Ali bo vojska? Položaj na Balkanu se nepresitano spreminja. Sedaj je nevarnost vojske jako verjetna, potem zopet se mračno nebo za nekoliko časa zvedri in nevarnost je oddaljena. V trenutku, ko to pišemo, postale so razmere zopet nekoliko prijaznejše, in vojni preroki, katerih mrgoli na vseh oglib, pravijo, da ne bo na Balkanu nobene vojske. Avstro-Ogrska je namreS po svojem carigrajskem po$laniku, grofu Pallaviciniju, ponudila Turčiji 547= milijona kron od^kodnine za to, da je zgubila Turčija yrhovno oblast (feuvereniteto) nad Bosno in Hercegovino. S tera se bo baje TurSija zadovoljila in sprijaznila z novim položajem na Balkanu. Srbija je Se vedno bojaželjna. Srbski narod je za gotovo upal, da pripade Bosna in Hercegovina v kratkem času k srbskemu kraljestvu. Srbi so sanjali o veliki srbski državi od Donave do Adrijanskega morja. V tem pa pride Avstro-OgrBka ter proglasi deželi kot svoji, k,i jih je morala 1. (1878 pomiriti in pridobiti z velikimi žrtvami Ijudi in denarja. Ves srbski narod je zaječal, kajti zbudil se Je iz lepih sanj, ter uvidel, da so le prazne sanje. Ljuta Jeza se je polastila Srbov nasproti Avstro-Ogrski, ki jim je uničila njihovo lepo bodoftnost, kojo so že gledali v sanjah. : Ves zaveden narod želi vojske, da bi se ma&^eval nad neprijazno 'Avstro-Ogrsko! | Trezni Ijudje v Srbiji pa uvjdijo, da bi bila i vojska med Srbijo in Avstro-Ogrsko samomor Srbije. I Mi smo vojaška velesila, in naše vejagtvo je dobro | oboroženo ter še boljše izšolano. Zato se kralj Peter I in rainistri niso udali ljudski želji, da bi zaCeli sami i vojsko z iAvstrijo. Tuintam so morali govoriti sicer | po Ijudski _elji, minister za zunanje zadeve MilovanoS viS se je zadnjifi zagalopiral pri tem pelo takp dalefi, • da je moral prositi Avstrijo za odpušCenje, vendar ' vojske napovedaii nisp, ampak' iskali so prej zavez- nikov. Le Srbija y zvezi z drugimi bi morcla bila Avstriji v vojni kos, Bratski narod črnogorski je bil za zvezo s Srbijo iii za vojsko proti Avstriji kmalu pridobljen. Crnagora si želi že dolgo kos Hercegovine in Dalmacije. Srečna vojska ji torej gotovo ne bi bila na škodo. Pri Bulgariji Srbija ni mogla ničesar opraviti, bulgarski narod ima sam težave, odkar je proglasil svo jo deželo za bulgarsko carstvo. Vrhutega je stala Aystrija Bulgarom ob tej proglasitvi zvesto ob strani. Pa6 pa je imela Sibija upanje, da dobi Turčijo na svojo stran, katera je v istini edina zgubila Bosno in Hercegovino, \n upanje je ni varalo. Srbskim diplomatom se je posrečilo dobiti mladoturške kroge, ki sedaj dejanskp na Turškem vladajp, na svojo stran ter jih podnetiti za sovražne 6ine proti Avstriji. Videli smo, da Turki niso pripustili, da bi aystrijske ladije V turških lukah izkrcavale avstrijsko blago. Niti pismo iz naše države ni smelo na turška tla, ako je došlo po morski pošti. Naš nadvojvpda Evgen je daroval za jeruzalemsko cerkev altar, a v Palestini altarja niso smeli izkrcati, in pripeljali so ga nadvojvodi nazaj. Avstrija je stala pred dvojno moižnostjo: ali so ponižno udati Turčiji na celi črti, ali pa začeti ž njo vojsko. Vojska bi bila nevarna. S ,Tur6ijo bi koj potegnila Srbija, Crnagora; Italija bi tudi iskala povoda, da začne z nami vojsko ter nam vzame Trst ter laške Tirole; Anglija pa bi na m,orju z vsemi moCmi podpirala nasprotno nam vojsko ter delala AvstroOgrski zapreke. V celem sedajnem -žasu, kjo so za naa na Balkanu vsled osvojitve Bosne in Hercegovine nastale težave, vede se Anglija najbolj spvražno proti nam ter podpihuje Turčijo, Srbijo in Crnogoro. Angleški kramarji bi pač radi izrinili naš'o trgovino iz Balkana ter dobili vso mofi v roke na Balkanu in Sredozemskem morju. Udati se Turčiji na celi črti, pustiti Bosno ia Hereegovino, dati bojkotirati naše blago, pustiti po- slovanje našega trgovskega brodovja muham ^urških uradnikov, to bi vzelo Avstriji pred celim avetom spo- štovanje ter ji povzrofiilo veS gmotne škode nego vsa- ka nesrečna vojska. Avstrija je torej iskala tretjo pot ¦ in jo tudi našla: Tvrkom je pokazala denar, katere- ga dobijo, ako bodo pridni in mirni. Avstrijski posla- ; nik Pallavicini je ponudil 54y2 milijonov pdškodnine za i vrhovno odlast, katero je sultan izgubil nad Bosno ia i Hercegovino. Poročila pravijo, da so se turški obrazi zelo raz- iveselili, ko sp slišaii avstrijsko ppnudbo. Sprejeli še ponudbe niso, ampak ,upanje je baje, da jo gotovo sprejmejo. Potem bi bila Turjčija izmed ,onih naših sovražnikov, koji so bili doslej pripravljeni prijeti za ©rožje, izločena in nevarnpst za vojsko zelo, zelo zmanjšana. Anglija ima mogočnp brodovje, in bi samo Tur#ijo lahko zdatno podpirala v slučaju kake vojske. Pri Srbiji je tp izkijučeno, njej lahko pomaga samo z denarjem. S tem bi ji bilo sioer mnogo pomagano, a denar tudi Vojski ni vse. Takišno je trenotno stanje na Balkanu. Toda že y prihodnjih dneh se laliko položaj zopet poslabša, recimo, da Tur&ija naše ponudbe ne sprejme, ali pa, •da namesto >Turčije stopi Italija v odkrito sovraštvo proti nam. Potres bo v Italiji kmalu pozabljen in sta- re želje bodp oživele. Med srbskim narodom živi trdno prepričanje, fla bo vojska, ko bodo gore zopet ozelenele. Avstrija Tsled tega vkljiib vsemu, kar se sedaj godi s Turči- jo, ni postala brezskrbna, temvec je pripravljena na yse! Tudi na vojsko spomladi! S tem bi torej Turčija bila izločena izvrst naših na-sprptnikov. * * Najnovejša poroSila pravijo, da je Turfiija dne 12. t. m. avstrijskemu poslaniku grofu Pallaviciniju Hradno naznanila, da se je turški ministrski svet posvetpval o avstro-ogrski ponudbi ter jo tudi sprejel.