano SflUDisko Brinjeuec Hrušeuec Vinsko žganje V zanesljivih kakovostih oddaja v množinah od 25 litrov naprej. m. 3 a (Q M V* •a » ■a o o < te ►t 3 N«. 7X NM n G B Liepa hiša za gostilno na Gorenjskem se jako ugodno proda ali da tudi v najem dobremu najemniku. 3355 10-1 Naslov pove uprava lista pod šifro „Goriea". Podpirajte domačo Industrijo 1 Ljubljana, Sodna ulica. spi nična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, rokovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroji patent „Wiedermann" je edina in najugodnejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov so cene veliko nižje. 164 Stare nopvlce se ceno pofipletuiejol Brzojavke: Piometbanka Ljubljana. C. kr. Splošna prometna banka podružnica Lfu Ženitna ponudba. x Državni uradnik, srednje starosti in prijetne zunanjosti z lepo prihodnostjo se želi poročiti z izobraženo gospodično iz j™ boljše rodbine v starosti 24 do 30 let, ki ima nekaj premoženja. < Samo resne ponudbe, katerim naj se prida slika iz novejšega časa, ki se pa V* vrne, blagovolijo se poslati do 15. t. m. _«r na upravništvo „Slovenca" pod šifro „Zvestoba do groba". 3* Tajnost častna zadeva. 3347 Duhovnik se išče za tako), lahko tudi samo za neka) mesecev. Hrana z vso oskrbo in stanovanje prosto. — Zavod šolskih sester v Repnjah, pošta Vodice. 3838 Najcenejše In najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo! Filipa NEUSTEINA posla J ene odvajalne krogljice (Neustelnove Elizabetne krogljice) Trud vsemi dragimi podobnimi izdelki imajo prednost t« krogljice, proste vsakih škodljivih primesi, »porabljalo m t najveojlm uspehom pri boleznih v spodnjem delu tele««, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo nI ugodneje ln obenem povsem neškodljivo, da bi preprefllo 1Qnnl?A iZTOr PremnoBih bolezni. Radi po-ZdUl llC slajene oblike jih radi uživajo otrod. Skatljica s IS krogljieami stane 30 vtn. ovoj z 8 škatljic, torej 12« krogljie, slane le 2 K. Če se pošlje napraj K 2-45, se pošlje franko t ovoj. Svariln! N"ino se svarl pred po- lJV4U "" * narejanji. Zahtevajte Filipa Neustelna ..odvajalne krogljice" Pristne le, če nosi vsaka skatlia in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku .Sv. Leopold" in podpis uFlllp Neusteln, Apotheke". Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo ivrdko Piiipa lUeinfl lekarno „prl sv. Leopoldu" — Dunaj, Plankengasse 6. — Zaloge v Ljubljani: Rihard Sušnik, lekarnar, 3301 in v več drugih lekarnah. Cerio Crob celino JPerle eut rja w t kg sivega skublienega K 2 -, boljšega K 240, pol belega prlma K 2-80 belega K 4 -, finega mehkeoa puha K 6, prvovrstnega K 7 -, 8-- in » 60. Sivega pnhak 6 -, 7--. belega finega K to -, prsneaa puha K ti-—, od pet kg naprej franko. Dovršene napolnjene postelje iz gostega, (nHnklng) blaga trpežnega, rudečega, modrega ali belega Inlct t pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z ' ..........m ----o —- - r««"«" vu. uwav|«j, V.UI .1IIUUL 2 2. vzplavnicama, vsaka, 80 cm dolga, 60 cm Široka, zadostno napoln|ena z novim, sivim, puhastim ln trpežnim posteljnim perjem It 16 —, s pol puhom K 20 _, s puh perjem K 2*. Posamezne petnice K 10.-, 12.—, 14 -, 16— Posamezna vzglavnlce K 3—, 3 50, 4'—• Pernice 200X140 cm velik« K13, 15—, 18--, 20-—. Vzglavnlce 90X70 cm velike K 4 50, 3-—, S-5'l Spod. pernice Ir. najbolj, oradla za postelje 180X116 cm velike K 13.-, 15—, razpošilja proti povzetju ali naprel vpladin 2427 Maks Berger Dešenica 343/a Češki les Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrat. Bogati ilustr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj. Centrala na Dnnaln. - Ustanovljena 1864. - ZS podružnic. Vogal mariiiH trg - So. Peto cesta. Miški kapital to rsserve 52,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih rlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lnhko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrodnostnlh papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra. njevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 2094 Nnjkulantnejšc izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebunje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov sumoshrambe (safes) za ognje varno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Drezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa, žrebanja. Uctmena ln pismena pojasnila ln nasveti o vssh v bančno stroko spadaJoSlh transakcijah vsekdar brezplačno. Sžauje dnnrnlh vlog un hranilne knjižice dne 31. oktobra 1911. K 88,379,B09. Ustanovljeno v letu 18d2. Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Črkoslikarija iikarja, pohištvena in stavbena pleskarja , Miklošičeva cesle nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154. Jantarjevi laki in laSčilo za sobna tla. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo. Firnež iz pristne* ga lanenega olja. Oljnate barve, najboljše vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za ===== sobne slikarje. - Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. Predmete in potrebščine Lake angleške za ! očij lake ■ za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete || gm^,^ 160 1 Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela Igriška ulica 6, Gradišče. IConfekc a, Ljubljana, Dvorni trg 3 priporoča suoje solidne izdelke moških in deških oblačil. Nizke cene! strogo solidno Dosirežba! Št. 1570. Razpis službe. Pri podpisanem županstvu je popolniti izpraznjeno mesto B^r občinskega tajnika i letno plačo 1200 kron in prostim stanovanjem v občinski hiši. Prosilci za to službo morajo dokazati: 1. Avstrijsko državljanstvo; 2. Starost najmanie 20 let; 3. Neoporočeno obnašanje; 4. Zdrav telesni ustroj; 5. Izpričevalo o dovršenej nižjej gimnaziji ali nižjej realki ali katerej drugej enaki šoli; 6. Dokaz usposobljenja za reševanje občinskih poslov. Vrhu tega morajo biti vešči občinskega računovodstva, poznati dobro slovenski in po možnosti tudi laški in nemški jezik. Prošnje je vložiti 20. novembra 1911. Služba se ima nastopiti čim preje. 3357 Županstvo občine Jelšane, dne 7. novembra 1911. Župan: Valenčič, s. r. ""1 Večji mlin na Kranjskem išče zastopnika za Ljubljano in celo Kranjsko proti primerni kavciji, ki bi imel tudi zalogo v Ljubljani. Ponudbe pod ,.Zastopnik" na upravništvo tega lista, 3339 3_i Najceneje m gibljive vse vrste sSamo- reznice in vse druge poljedelske a sfroje fer želez- * nino ponujata Karo) Kavšeka nas!. Ne zamudite zahtevati cenovnik. Schnelder & Verovšek ^ trgovina z ieieznino In poljedelskimi stroji Dunajska cesfa šfev. 16 Ljubljana Dunajska cesta šfev. 16 j♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Modna in konfekcijska trgovina M. Krištofič-Bučar se je preselila v lastno hišo na Stari trg St. g. Priporoča zelo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo, po znano najnižji ceni, tudi po meri Posebno krasne: kostume, plašče, pelerine, razne jo« pice, krila, domače halje ln bluze in otročje oblekice. Velika izbera perila in higijeničnih potrebščin za novorojenčke. Pošilja na Izbero tudi po pošti. 2993 ^ neobhodno potrebna za osahogar konstruirana" acetflenska ročna svetilka m popolnoma iz medi, najfinejše ponikljana, krasno sveteCa, nosi se lahko na roki, na jermenu, da se tudi obesiti. Držalo se lahko sname. Zelo praktična za dom in cestno razsvetljavo. Cena 5 K. Hcetilenska soefllka za kolesarje 3232 1 K 3-, 4--, 4'50. - Pošilja po povzetju K WEISSBERG, Dnnaj, II., Untere Donanstrasse 23. Ceniki o svetilkah, kolesih in šivalnih strojih zastonj in franko. fjKST Dopisuje se v slovenskem in hrvaškem jeziku. ffla sedmih jaufiih razstavah odlikovane s prvimi darili. Samo pristne 3164 10—1 1860 rTPA.RM: rCMEP6ypn? TPEVrOJIbHHKb Vsak dan jih Izdela tovarna so.ooo paroo! Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno blage. Telefon štev. 16. 157 Telefon štev. 16. Leta 1873. ustanovljena delniška družba vi v • i ■• • Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stav-benotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste. IZPELJAVA vseli poslovnih transakcij. - izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa plavna in stranska mesta tu- in inozemstva. C. KR. PR1VIL. BANČNA Akc. kapital: 40,000.000 kron. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. Ml? *$JSfc " 1 gjl T H» Osrednja menjalnica : Brniku If DUNAJ I., WOLLZEILE 1. PnHni7nipp' BailM' CeJka Kamnlca, CeSkaLipa. Srno. Oiichcov, Gablonza, H, Graslitz, Krakov, Lltomerlce, i uui u^inuc. MoravskiZumberg.Modling, Meran, Novi Jicin, Plzcn, Praga, Llberoe, Ounals!;oNovomcsto,Cvitava! NAKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sreCk i. t. d., L t. d. £ Zavarovanje proti m pri žreDaiilili sroCH in vredn. papirlev ~ Prospekte in cenike premij zastonj in franko. ZA NAŠE OTROKE. Sveti Miklavž in božični čas se že bliža. Zopet bo treba našim malim preskrbeti za primerna darila. Igrače se kmalu polomijo in so vrliu tega vedno dražje; otroci pa do modernih igrač nimajo niti pravega veselja, ker so preveč komplicirane. Vse kaj drugega pa so knjige. Te imajo res trajen izobraževalen pomen, otroci jih imajo najrajši in izkušnja uči, da tudi dolgo zdrže, ker jih otroci shranijo in nanje pazijo. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je založila več slovenskih mladinskih knjig s podobami, si ko po ceni, imajo lepe, za otroški okus prirejene slike, zraven pa kratko besedilo, oziroma povestice, ki so najskrbneje od veščakov, poznavalcev otroške duše, sestavljene, mične, lahko umljive in poučne. Kdor hoče torej svoje otroke razveseliti, naj za mal denar nabavi raznovrstne knjige za otroke, ki so vrhu tega tudi trpežne. Posebno so priporočljive: Našim malim. Nazorne slike iz svetega pisma. To je knjiga, ki jo krasi lepa naslovna podoba in mnogo drugih barvanih in nebarvanih med kratkim besedilom, iz življenja Jezusovega, prijatelja dece. Kako blažilno morejo te slike in ljubeznivo pisane pripovedke vplivati na nežna otročja srca! Tu imajo otroci nazorni in besedni pouk o čudovitem rojstvu, treh kraljih, pridnem Jezusu v Nazaretu, angeljčkih itd. itd. Tudi podobe bodo ostale otrokom dolgo, dolgo v spominu, zgodbe pa bodo napolnjevale njihovo dušo s plemenitimi mislimi. Cena 90 vin. V zverin j aku. V tej knjigi je naslikanih mnogo divjih živali, zraven vsake kratko pojasnilo v obliki pesmice, ki ostane otroku z lahkoto v spominu. Z nobeno rečjo dece tako ne razveseliš kakor s podobami živali, ki jih imajo tako radi. Podobe v pričujoči knjižici se odlikujejo po naravnosti, živih barvah in velikosti, da čim bolj živo stopijo pred otroško fantazijo. Cena 90 vin., na karton nalepljene slike trdo vezane v knjigo 1 K 50 vin. Robinzon starši. Znano lepo povest o Robinzonu nudi ta knjiga v lepih slikah, ki so prikrojene za otroški razum in bodo tudi odraslega zanimale. Okrajšano besedilo iz povesti pojasnjujejo lepo izvršene slike. Cena 1 K 40 vinarjev, na kartonu nalepljene slike trdo vezane v knjigo 1 K 90 vin. Slovenski ABC v podobah. To pa je za naše male, ki se vadijo brati. Ta knjižica jim bo v ta namen nabolje služila. Tu imate vse črke alfabeta, veliko in razločno, a zraven vsake črke pesmico s štirimi kiticami, ki opisuje predmet, kateri se z dotično črko alfabeta začenja. Pleg tega je pri vsaki črki podoba dotičnega predmeta. Podobice so silno ljubke, raznovrstne in po-učljive, da se bodo otrokom na prvi mah priljubile. Cena 80 vin., trdo vezan 1 K 20 vin. Hitra vožnja. Ta knjižica pa ima mnogo podob in prizorov na železnici! Vsaka ima seveda kaj primerno besedilo. Tu vidijo otroci naslikan vlak, stroj, vozove, progo, mostove, skozi katere vlak hiti, potnike, živali in blago, ki se na železniške vozove nalaga, pošto itd. Kakor znano, se otroci poleg živali najbolj za vlak zanimajo. Zato je ta knjiga s podobami gotovo ena najprimernejših daril za otroke. Cena 1 K 60 vin. * Angeljček. To je list, ki izhaja vsak mesec enkrat in je namenjen prav za otroke, ki so se že naučili brati. »Angeljček« prinaša kratke lepe pesmi, ki se jih otroci lahko na pamet uče, povesti, popise, pravljice, lepe nauke, kratkočasnice, uganjke, šaljiva vprašanja in male računske naloge, zraven pa tudi vedno čedne slike. Ne bi smelo biti krščanske družine z otroci, kjer ne bi imeli v veselje pridni deci »Angelj-čka«, tega prijatelja, svetovalca in raz-veseljevalca otrok. Naročajte »Angelj-čka«, ki neizmerno olajša vzgojo njihovih otrok! Dosedanji letniki »Angelj-čka« se dobe vsak zase vezan v knjigo po zelo nizki ceni 1 K za vezano knjigo. Če daruješ otroku eden ali več letnikov, mu boš podaril knjigo velike koristi. Dobi se že 17 različnih letnikov po 1 krono. Me li Me J korist obmeinim Slovencem' klavirjev in harmonijev ter, nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem izključno edini zastopnik na Kranjskem zgoraj omenjenih dvomih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18—) najboljši instrument. Najcenejša izposojevalnica. — Točna postrežba. — Violine od 5 K naprej. — Vse glasbeno orodje in muzikalije v velikanski zalogi. — Ugla-ševanja in popravila vseh glasbil. ZIPlffFTMIIf c. kr. izvedenec in učitelj ,Glasb.Mat.1 Ljubljana, Kongresni trg št 15. 2786 najboljše kakovosti zdrav in brezhiben, debeli ter srednje debelosti, vedna zaloga, oddaja v vsaki množini od 200 kg dalje tudi cele va- gone po prav solidni nizki ceni. Točna postrežba. 3087 Tmiarna peči Cprefe KeiaffeS $ se priporoča slavnemu občinstvu in prečustiti duhovščini za izvršitev vseh v to stroko »padajočih del. 3303 Cene zmerne. Priznano lzboren izdelek. Vzorci in proračuni na razpolago. VlarofflSa se tudi sprejemajo: S». JaRoba trg Sfeu. 5, Ljubljana. I IT Ljubljana, M,SL Kongresni trg št. 7 Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. -- Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno. 889 Langeii & Wolf, Dunaj X Zastopnik: Gabrijel Brinšel, Ljubljana, Blelweisovo cesta ;e. Izdelek proe tirsfe. 3362 HaJcenejSI obrai. Sff /B II Kurivo: bencin, bencol, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t. d., i. t. d. Nad 106.000 dobavljenih. motorji m snirouo olje sistem Diesel. Najceneja uporaba kuriva. Zahtevajte prospekt štev. 567. Manufaktorna trgovina . Peftosfe .Pri Valvazorjr Stari trg št. 4 Ljubljana Dro&nlna, pletenina, aatanterija in dežniki. 3345 7. gostilno in mesarijo je naprodaj v Spod. Gorjah ob deželi cesti proti Vint-garju, 10 minut od postaje Bled. Gostilna jc staroznana Kodrasova in se proda pod ugodnimi pogoji. Več pova »Hranilnica in posjilnica« v Gorjah. Gla^e rokavicc za dame po K 170, za gospode po K 1 *80 ter vse vrste drugih rokavic, dobro blago, dobavlja po nizki ceni J. Emmer, rokavičar, Praga, II., Jung-rnanova 11. 3930 Eg w BS K Lazge Je bolezni se obvarovati, kakor jih ozdraviti. Zato odstranite takoj vsak nahod, vsako hripavost in vsak kašelj z Thyinomel Scillae preizkušenim, zdravniško priporočenim in dobro dišečim, kašelj Injšujočim sredstvom. Tudi pri oslovskem kaši ju brezpogojno učinkujoče. Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRJLGNER-ja lekarni I c. ln kr. dvor. dobavitelj Praga III., it. 203. | Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I I steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti naprej pošiljatv! K 2*90. 5 steklenice proti napre| poSi-Ijatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej pošlljatvl 20 K. Pozor na Ime sredstva, Izdelavatclja In varstveno znamko. 311H Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: Rlhard Sušnih, dr. G. Plccoli, jos člžmaf. Pristen le ledaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na rumenem papirju. Doslej nedosežen! l! Pristno čisto AAGER-ja ribje OLJE (v zak. zajamčeni opremi) rumeno steklenica.. K 2 pri 3192 Vilj. Maager-ju na Dnnajn. Od 1869 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji. Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo. Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah. Glavna zaloga in razpo-šiljalnica za avstro-ogrsko monarhijo: W. Maager, Dunaj III/3, Heamarkt 3. Ponarejanja se sodnijsko zasledujejo. Zavod za Dunajska cesta št. 22 naprave LJUBLJANA konces. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči In prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na benc.si ln petrolin ter Diesel-ovih motorjev. V zalogi vedno v veliki izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštnlac mateiljal, mnzilnn olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vso tehn, potrebščine nasproti kavarne ,Evropa* Mehanična delavnica sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila vsakovrstnih strojev. Dela se izvrše solidno, točno in po najnižjih cenah. Proračuni na zahtevo zastonj. Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave. 74S Najcenejša vožnja v Ameriko. HJ * M M w «5 E. Kristan oblastveno kottcesiionl-rana potovalna pisarna za :: Ameriko :: v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 3143 52-1 Najcenejša vožnja v Ameriko. * ra w »m ta Ivan Doson priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave : mizarski mojster v Ljubljani Dunajska cesta 19 (Medjatova Iiiša) : za spalne ter jedilne sobe in salone. SMvane vsake vrste. JVIodroee, žlmnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke Ud. : :: NaroČila se točno izvršujejo. :: Cenik s podobami zastonj in franko. 48 Najcenejša zaloga. Cene brez konkurence. Največja in najstarejša v •■ • IZiKOf Hvg. Drelse v Ljubllani II Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovana PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naroČila na ^ štedilna ognjišča in peči " preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem s samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago Šolske akuarelne barue i Maorsi za siiltarie oetino nainooeiSi Hijnafe firnežeue hmm za pleskarje, staobne in polilStoene mizarjs, Mšm posestnike kr za domačo poraba DttsseldorSske olinate barve za umetnike Firneži, olia in retuši za umetniško slikanje Kranisho ianeno olje in iirnež Emailne » glazure Lake za vrtno pohištvo Sledilno voščilo za mode priznano najbolje Jantarjeva glazura za tla za stroje Marijin trg št. 1. Suhe kemlč.. prstene in rudninske barve Pralno olje za pode priporoča 1069 Mol! Hauptmann-a naslefl. prva kranjska tovarna za oljnate barve, Me, lake in steklarski klej. Zahieoafte cenike! Zahteuajte cenike! Podjetje betonskih stavb! ti M BRATJE SERAVMLLI * PONTELLO Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. Kiparstvo in tvomica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornainentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kamnastega blaga in Samotne opeke. I vodov Vsa Vsa dola so solidno in strokovuiaiko Izvedena. Cona najnižja. Jamstvo.Zastopstvo svodov patint .Tirni* JeMoinffianieiiaMii Hogusta Minula ^ liubliana Dnnašska cesta If. 13 poleg „Figogca" se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva ln slikanja na steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. 3314 Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. FR. Flfirilf P«*8*" f l|isbllani| SILII I*iI\9 Židovska ulica št. S priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizknšenih pušk, katere presegajo glede dela ln tudi glede strela vse druge pnškarske izdelke. ■ Posebno dobre so lahko trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles.) Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago. Popravila izvršujem najceneje, točno in zanesljivo ▼ lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam 2687 10 s povratno poŠto. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 1WHI1 JflX in Sin ISunajska cesta 17, Ljubljana. :v 335 8 OEC&JSSI iz prvih tovarn Avstrije: fturkapji, Storža (Pucb), Waff«nrad. izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Uncu-Ustanovljena leta 1867. &ezen|e poučujemo brezplačno t Adlerflcvl t salni sfrojii. Ceniki zastonj en franko Use urste mm vožnja z modernimi, velikimi brzoparniki iz \m iu Aiitapeii v New-York in m Aitorpen v Boston. je proga rtftnafcjM Star Line", Na naših parnikih .Lapland*, «Finland». «Kroonland>, »Vaderland», «Zeeland», «Sam~ land«, .Gothland*. ,Marquette*, .Menominee\ .Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in Neiv-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena ln traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ljubljane vsak torel Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na rfiesec vožnjo tez Kanado, katera pa je izdatno cc-nejša kakor v Ncw-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc Kolodvorske kolodvora na v Ljubljani, a ice odslej St. 26, od lužnega levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju. 188 (52-1) • „ s v.