GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 53, No. 9, Ljubljana 1995 UDK 630*1/9 SLO ISSN 0017-2723 J LETO 1995 • LETNIK 53 • ŠTEVILKA 9 Ljubljana, november 1995 VSEBINA -CONTENTS 341 Uvodnik 342 Matjaž Mikoš Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru lnterdependence of Erosion Processes in Environ­ment 352 Nevenka Bogataj Porocilo o propadanju gozdov v letu 1995 A Report on Forest Decline lnventory in 1995 Posvetovanje Gozdarstvo in varstvo narave 360 Franc Ferlin Strategija ohranjanja narave in varstva naravne dediš­cine v gozdu in gozdnem prostoru v skladu z Zakonom o gozdovih in s predlogom Programa (trajnostnega) razvoja gozdov v Sloveniji A Strategy of Nature Conservation and the Protection of Natural Heritage in the Forest and Forest Space in Accordance with the Forestry Act and the Proposal of the Program of (Long-term) Development of Fo­rests in Slovenia 369 Boštjan Anko Gozdarstvo -sestavni del ohranjanja narave Forestry -a Constituent Part in the Preserving of Nature 380 Živan Veselic Naloge javne gozdarske službe v okviru nalog varstva narave Tasks of Public Forest Service concerning Nature Protection lssues 384 Janez Cernac Kocevski naravni park The Kocevje National Park 393 Janez Bizjak Gozdovi (gozdarstvo) in Triglavski narodni park Forests (Forestry) and the Triglav National Park 396 Stane Peterlin Varstvo narave in gozdarstvo Nature Protection and Forestry 399 Andreas Speich Gozdarstvo in varovanje narave -antagonizem ali sinergija Forestry and Nature Conservation -Antagonism or Synergy Naslovna stran: mag. Pavel Kumer Guclarsk• wstn•k SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRV Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robi c, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batic , dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgoyorni urednik mag. Zivan Veselic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana, Vecna pot 2 Žiro racun -Cur. ac. ZO lT GL Slovenije Ljubljana, Vecna pot 2 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna narocnina 1.500 SIT za dijake in študente 800 SIT Polletna naroc nina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 500 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go­zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 611 02 Ljubljana O prezrtih drevesnih vrstah in prezirljivo o gozdarstvu študijski dnevi so vselej pomemben strokovni dogodek. Pomenijo predstavitev vec poglobljenih znanstvenih ali stro­kovnih prispevkov o izbrani temi, so priložnost, da gozdarji o njej izmenjajo mnenja, nenazadnje pa se na njih gozdarji vselej · zberemo v vecjem številu, kar spodbudi zavest in prispeva k temu, da se ne pozabimo. študijske dneve v Dolenjskih toplicah v dneh 9. in 1 O. novembra 1995 je Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete nekoliko provokativno naslovil Prezrle drevesne vrste in jih posvetil drevesnim vrstam, ki naj bi jim zaradi njihove manjše navzocnosti v gozdovih in v absolutnem njihovega manjšega gospodarskega pomena gozdarji namenjali premalo pozornosti. Po vsebini prispevkov sodec, menim, da je bilo stanje v tem pogledu predstavljeno nekoliko prevec crno. Vsaj v okolju, v katerem sem do nedavnega služboval, je bilo na primer plodonosno, pa tudi drugo redko drevje, vsa leta obravnavano s posebno pozornostjo. (Kakšna smreka prevec, ce kdo tako misli, je nadomestila predvsem druge vrste.) Ne glede na ta pomislek, je odlocitev, da bi s študijskimi dnevi opozorili na pomen teh manjšinskih vrst, vsekakor dobrodošla in vredna pohvale. Verjamem in upam, da je bil s tem storjen korak k naravi še bližjemu delu z gozdom. Osebno se zaradi zadržanosti -aktivni udeležbi na med­narodni konferenci Varstvo narave zunaj zavarovanih obmocij, ki je potekala prav tiste dni v Ljubljani -študijskih dni nisem udeležil, zato sem še toliko pozorneje prebral prispevke v zborniku. Zanimivo branje v skrbno urejenem zborniku; s pripombo glede nacina obravnave snovi, ki se je pri nekaterih referentih že kar udomacila: pomanjkljivosti stroke (katera pa jih nima! -zato se srecamo, da jih odpravimo) se lotevajo skoraj omalovažujoce do stroke in vseh, ki v skladu z osnovnimi naceli stroke po svojih moceh oziroma po moci, ki jim je dana, skrbijo za naše gozdove. Zborniki z gozdarskih posvetovanj postajajo že kar prirocniki za nastopanje proti gozdarjem pri prizadevanju po razširjenem oziroma celovitem obravnavanju gozdnega prostora. Strateška napaka, za stroko in referente! Urednik GozdV 53, 1995 341 GDK: 116 Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru** lnterdependence of Erosion Processes in Environment Matjaž MIKOŠ * Izvlecek Mikoš, M.: Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru. Gozdarski vestnik št. 9/1995. V slo­venšcini , cit. lit. 14. Prispevek poudarja pomembnost obvladovanja erozijskih pojavov v Sloveniji, ki so razširjeni na skoraj dveh tretjinah njene površine. Kratko so podane in opisane naravne danosti, pomembne za vsako resnejšo analizo ogroženosti zaradi de­lovanja erozijskih pojavov, to je podnebje, obli­kovitost površja, kamninska sestava tal, pokrov­nost tal in vodnatost. Erozijski pojavi so razdeljeni glede na prevladujoce dinamicne sile narave. Pou­darek je nadalje dan vodnemu režimu, njegovi povezanosti v prostoru in casu. Nakazani so neka­teri problemi pri cloveškem poseganju v vodni režim in kratke usmeritve, ki jih moramo upoštevati pri urejanju vodnega režima. Kljucne besede: vodni režim, naravne danosti, klasifikacija erozijskih pojavov 1 UVODNA RAZMIŠLJANJA INTRODUCTION Pomen gozdnega prostora v naravni in kulturni krajini je nesporen. Gozdnatost v Sloveniji narašca v zadnjih desetletjih in tako se Slovenija s preko 50%-no gozd­natostjo uvršca v sam vrh evropskih držav. Na drugi strani je za Slovenijo znaci l na tudi razvejana hidrografska mreža, saj jo prepreda vec kot 25.000 km strug vodo­tokov in vec kot 8.000 km hudournikov. •• Razširjeni povzetek predavanja z istim na­slovom na Izobraževalnem dnevu na temo "Voda v gozdnem prostoru", ki ga je organiziralo Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Posocja v Idriji dne 27. 1 O. 1995. ·doc. dr. Matjaž Mi koš, dipl. ing. gradb., Katedra za splošno hidrotehnika, Fakulteta za gradbe­ništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani in Vodno­gospodarski inštitut, Ljubljana, oboje Hajdrihova 28, 61 000 Ljubljana Synopsis Mikoš, M.: lnterdependence of Erosion Proc­esses in Environment. Gozdarski vestnik No. 9/ 1995. ln Slovene, lit. quot. 14. The contribution stresses the importance of ero­sion control in Slovenia, where eros ion processes are spread over nearly two thirds of its surface. Natural conditions important for any serious anal­ysis of endangering of environment due to erosion processes are shortly described, i.e. climate, re­lief morphology, lithological composition, soil co­ver and water abundance. Erosion processes are classified according to the prevailing dynamical forces of nature. The emphasis is further given to water regime and its link-up in environment and time. Pointed out are also some problems with human interventions into water regime and short aims to be respected when regulating water re­gime. Keywords: water regime, natural conditions, classification of erosion processes Povprecna gostota tako presega 1.5 km strug vodotokov na km2 površine. Znacilna za Slovenijo je tudi relativno zmerna intenziteta erozijskih pojavov, saj se v Sloveniji povprecno letno sprošca okoli 5 milijonov m3 erozijskega drobirja, od katerega dobra polovica zastaja v povirjih. Preostanek, okoli 2.3 milijona m3, pa se iz povirij odplavlja in premešca vzdolž vodotokov. Pri tem povprecja za­vajajo, saj se vecina navedenih kolicin sprošca in odplavlja iz posameznih hudo­urniških obmocij, predvsem erozijskih ža­rišc globinske in tudi bocne erozije. V nekaterih od njih se povprecno letno sproš­ca tudi vec kot 2.000m3 erozijskega dro­birja ali zemljin po km2, kar za nekajkrat presega povprecno specificno sprošcanje zemljin v hudourniških obmocjih Slovenije (500 m3/km2, leto) (Pintar in Mikaš 1983). Pri sonaravnem gospodarjenju z gozdom je potrebno poznati soodvisnosti erozijskih pojavov v prostoru nasploh in posebej v 342 GozdV 53, 1995 gozdnem prostoru. Pomen gozdnega pro­ stora za umirjanje in usmerjanje erozijskih pojavov je velik in sonaravne gospodar­jenje z gozdom predstavlja pomemben clen v trajnostnem urejanju vodnega re­žima v prostoru nasploh (Mikaš 1 994a). 2 NARAVNE DANOSTI 2 NATURAL CONDITIONS Za razumevanje dinamike erozijskih poR javov v prostoru je najprej potrebna analiza naravnih danosti v prostoru. Takšna ana­ liza nam omogoca prepoznati tista ob­mocja v prostoru, ki so potencialno ogro­ žena zaradi delovanja erozijskih pojavov. Naravne danosti, pomembne za obravnavo erozijskih pojavov, obicajno delimo v pet skupin: podnebje, oblikovitost površja, kamninska sestava tal, pokrovnost tal in vodnatost (Pintar in Mi koš 1 984b) 2.1 Podnebje 2.1 Climate Med parametri podnebja so morebiti najpomembnejše padavine, predvsem nji­ hova prostorska in casovna razporeditev. Na splošno velja pravilo, da so za erozijske pojave predvsem pomembne ekstremne vrednosti parametrov naravnih danosti in manj njihova povprecja, tudi ce so rezultat dolgotrajnih opazovanj (Fazarinc in Mikaš 1 992). Tako lahko za padavine recemo, da je pomembneje poznati intenziteta kratkotrajnih nalivov, kot pa letna ali me­ secna povprecja padavin. Prav intenziteta padavin poljubne povratne dobe (ver­jetnosti nastopanja) in trajanja, ki ustreza kriticnemu casu stekanja nekega povirja, je pomemben parameter dolocanja povr­šinskega odtoka iz tega povirja oziroma t. i. visoke vode. Pri analizi podnebja je zelo pomembno poznati mikroklimatske znacilnosti po­sameznega obmocja, ki se kažejo v njegovi osoncenosti, prevladujocih temperaturnih nihanjih ali prevladujocih smereh vetra. Vpliven parameter podnebja je tudi snež­nost. Tako povprecni datum zacetka in konca neprekinjene snežne odeje doloca smiselnost naložbe v gradnjo smucarskih naprav. Razlicne višine snežne odeje se uporabljajo v razne namene. Maksimalna višina snežne odeje v opazovalnem ob­ dobju, ki naj bo cim daljše, je na primer dober kazalec ogroženosti pred snežnimi plazovi in osnova za dimenzioniranje obR jektov za varstvo pred snežnimi plazovi. 2.2 Oblikovitost površja 2.2 Relief Morpholo9y Pri površju locimo tri znacilnosti njene oblikovitosti in sicer: -orientacijo povfšin, -nagib površin in -hrapavost površin. Tako orientacija površin predvsem do­ loca mikroklimatske razmere, saj vpliva neposredno na osoncenost neke lege in s tem tudi posredno na rastišcne pogoje, ki tako omogocajo rast dolocene vegetacijske združbe. Najpomembnejši parameter obli­kovitosti površin je nedvomno nagib po­vršin, ki je skupaj z absolutno nadmorsko višino edinstven kazalec potencialne ogroR ženosti prostora. Tako lahko že na osnovi nagiba neke površine sklepamo, ali je ta površina lahko plazovite obmocje, ogro­ ženo zaradi proženja snežnih plazov. Z nagibom površin se vecajo tudi erozijske sile tekocih voda in vpliv zemeljske tež­nosti, ki zmanjšuje odpor zrn zemljin, kar vodi v drugacne ali intenzivnejše erozijske pojave pri vecjih nagibih površin. Hrapavost površin je manj vpliven parameter obli­kovitosti površin, je pa pomemben pri dolocanju ogroženosti neke površine pred pocasnim plazenjem snežne odeje in pro­ženjem snežnih plazov. Hrapave površine delujejo stabilizirajoce na snežno odejo, medtem ko gladke površine, predvsem nevarna so strma travnata pobocja, omo­gocajo pogosto proženje snežnih plazov. 2.3 Kamninska sestava tal 2.3 Lithological Com position Zemeljsko površje sestavljajo hribine, ki jih delimo na kamnine, zemljine in plodna tla (Pintar in ostali 1 990). Kamnine pre­perevajo in razpadajo v zemljine in plodna tla. Erozijskim pojavom so predvsem pod- Gozd V 53, 1995 343 vržene zemljine. Najpomembnejša lastnost zemljin, ko gre za erozijske pojave, je njihova erodibilnost, to je podvrženost erodiranju. Vecja erodibilnost pomeni manjši odpor posameznega zrna zemljin dinamicnim silam voda, snega, ledu, vetra in težnosti. Zemljine odlikuje sicer cela vrsta pomemb­nih lastnosti, od osnovnih (poroznost, gostota, prepustnost, vodosprejemnost, vodozadrževalnost), prek posledicnih (po­vezanost, lepljivost, vlažnost), do odvisnih lastnosti (stabilnost, nosilnost, obstojnost, obdelovalnost, rodovitnost, uporabnost, erodibilnost). Skupen imenovalec vecine lastnosti zemljin je odvisnost posamezne lastnosti od vsebnosti ali nasploh pri­sotnosti vode v povezavi z zrnavostjo zemljine. Z uravnavanjem odnosov voda­zemljina lahko v temeljih spremenimo lastnosti nekega zem lji šca, npr. labilno v stabilno, poplavno v varno, sušno v plodno (Pintar in Mikoš 1984b). Obicajno govorimo o zrnavostnih združ­bah zemljin, saj je zrnavost temeljna last­nost zemljine, kadar gre za dolocanje podvrženosti erozijskim silam narave. Izraz združba želi tudi poudariti vzporednost z rastlinskimi združbami, npr. tipicnimi gozd­nimi združbami Slovenije. Za vsako združ­bo, npr. predalpskega mešanega buko­vega gozda, je znacilna mešanica dre­vesnih vrst in zvrsti podrastja, ki lahko uspeva ob dolocenih rastišcnih pogojih (nadmorska višina, kolicina in razporeditev padavin, sestava tal ... ). Podobno velja za zrnavostne združbe, npr. neprebranih in grobih hudourniških plavin, drobnih usedlin v zadrževalnikih voda ali ledeniških gro­belj, da so nastale ob prevladujocih dina­micnih pogojih in imajo tem pogojem ustrez­no zrnavostno sestavo, ki nato v veliki meri doloca njihove ostale že prej omenjene lastnosti. Plodna tla kot zadnja zvrst hribin so predvsem objekt raziskovanja agro­nomov, ceprav so tudi plodna tla pod­vržena erozijskim silam, predvsem vetra in tekocih voda. 2.4 Pokrovnost tal 2.4 Soil Cover Pokrovnost tal delimo v vec zvrsti, od golicav prek tipicnih vegetacijskih zvrsti, 344 GozdV 53, 1995 kot so travniki, pašniki, grmicevje , sa­dovnjaki, vinogradi, njive ali gozd, do krcevin (Pintar in Zemljic 1990). Sledijo rabe prostora zaradi clovekove prisotnosti ali dejavnosti, kot je poselitev ali promet­nice. Zadnja zvrst pokrovnosti tal pripada hidrografski mreži tekocih in stojecih voda, tudi mocvirij. Predvsem je med zvrstmi pokrovnosti pomembna obraslost tal, ki uravnana zracne tokove, gibanje voda, infiltracijsko sposobnost zemljišc, stabilnost zemljišc , rastišcne pogoje ali rastlinsko zašcitenost tal. Obraslost tal pa je obenem tudi kazalec dosedanje rabe prostora in s tem kazalec mnogih bioticnih in abioticnih pojavov, stopnje ogroženosti ali uporab­nosti prostora. Zvrsti pokrovnosti je možno dolocati z metodami daljinskega zaznavanja in kot take nakazujejo globalne lastnosti povirja. Tako lahko že v naprej precej dobro oce­nimo, kam usmeriti morebitne raziskave terenskih razmer v povirju in kje bo težišce kasnejšega urejanja povirja. Slika 1. Gozdni potok v povirju reke Sopote (foto avtor). Figure 1. Forest creek in the Sopota River basin (photo author). Pomembnejši vplivi obraslosti tal na vodni režim in erozijske pojave so pred­vsem: -tvorba, obnavljanje in ohranjanje plod­nih tal, -uravnavanje lokalne klime (obnavljanje in cišcenje zraka, blaženje temperaturnih nihanj in vetrov, zasencevanje in vplivi na sosešcino) , -vplivi na snežno odejo (nalet snega z vetrom, prestrezanje, mehansko opiranje snežne odeje, zasencenost) , -vplivi na gibanje voda in odtekanje visokih voda (prestrezanje padavin in mehansko zaviranje predvsem površin­skega in tudi podpovršinskega odtoka, plemenitenje vodozadrževalne zmoglji­vosti, uravnavanje izhlapevanja) ter -zašci ta pred spi ran jem in plazenjem ze mljišc. 2.5 Vodnatost 2.5 Water Abundance Zadnja naravna danost ne obsega pa-rametrov vodne bilance nekega povodja, ki so podani že med podnebnimi parametri (padavine, izhlapevanje), temvec obsega parametre odtoka voda. Predvsem gre za trajanje pretocnih hitrosti voda kot kazalca erozivnih sil tekocih voda. Le-te so izra­žene s pomocjo krivulj trajanja pretokov voda in metodami vrednotenja srednjih in lokalnih pretocnih hitrosti voda v hudo­urniških strugah in strugah dolinskih vo­dotokov (Mikoš 1989b, _Mikoš v tisku). 3 EROZIJSKI POJAVI 3 EROSION PROCESSES Na našem planetu delujejo eksogeni in endogeni d inamicni naravni pojavi, tako da se erozijski pojavi uvršcajo ob bok tekton­skim premikom ali vulkanskim izbruhom. Erozija je v svoji preprosti obliki posledica delovanja eksogenih naravnih sil vetra, vode, snega, ledu, težnosti in tempe­raturnih nihanj vsled delovanja soncn ih žarkov na zemeljsko površje. Posledica je Slika 2. Prodna te hudourniške naplavine v gozdu-: hudournik Crlovec v dolini Vrat (foto avtor). Figure 2. Torrential gravel deposits in forest-the Crlovec Torrent in the Vrata valley (photo author). GozdV 53, 1995 345 nižanje zemeljskega površja, ki se vcasih prikazuje v povprecnem znižanju neke površine v 1000 letih. Ce privzamemo, da je v Sloveniji povprecno letno odplavljanje zemljin iz povirij in njihovo premešcanje vzdolž vodotokov okoli 270 m3 na km2 površine in leto, potem tej kolic in i ustreza znižanje površine v povprecju za 270 mm v 1000 letih. Ker se seveda površina ne niža enakomerno, tako izracunana pov­precje prej zavaja oziroma je lahko le orientacijska primerjava intenziteta ero­zijskih pojavov med posameznimi podrocji ali podnebji. Za uspešno spremljanje in obvladovanje erozijskih pojavov je najprej potrebna neka njihova enotna klasifikacija. Pogosto se uporablja delitev erozijskih pojavov glede na vzrok njihovega nastanka, to je glede na prevladujoce dinamicne sile narave, ki erodirajo zemeljsko površje in premešcajo zemljine. Tako poznamo naslednje vrste erozijskih pojavov (Pintar in Mikoš 1983): -pojavi kemicnega, biološkega in fi­zikalnega preperevanja, -vetrna erozija, -snežna erozija, -ledeniška erozija, -vodna erozija, -plazna erozija in -podorna erozija. Ker se dinamicne si le narave med­sebojno prepletajo, pogosto nastopijo tudi mešane oblike erozijskih pojavov. Po­sledica delovanja erozijskih pojavov je torej sprošcanje, odplavljanje, premešcanje in odlaganje erozijskega drobirja. Ko erozijski drobir ali sprošcene zemljine dosežejo struge vodotokov, jih poimenujemo plavine. Plavine se premešcajo po dnu kot rinjene plavine ali skupaj z vodnim tokom kot lebdece plavine, dokler se ne odložijo in tako tvorijo odkladnine. Zrnavostna sestava odkladnin je dolocena z izvornimi tipi­kamnin, intenziteto na njih delujocih di­namicnih erozijskih sil v casu premešcanja in prevladujocimi pogoji odkladanja. Kot vidimo, je za delovanje erozijskih pojavov znacilno, da lahko obmocje njihovega delovanja razdelimo na tri locena obmocja: obmocje nastanka ali sprošcanja , obmocje premešcanja ali spreminjanja ter obmocje odlaganja ali zastajanja. Takšna delitev je 346 GozdV 53, 1995 pomembna ne samo za razumevanje di­namike erozijskih pojavov, temvec tudi za pravilno izbiro in dimenzioniranje varo­valnih in zašcitnih objektov. Le-ti so lahko tehnološko ali inženirsko popolnoma v redu, vendar ne služijo svojemu namenu, ce so postavljeni na napacno mesto in zato dimenzioniranj na napacnih zasnovah. Zaradi tega je toliko bolj pomembno pri urejanju vodnega režima nasploh in še posebej pri urejanju povirij poznavanje dejanskih razmer in ne le tehnologije gradnje. 4 VODNI REŽIM 4 WATER REGIME 4.1 Povezanost vodnega režima 4.1 Link-up of Water Regime Vodni režim lahko opišemo kot kolicinsko in kakovostno gibanje vode v prostoru in casu. Pomembna naloga urejanja vodnega režima je uravnavanje odtokov voda, ki naj bo optimalno tako za vodni prostor kot za cloveka. S temi nalogami se ukvarja varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Prehitro odtekanje voda siromaši vodnatost obmocja, voda se ne pretaka skozi pod­talje, kjer bi se ocistila in mineralizirala. Tako na eni strani visoka voda hitro odtece in na svoji poti povzroca škodo, na drugi strani pa so nizki pretoki dodatno osi­romašeni in pogosto ne dopušcajo nikakr­šnih odvzemom voda, npr. za energetsko izrabo, saj bi bil s tem ogrožen biološki minimum v vodotoku. Povezanost vodnega režima se nadalje kaže v pomenu dinamicnega pojava sproš­canja , spiranja, odplavljanja, premešcanja in odlaganja plavin v vodotokih na vodni režim (Mikoš 1989a). Kakršnokoli pre­kinjanje normalnega dotoka plavin iz zaledij v dolinske vodotoke onemogoca vzpo­stavljanje naravnega ravnovesja strug. Le­to sloni na izenacitvi premestitvene zmog­ljivosti vodnih tokov za premešcanje plavin z dotokom plavin, tako kolicinsko kot tudi zrnavostno. Prekinjen dotok plavin ali dotok plavin neustrezne zrnavostne se­stave iz povirij voda vodi k delno in popol­noma nezasicen im vodnim tokovom, ko se relativno ravnovesje posteljic dna strug vodotokov ne more vec doseci in je potM rebno dna strug vodotokov umetno sta­bilizirati, da se ne bi pretirano poglabljala. Obenem prekinitev dotoka plavin iz zale­ dij onemogoca stalno in zmerno obnav­ ljanje dna strug vodotokov, kar zmanjšuje njihovo samocistilno sposobnost. Le-ta postaja vse bolj upoštevanja vredna last­ nost. Naši vodotoki so že precej onesna­ ženi, tako da zašcita voda poleg ukrepov preprecevanja neposrednega in posred­nega onesnaževanja tekocih in stojecih površinskih ter podzemnih voda racuna prav na samocistilno sposobnost tekocih pa tudi podzemnih voda. Pri tem je pomembna tudi dinamicna povezava površinskih in podzemnih voda. Na eni strani se površinske vode pretakajo v podtalje in napajajo podtalnico, ki je glavni vir pitne vode v velikem delu Slo­venije. Obratno pa se podzemne vode lahko drenirajo v površinske vode in vodoM tok tako osušuje okoliški vodni svet ob njem. Stalna povezava površinskih in pod­ zemnih voda je obenem še posebej po­membna za obstanek in razvoj vodnih in obvodnih biotopov. Vse pogosteje prihaja v vodotokih do kolmacije ali zamuljitve dna struge, ki preprecuje pretakanje podzem­ nih in površinskih voda. Glavni vzrok za­ muljevanja je dotok prevelikih kolicin drob­nozrnatih plavin, ki se nato odlagajo v dnu. Pojav zamuljevanja ni enkraten, je pa lahko napredujoc, ce se dno zamuljene struge ne obnavlja, in zamuljena plast vsaj ob­ casno ne spere. 4.2 Problemi pri poseganju v vodni režim 4.2 Problems when intervening into Water Regime Raba prostora se ob vsesplošnem in relativno hitrem družbeno gospodarskem razvoju vse bolj intenzivira in posega tudi v predele, ki so bili dosedaj pušceni ob strani. Razvoj v preteklosti je pripeljal do številnih posegov v vodni režim (Pintar in Mikaš 1983, Mikaš 1989a). Taki poseji so: -zadrževalnik] plavin in voda, -hidroelektrarne in male hidroelektrarne, -odvzemanje proda in divje robkanje, -obzidavanje in utesnjevanje strug -hidromelioracije mocvirnega obvod­nega sveta, -in podobno. Pogosto se je urejanje vodnega režima usmerilo v investicijsko gradnjo posa­ meznih objektov ali naprav in premalo v stalno in redno vzdrževanje. Obenem je znacilnost zadnjega casa tudi vse bolj: -intenzivna in neprimerna raba prostora, -slabljenje in ponekod odmiranje rast­linske odeje, predvsem prizadetost gozdov, -zanemarjanje hribskih in gorskih ob­mocij, to je ravno obmocij pogosto labil­nega ravnovesja po cloveku preoblikovana krajine, -in še bi lahko naštevali. Prej omenjeno stanje vse bolj vodi v: -povecan in skoncentriran površinski odtok voda, -povecano površinsko sprošcanje in spiranje razrahljanih zemljin, -prekinjen normalni dotok in pretok plavin, z že omenjenimi posledicami za vodni režim, naravo in krajino ter s tem posredno za cloveka. Svoje bo v bližnji prihodnosti dodal še efekt tople grede kot posledica globalnih podnebnih sprememb. Nekateri scenariji napovedujejo pogostejše suše, intenziv­nejše nalive velikih intenzitet ter drugacno razmerje med umirjenimi erozijskimi pojavi in enkratnim/ sporadicnimi erozijskimi po­ javi. Le-ti lahko presežejo intenziteto umir­jenih erozijskih pojavov tudi za magnitudo in vec. Tako lahko enkratni udari plavin iz povirij dosežejo veckratne povprecne letne kolicine dotekajocih plavin. To dejstvo zelo otežkoca inženirsko reševanje erozijske problematike, saj pogosto sporadicnih pojavov ne moremo obvladovati in pred­stavljajo latentno nevarnost za prostor v precejšnjem delu Slovenije. 4.3 Usmeritve pri urejanju vodnega re· žima 4.3 Aims of Water Reg ime Regulations Pri nacrtovanju in izvajanju ukrepov urejanja vodnega režima je nujno upo­števati naravo erozijskih pojavov. Prednost pri urejanju morajo dobiti bolj intenzivni in GozdV 53, 1995 347 pogosteje nastopajoci pojavi, ki bolj ogro­žajo prostor. Pri tem je potrebno na­crtovane ukrepe obravnavati d inam icno in ne staticno. Predvsem je potrebno objekte in naprave dimenzionirati na dinamicne obremenitve in ob tem upoštevati ne­zanesljivost izhodišcnih osnov. V naravi se pogosto pojavov ne da vrednotiti z natanc­nimi vrednostmi temvec veliko bolj z ve­likostnimi razredi oziroma verjetnostjo ali pogostostjo njihovega nastopanja. To pa pomeni, da obstaja dolocena verjetnost, da bo objekt ali naprava morala prenesti tudi vecje obremenitve od tistih v postopku dimenzioniranja. Zato je potrebno nacrto- Slika 4. Zemeljski usad v povirju hudournika Belca v Zgornjesavski dolini (foto Franci Rojnik, Vodno­gospodarski inštitut, Ljubljana). Figure 4. Slope failure in the watersheds of the Be/ca Torrent in the Upper Sava Valley (photo Franci Rojnik, Water Management Institute, Ljub­ljana). Slika 3. Prodna te naplavine v gozdu-Tamar v Julijskih Alpah (foto Franci Rojnik, V GI, Ljubljana). Figure 3. Gravel deposits in forest-Tamar in the Julian Alps (photo Franci Rojnik, VGI, Ljubljana). vati in iskati take tehnicne rešitve, kjer izbran objekt tudi ob vecjih obremenitvah ne odpove takoj in popolnoma. Kot kla­sicen primer tega pristopa lahko omenimo kaštne zgradbe ali uporabo žicnih košar, ki zagotavljajo podajnost opernega ali podpornega objekta, ki se lahko vsaj do dolocene mere prilagaja pomikom zaledja. Rešitve pri urejanju vodnega režima mo­ramo torej iskati ob upoštevanju dinamike in spremenljivosti robnih pogojev. Naslednji pomemben parameter pri iska­nju ustreznih rešitev je upoštevanje traj­nostnega razvoja ter zahtev varstva narave in nege krajine. V sedanjem casu tako postajajo ekološke zahteve vse pomemb­nejše in se vgrajujejo v sonaravne ureditve Slika 5. Sistem zaplavnih pregrad v hudourniku Selca v Zgornjesavski dolini (foto Franci Rojnik, Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana). Figure 5. Check dams in the Be/ca Torrent in the Upper Sava Valley (photo Franci Rojnik, Water Management Institute, Ljubljana). Slika 6. Zemeljski usad v povirju reke Sopote (foto avtor). Figure 6. Slope failure in the Sopota River basin (photo author). EROZIVNOST ERODIBILNOST VODE ZEMLJE ~ EROZIVNE SILE dinamicna ODPOR PROTI ~ VODE soodvisnost PREMEŠCANJU 1' DINAMICNE SILE ravnovesne ZRNAVOSTNEZDRUŽBE ~ TEKOCIH soodvisnosti ZEMLJIN VODA v V STRUGAH POVIRJIH VODOTOKOV sprošcanje, spiranje in DOTOK gibanje in odplavljanje zemljin odlaganje 7 pla vin pribiranje, premena PLA VIN priblranje, premena in in predelava zemljin Diagram 1: Dinamika vodne erozije. Diagramm 1: Dynamics of water erosion. vodotokov. Pri tem ne gre pozabiti, da v obmocju intenzivnih dinamicnih obreme­nitev seveda izbira "mehkih" rešitev ni ravno velika in se mora še vedno pogosto uporabljati klasicne materiale, kot so ka­men, les in beton. V nižinskih vodotokih, kjer so dinamicne sile voda bistveno bolj umirjene, je uporaba živih gradiv in so­naravna ureditev vodotoka dosti bolj spre­jemljiva z inženirskega stališca zagotav­ljanja protipoplavne varnosti ali relativnega ravnovesja vodotoka. Zanemariti tudi ne smemo dejstva, da sonaravne ureditve zahtevajo vec prostora. V preteklosti je ta prostor vodam že pripadal, sedaj jim ga vracamo in temu recemo sonaravna ure­ditev. Vrednotenje erozijskih pojavov v sonaravno urejenih vodotokih je z inže­nirskega vidika izziv in zahteva poglobljeno znanje, predvsem re c ne morfologije in recne hidravlike. V vsakem primeru še naprej velja, da je potrebno pri urejanju vodnega režima zagotoviti gospodarnost in upravicenost vlaganj. Problem pri tem predstavljajo ekološke, krajinske in sociološke funkcije vodnega režima, ki se le težko financno vrednotijo. Nadalje je potrebno za traj­ predelava plavin nostno urejanje vodnega režima zagotoviti ustrezno organizacijsko strukturo nosilcev urejanja, predvsem vodarjev in njihovo tesno sodelovanje z ostalimi temeljnimi nosilci urejanje prostora, predvsem goz­darji, kmetijci in urejevalci krajine. Le-ti urejajo naravne danosti, katerim se morajo prilagoditi uporabniki prostora, kot so npr. urbanisti, ki nacrtujejo prostorski razvoj in usklajujejo rabe prostora. Sama organi­zacijska struktura ne pomeni nic brez stabilnega vira financiranja ob spoštovanju lokalnih interesov. Ob konkretnem urejanju je predvsem pomembno zaporedje izva­janja ureditvenih ukrepov in del, pri cemer naj imajo prednost pri izvajanju tista ob­mocja, kjer je vecja osredotocenost ero­zijskih pojavov in hitrejše njihovo napre­dovanje, vecja ogroženost prostora, krajin­skih in kulturnih vrednot ter kadar gre za vecnamensko rabo prostora. LITERATURA 1. Fazarinc, R., Mikoš, M., 1992. Feststoffmobi­lisierung als Folge extremer Niederschlage in Slo­wenien. Mednarodni simpozij INTERPRAEVENT 350 GozdV 53. 1995 1992, Bern, Švica, Zbornik del, 1, s. 377-388. 2. Mikoš, M., 1989a. Urejanje hribovskih vodo­tokov. Acta hydrotechnica, Laboratorij za meha­niko tekocin , Univerza v Ljubljani, let. 7, št. 6, 84 s. 3. Mikoš, M., 1989b. Metode vrednotenja sred­njih pretocnih hitrosti v naravnih vodotokih. Grad­beni vestnik, 38, 1/2, s. 16-23. 4. Mikoš, M., 1994a. Pomen eksperimentalnih povodij za ugotavljanje vplivov gozda na vodni režim. -Gozd in voda, Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani, s. 51­60. 5. Mikoš, M., 1994b. Erozija v Sloveniji (1 ). Tudi sonaravno urejanje vodotokov mora upoštevati zakonitosti premešcanja plavin. DELO, Priloga Znanost za razvoj, Ljubljana, 12.10.1994, s. 14 6. Mikoš, M., 1994c. Erozija v Sloveniji (2). Za zmanjševanje posledic erozije so potrebne izkuš­nje in znanje. DELO, Priloga Znanost za razvoj, Ljubljana, 19.10.1994, s. 6 7. Mikoš, M., v tisku. Vrednotenje pretocnih hit­rosti voda v strmih hudourniških strugah. Gradbeni vestnik (sprejeto v objavo) 8. Mikoš, M., Colaric, 0 ., 1987. Presoja zapro­jevanja HE Doblar 1938-1982. Porocilo Vodno­gospodarskega inštituta, C-640, Ljubljana, 37 s. 9. Pintar, J., Fazarinc, R., Mikoš, M., Zemljic, M., 1990. Kvalitativna in kvantitativna razdelava lastnosti za Slovenijo znaciln ih hribin. -Porocilo o delu na projektnem sklopu Raziskava temeljnih lastnosti zemljin in vplivnih parametrov v odnosu "voda-zemlja", Vodnogospodarski inštitut, Ljub­ljana, 57 s. in priloge 10. Pintar, J ., Mikoš, M., 1983. Izdelava smernic in normativov z globalno usmeritvijo urejanja po ekosistemih, pojavnostih in ekološki primernosti ter nacinov gospodarjenja s povirji voda. -Porocilo Vodnogospodarskega inštituta, C-432, Ljubljana, 133 s. 11. Pintar, J., Mikoš, M., 1984a. Povzetek dose­daj opravljenih del s podrocja urejanja snežnih plazov za potrebe operativne hudourniške dejav­nosti. Porocilo Vodnogospodarskega inštituta, C­439, Ljubljana, 90s. 12. Pintar, J., Mikoš, M., 1984b. Zugang zu der langfristigen Planung der Bewirtschaftung von Wa­ssereinzugsgebiete. Mednarodni simpozij INTER­PRAEVENT 1984, Beljak, Avstrija, Zbornik del, 3, s. 205-220. 13. Pintar, J., Mikoš, M., Šolar, M., 1989. Ure­ditvene zasnove obmocja Sopote. Porocilo Vodno­gospodarskega inštituta, C-539, Ljubljana, 1 OO s. 14. Pintar, J., Zemljic , M., 1990. Kvalitativna in kvantitativna razdelava hidroloških lastnosti raznih tipov pokrovnosti površin-rastlinske odeje. -Poro­ci lo o delu na projektnem sklopu Raziskava temelj­nih lastnosti zemljin in vplivnih parametrov v od­nosu "voda-zemlja", Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana, 35 s. in priloge Slika 7: Primer uspešne utrditve brežine pri gradnji gozdne ceste (foto: mag. Robert Robek). Figure 7: An example of successfuly stabilization of slope at forest road construction (photo: mag. Robert Robek). GDK: 524.61 :48 Porocilo o popisu propadanja gozdov v letu 1995 A Report on Forest Decline lnventory in 1995 Nevenka BOGAT AJ* Izvlecek Bogataj, N.: Porocilo o popisu propadanja goz­dov v letu 1995. Gozdarski vestnik št. 9/1995. V slove n šcini s povzetkom v ang lešcin i , cit. lit. 1. V Sloveniji poteka že od leta 1985 na vzorcn i mreži na ravni države redna inventarizacija po­škodovanosti gozdnega drevja. V letu 1995 je bila inventura ponovljena na gostejši mreži 4x4km, ki zajema 712 vzo rcnih traktov. V prispevku je prikazana metodologija in organizacija dela pri izvedbi inventure, predstavljeno je stanje in trendi osutosti gozdnega drevja v primerjavi z rezultati enakih inventur v nekaterih bližnjih državah. Kljucne besede: zdravstveno stanje gozdov, inventura poškodovanosti gozdov, osutost gozd­nega drevja. 1 UVOD INTRODUCTION Gozdarski inštitut Slovenije (v nadalje­vanju GIS) se ukvarja s problematiko propadanja gozdov že dve desetletji. Prvot­no so bile evidentirane poškodbe gozdov zaradi imisij na lokalnih ravneh, od leta 1985 pa poteka redna inventarizacija po­škodovanosti gozdnih dreves na državni ravni ter druge raziskave motenj v gozd­nem prostoru. V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije je bila letos izvedena že osma nacionalna inventura poškodo­vanosti gozdnih dreves in podatkov o gozdnem prostoru oziroma cetrta na mreži gostote 4x4 km. Osnovne ugotovitve pre­liminarnih analiz so bile javnosti pred­stavljene 6. oktobra na novinarski kon­ferenci v okviru Festivala znanosti. V nekoliko razširjeni obliki jih predstavljamo strokovni javnosti v nadaljevanju, podrob­nejša analiza podatkov, ki bo vklju cevala • N. B., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slo­venije, 61000 Ljubljana, Vecna pot 83, SLO Synopsis Bogataj, N:, A Report on Forest Decline lnven­tory in 1995. Gozdarski vestnik No. 9/1995. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 1. A regular inventory of damaged forest trees has been going on on state level in Slovenia since 1985 in a sample network. ln 1995 the inventory was repeated in a more dense network of 4 x 4km, comprising 712 sample tracts. The article presents the methodology and organiza­tion of work in the carrying out of the inventory, with the most important results being presented, the trends of forest tree damage established and the inventory results com pared with those of sim­ilar inventories in some of the neighbouring coun­tries. Key words: forests' health condition, forest decline inventory, forest tree defoliation. tudi analize vzrokov poškodb, pa bo pred­stavljena v posebni publikaciji. 2 METODA IN ORGANIZACIJA DELA 2 WORK METHOD AND ORGANIZATION Terenski podatki so bili zbrani z metodo dvostopenjskega vzorce nj a v traktih. Kri­terij izbora primarnih vzorcn ih enot je bila lega presecišca 4x4 km mreže Gauss­Krugerjevega koordinatnega sistema v gozdu. Metodologija izbora sekundarnih vzo rc nih enot oz. ploskev in dreves na ploskvah je ustaljena in predstavljena v novem prirocniku (Kovac s sodelavci, 1995). Glede na prejšnje popise pa je bil nekoliko spremenjen izbor in n aci n eviden­tiranja znakov: • nekateri znaki drevesa so opušceni , • spremenjen je nacin evidentiranja ne­katerih rastišcnih znakov (npr. ekspozicija, naklon), • dodani so znaki, s katerimi bo omo­goce n o celovitejše vrednotenje gozdnega prostora in njegovih funkcij (kamnitost, pH 352 GozdV 53, 1995 tal, mešanost sestaja, nastanek sestaja, pomlajevanje, objedanje, temeljnica, ne­kateri kazalci gozdnega okolja, npr. število medonosnih vrst, podrtice, vodniyiri, ero­zija, objekti itd.). Vsebinska razširitev ponavljajoce se inventure je razvidna tudi iz njenega pre­imenovanja v "Monitoring gozdnih eko­sistemov". Desetletna serija podatkov za nacionalni gozdni prostor torej ni name­njena le ocenjevanju zdravstvenega stanja sestojev temvec tudi kakovostnejšemu nacrtovanju razvoja gozdov, varstvu in zašciti gozdnega okolja, izpolnjevanju med­narodnih obveznosti države in podrob­nejšim raziskavam. Popis je bil izveden v predvidenem roku, ko je v pretežni vecini Slovenije vrhunec vegetacijske sezone. Za financno kritje projekta je poskrbelo Ministrstvo za kme­tijstvo in gozdarstvo, izvajalcema GIS in Zavodu za gozdove Slovenije pa se je letos pridružil tudi Zavod za statistiko, ki je izvedel prepis podatkov z obrazcev v datoteko. Potek dela je predstavljen na Sliki 1. V razlicnih fazah dela ugotovljene nepravilnosti povzrocajo dodatno porabo casa, a bistveno ne vplivajo na rezultate. 2.1 Obseg dela 2.1 Work Scope V gozdu je 712 traktov. To število v prejšnjih popisih ni bilo enako, ker so bili tedaj nekateri trakti izpušceni ali pre­maknjen!, leta 1987 pa so bili opazovani tudi trakti na 4x2 km mreži. Izmed 712 traktov je 8 traktov nedostopnih, 20 traktov v podmerskem gozdu, na 2 traktih so bila posekana vsa drevesa, na 18 traktih pa je bila popisana le posamezna ploskev. Vsa drevesa so bila popisana na 664 traktih. Skupno je bilo popisanih vec kot 16 000 dreves. lnventura je bila izvedena med 1 O. julijem in 29. avgustom z dvoclanskimi ekipami, v katerih je bil vodja diplomiran inženir gozdarstva. Sodelovalo je 28 vodij ekip, od katerih jih je le nekaj že sodelovalo v prejšnjih popisih (Slovenj Gradec, Novo mesto, Tolmin in Bled). Kakovost dela smo poskusili zagotoviti z podrobnimi navodili pred zacetkom dela (Prirocnik, tridnevni seminar) in s kontrolo izvedbe. Terenska kontrola je bila izvedena z dvema neod­visnima ekipama na 52 traktih. Ocena skupne porabe casa je 924 delovnih dni. Preglednica 1: Obseg dela na 4 km mreži Table 1: Work scope ina network of4x 4km Leto št. traktov št. dreves Year No. of tracts* No. of trees 1985 1207 24832 1987 1151 25008 1991 549 13176 1995 712 16169 - *Opomba: Trakt Je pnmarna enota vzorcenJa Note: Tract-a primary sample unit 3 REZULTATI MONITORINGA GOZDNIH EKOSISTEMOV 1995 3 THE RESULTS OF FOREST ECOSYSTEM MONITORING IN 1995 3.1 Zdravstveno stanje sestojev 3.1 Forest Stands' Health Condition V letu 1995 je srednja osutost slo­venskega gozda 21 %. Vseh ocitno poško­dovanih dreves (z osutostjo > 25%) je 22%. Ocitno poškodovanih je 14 % listav­cev in 26 % iglavcev. Najbolj prizadete drevesne vrste so med iglavci jelka (Abies alba), bor (Pinus sp.) in smreka (Picea abies), med listavci pa hrast (Quercus sp.) in domaci kostanj (Castanea sativa) (Slika 2). Starejše drevje je bolj osuto kot mlajše drevje, raznodobni sestoji in cisti debeljaki bolj kot drogovnjaki. 3.2 Primerjava stanja s preteklimi leti 3.2 A Comparison of the Situation with Previous Years Stanje gozdov se je glede na stanje leta 1991 poslabšalo (Slika 4). Zmanjšuje se delež neosutega drevja, kar je posebno izrazito pri listavcih. Neosutih je vec listav­cev kot iglavcev, kar je splošna ugotovitev vseh naših in tujih inventur. Enako raz­merje ostaja tudi v razredu rahlo osutih Gozd V 53, 1995 353 Slika 1: Shema poteka dela monitoringa gozdnih ekosistemov 1995 Figure 1: The out/ine plan of work procedure in forest ecosystem monitoring Priprava navodil za terensko snemanje GIS 1.1-15.6 . • Izvedba seminarja za vodje delovnih ekip GIS 28.6.-30.6. ' ' Izvedba inventure Kontrola podatkov (terensko snemanje podatkov) z neodvisno ekipo na terenu ZGS GIS 1.7.-29.8. 10.7.-31.8. ' Kontrola popisnih listov GIS 1.8.-5.9 . • Prepis podatkov iz obrazcev v datoteke ZRSS 15.8.-15.9 . • Obdelava podatkov, priprava porocila GIS 1.10.-15.11. dreves (1-1 0%), toda razlika je bistveno manjša kot pri neosutih drevesih. Delež listavcev v tem razredu po letu 1987 stalno narašca , ce sar za iglavce ne moremo trditi. Tudi v razredu med 11 % in 25% osutostjo prevladujejo iglavci. Oc iten je relativno nizek delež listavcev v tem razredu in njihov neprekinjen trend povecevanja . Drevesa, ki so osuta nad 25%, imenujemo ocitno osuta drevesa. Njihov delež se 354 GozdV 53, 1995 zmanJSUJe, k cemur prispevajo predvsem iglavci. Delež listavcev v tem razredu je izjemno majhen in kaže rahlo tendenco poveceva nja. Izrazito povecevanje deleža ocitno osutih dreves je ugotovljeno za hraste in bukev. Delež mocno prizadetega drevja (med 61 % in 99%) pa je vsa leta zelo podoben in nizek. Zaradi vpliva sani­tarnih secenj na delež dreves v tem raz­redu , podatka ne moremo uporabiti brez pridržkov. Slika 2: Osutost gozdnega drevja leta 1995 kot delež dreves v razredu osutosti Figure 2: Defoliation of forest trees in 1995 as expressed in tree share by defoliation classes BU HR KO SM JE OlG LIST VSI Slika 3: Prostorska porazdelitev poškodovanosti gozdnih sestojev-stanje 1995 Figure 3: Spa tia/ distribution of forest stand damage • situation 1995 Opomba: Indeks je delež dreves v traktu, ki so osuta vec kot 25% Note: The index is the share of the trees in a tract which are defoliated more than 25%. GozdV 53, 1995 355 Slika 4: Trendi osutosti gozdnega drevja v desetletju 1985-1995 Figure 4: Trends in forest tree defo/iation in the decade 1985 -1995 Intenziteta osutostl Defoliation lntenslty L eto popisa podatkov lnventory year Slika 5: Prostorski prikaz trendov osutosti 1991-1995 Figure 5: Spa tia/ presentation of defoliation trends from 1991-1995 ~:~l ••• 1 ~"-• '< ,-.6"/-:-o-~~~--• :'1\ ~ w;•· .. ,;a o ( l!lov'hj Pat • O O •• • ,..P, "\. 'J o • o • • ., • .,_,~ _ l -f r-4rf)-...'-......,...-. ~ -· • • • e • O O 0 Manbo1· e • • -. • . ...,...._ ,_.( '\;~ ()()() • \ .,... • J • ( eo ec • ece• ·-·1 -. ( ·-L'"'" o:> • ~!--.~ 1'--"~cr ;--.\,._ ..JJ..;;-• • o • ·"'. • • o ._ " ,., .o\. C••• • •• •• coco • • • · o~ • • -.......,.......__} ~-• 1) _.. (10 btd e • , -, e :::>:>:> &U..rjp ..... • • .,_~O • • •) I'JJJ • r oo•o ••· ..... 1 0'~·· :> 8 0 y-"j ll\d o •1'!9c•r•·· f \:."~) J J ,. • :>C, o c;~Jl • ee o\ • a.;ee ::> ~ • • o •• . ~ ) 2_ ) • -..Jl__!-'h .... e Ce a ra nj .. ) • O~ Crljt" • O • e J ---q_.._ 'tJilnln• • ' •• o . ce ~/ . o o --~~· • • • ,---,...,_ ___________ __ )•eooe •-1• • c •5 • cc• • •• .c oo• ,J 1 •)•• <>DODe e• C_,.' O 8 J80 • eC i LEGE!\ DA //• •I)OO o Q..e•) • oo • ::> ?••• o• o o )" • ) e O e O O ('-[) O • ee Ljublpn• • • O e O • • e "),. ' INDEKS <'" • Je • D•O .. et e e OC ··~· O• O p Ne!tpremenjt-no "-,__ C)..a•ee o ee o c .~ ·• • ••C•e oo • •• 1 •. • ec • ' e • • e e -. ' •) •• o. • •• o ••• o ::> •'-,~ Ore ....,_; . -. o s A ';l f) "-... ....... .._... • ••• o .• 10 -18 e B \.._ O • ee • e • O ~ O • s ·'Y) ?""toJe• tli •. • • • ( e ~· e e O 20 -30 ...... o o • • • • ,.. • ~~-~·. J '$etana. OO • • • • O ee • ee • ·~ r· • eE ve~ kot 30 '-, •· •• •e poe ::> • • eco >OO O r'~o ee , • !llo e> • (J. o _" e eo C• • e O • ::>Cl Cl • 'JO • i t""" O O.QO SC'_. c ;../ :J?_Of'OO O O.,_ e )C::'-.J:,Ji_j~ ~ c.-. ~ '? __ __, '""---'--q_,-~-­ 356 GozdV 53, 1995 V primerjavi z preJSnJlm popisom pred štirimi leti kaže poslabšanje stanja bistveno vec traktov kot njegovo izboljšanje. Najbolj se je stanje poslabšalo v severnem delu kranjske obmocne enote. Ocitno se je osutost povecala tudi na obmocjih z vecjim deležem listavcev (Novo mesto, Brežice) ter v kocevski in mariborski obmocni enoti. Relativno stabilno stanje glede na leto 1991 kažejo obmocne enote Tolmin in Bled. Izboljšanje je bilo ugotovljeno na zahodnih obronkih Pohorja in v Mežiški dolini, posamicno pa tudi drugod. Ponekod je bilo izrazito izboljšanje ugotovljeno v neposredni sosešcini izrazitega poslab­šanja (Kranj, Maribor, Kocevje), kar one­mogoca poenostavljene razlage vzrokov osutosti gozdnega drevja. 3.3 Primerjava stanja s sosednjimi in nekaterimi drugimi evropskimi drža~ vami 3.3 A Comparison with the Neighbouring and Nearby Countries Slovenski podatki za leto 1 995 kažejo podobno stanje, kot ga za leto 1 994 kažejo podatki švicarske inventure in kot je bilo ugotovljeno tudi na Madžarskem in v Nemciji. V Italiji je drevje v povprecju manj osuto kot pri nas, na Hrvaškem pa v povprecju precej bolj. Povprecni delež ocitno poškodovanih dreves v Evropi je višji-26% (28% iglavcev in 24% listavcev), med vsemi drevesnimi vrstami pa so naj­bolj prizadeti hrasti (Quercus sp. 32%) in jelka (Abies sp.33%). Relativne razlike med leti v Evropi nakazujejo izrazito poslab­ševanje predvsem v mediteranskih drža­vah (Forest Condition in Europe 1 995, An­n ex 11-5). Trendi niso enotni, osutost gozd­nega drevja se vecinoma povecuje (npr. Italija, Španija, Ceška, Švica, Hrvaška, švedska), ponekod zmanjšuje (Avstrija) oziroma ostaja stabilna (Francija, Finska). 4 ZAKLJUCEK 4 CONCLUSION Nacionalna terestricna inventura poško­ dovanosti gozda in gozdnih ekosistemov je financno, organizacijsko in izvedbeno izjemno zahteven projekt, ki služi temeljnim odlocitvam na nacionalni ravni in osnovnim usmeritvam nacrtovanja na obmocnem nivoju. Rezultati bodo dokoncni in pod­robneje razclenjen; v posebni publikaciji. Osutost gozdnih dreves se je povecala, izraziteje listavcev. V povprecju ostajajo iglavci še vedno bolj prizadeti od listavcev. Med drevesnimi vrstami so najbolj pri­zadete drevesne vrste jelka, hrast in do­maci kostanj. Kostanjev rak ocitno še vedno redci populacijo te drevesne vrste, vzrokov za stanje drugih drevesnih vrst pa tudi v Evropi ne znajo razložiti le s po­samicnim prevladujocim dejavnikom. Ocit­ne spremembe so bile ugotovljene zlasti na tistih obmocjih, ki doslej niso bila tako prizadeta (Kocevje, Novo mesto), hkrati pa ostaja osutost visoka na vseh doslej izrazito prizadetih obmocjih (Kranj, Celje, Nazarje). V primerjavi z drugimi evropskimi državami je z osutostjo izražena poško­ dovanost slovenskega gozda nižja, kar nas Preglednica 2: Primerjava indeksov osutosti z nekaterimi državami Table 2: A comparison of defoliation index with some countries Slovenija Avstrija Italija Madžarska Hrva~ka Nemcija Švica 95 94 94 94 94 94 94 Vsa drevesa 22.4 7.8 19.5 21.7 28.8 24.4 22.6 All trees lglavci 26.3 7.9 15.0 21.2 39.3 21.6 26.0 Coniterous trees Listavci 14.8 7.4 20.7 21.8 26.4 30.1 16.2 Deciduous trees Opomba: Indeks je delež dreves v traktu, ki so osuta vec kot 25%. Note: The index is the share of the trees ina tract which are defoliated more than 25%. GozdV 53, 1995 357 Primer smreke, ki jo že štejemo za huje poško­dovano-25% osutost (foto: Nevenka Bogataj). Norway Spruce that is defoliated 25% (photo: Ne­venka Bogataj). uvršca med države z relativno ohranjenimi gozdovi. Skrb povzroca zlasti povecevanje osutosti hrastov, ki po osutosti izstopajo že sedaj, in povecevanje osutosti bukve. Možnosti za razlago bodo vecj e, ko bo ugotovljeno, na kakšnih rastišci h in v kakšnih sestojih se je osutost posamezni drevesni vrsti najbolj (ozi roma najmanj) povecala in ko bodo analizirani tudi drugi inventarizirani znaki. Ugotovitve inventarizacije in drugih ra­ziskav, s katerimi se ukvarjamo na GIS, bodo dosegle svoj namen šele tedaj, ko bodo gozdarski in družbeni napori posegli v tiste možne vzroke motenj gozdnih ekosistemov, na katere je mogoce vplivati, to pa so nedvomno vse antropogene spre­membe naravnega stanja gozda. A REPORT ON FOREST DECLINE INVENTO­RY IN 1995 Summary ln 1995, the fourth inventory of the forest de­cline symptoms and other forest properties was performed on a 4x4 km grid in Sloven ia. Over 16 000 trees were assessed in the 644 tracts (of 712 tracts in total) from July 1st to August 29th by 28 field teams. The inventory concept is based on a two-stage sampling and is consistent through the ten year assessment. The number of param­eters observed is rising, concentrating the atten­tion on the parameters of the stand and its eco­logical environment (pH, erosion, water and other objects in the forest, forest functions, etc.). Spe­cial attention was payed to the quality control, which consisted of the newly published detailed instructions, including a photoguide, a field semi­nar (3 days) and 8% of the tracts control led by an independent team. Defoliation data were analysed at the very be­ginning and they show the decline of broadleaves, especially of the oak (Quercus sp.) and beech (Fagus sylvatica). The percentage of the conifers in the class above 25% defoliation is decreasing, which is not evident in broadleaves. ln general, conifers show worse condition than broadleaves. The condition has changed mainly in the areas where broadleaves dominate while the most de­foliated Kranj, Celje and Slovenj Gradec areas remain in the leading position. Comparated with the neighbouring and some other countries, Slovenian forests are in a relatively good condi­ tion but as already mentioned the negative chang­es are evident for the oak and beech. Last but not least -the reasons of the observed forest condi­tion are not known even after more than a ten year period -antropogenical changes of natural ecosystems should be reduced if the stable natu­ ral forest is the general aim of our efforts. Opomba: Pri pripravi datotek in arhiva sta sodelovala Rudi Mutec in Igor Sirk. Oblikovanje slike 4 je delo mag. Janeza Krca, sliki 3 in 5 pa je pripravil ing. Tone Kralj. VIRI 1 . 1$0VAC, M., S IMON9 1c , P., BOGATAJ, N., BATIC, F., JURC, D., HOCEVAR, M., 1995. Mon­itoring propadanja gozdov in gozdnih ekosistemov -prirocn i k za terensko snemanje podatkov. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana 358 Gozd V 53, 1995 Posvetovanje GOZDARSTVO IN VARSTVO NARAVE 2. oktober 1995 Evropsko leto varstva narave '95 V organizaciji Zveze gozdarskih društev Slovenije Gozd V 53, 1995 359 GDK: 931:907 Strategija ohranjanja narave in varstva naravne dedišcine v gozdu in gozdnem prostoru v skladu z zakonom o gozdovih in s predlogom programa (trajnostnega) razvoja gozdov v Sloveniji A Strategy of Nature Conservation and the Protection of Natural Heritage in the Forest and Forest Space in Accordance with the Forestry Act and the Proposal of the Program of (Long-term) Development of Forests in Slovenia Franc FERLIN . Izvlecek Ferlin, F.: Strategija ohranjanja narave in varstva naravne dedišcine v gozdu in gozdnem prostoru v skladu z zakonom o gozdovih in s predlogom programa (trajnostnega) razvoja gozdov v Slo­veniji. Gozdarski vestnik št. 9/1995. V slovenšcini , cit. lit. 9. Avtor v prispevku navaja dolocila obeh temeljnih državnih aktov za usmerjanje ravnanja z gozdovi: Zakona o gozdovih in Programa razvoja gozdov v Sloveniji (še v fazi predloga), ki dolocajo ohranjanje narave in varstvo naravne dedišcine . Ugotavlja, da sta oba dokumenta prežeta s skrbjo po ohra­njanju narave, kot je to za slovensko gozdarstvo znacilno že vec kot stoletje. Navedeno govori v prid odlocitvi, da bi novoustanovljeni Zavod za gozdove Slovenije kot javna gozdarska služba opravljal tudi nekatere dodatne operativne naloge s podrocja varovanja narave. K ljucn e besede: varovanje narave, gozdarstvo, Zakon o gozdovih, Program razvoja gozdov v Sloveniji 1 UVOD INTRODUCTION Gozdovi simbolizirajo Slovenijo. Pokri­vajo vec kot polovico (54%) slovenske krajine in so skupaj z gozdnatim prostorom njena bistvena prvina. Prostorsko so naj­pomembnejši element naše naravne in kulturne krajine in zaradi tega zelo po- ·mag. F. F., dipl. inž. gozd., državni sekretar, MKGP, Parmova 33, Ljubljana Synopsis Ferlin, F.: A Strategy of Nature Conservation and the Protection of Natural Heritage in the For­est and Forest Space in Accordance with the Forestry Act and the Proposal of the Program of (Long-term) Development of Forests in Slovenia. Gozdarski vestnik No. 9/1995. ln Slovene, lit. quot. 9. The provisions of the two basic state Acts re­garding the directing of forest managing: the For­estry Act and the Program of Forest Development in Slovenia (stili in the proposal stage), which define nature conservation and the protection of natural heritage, are cited in the article. It has been established that the care of nature conser­vation permeates both documents, which has been characteristic of Slovenian forestry for more than a century. The established fact speaks well for the decision that the newly founded Forestry Insti­tute of Slovenia as a public forestry institution should also perform some additional operative tasks in the field of the protection of nature. Key words: nature protection, forestry, Forest­ry Act, Program of Forest Development in Slovenia membna naravna vrednota. Slovenija je s tolikšnim deležem gozdov tretja najbolj gozdnata država v Evropi. V primerjavi z gozdovi v drugih evropskih državah so naši gozdovi mnogo bolje ohranjeni in imajo precej bolj pestro naravno zgradbo. Po­dobno velja za našo gozdnato krajino. Ohranjenost in pestrost (drobnozrnatost) slovenskih gozdov in (gozdnate) krajine je vsekakor posledica naravnih dejavnikov, vendar pa tudi pozitivnega odnosa našega, posebno kmeckega c loveka, do gozda v preteklosti. Ohranjenost in pestrost gozdov 360 GozdV 53, 1995 je vsekakor tudi rezultat dolge (1 OO-letne) tradicije sonaravnega ter malopovršinske­ga gospodarjenja z gozdovi, torej nacrt­nega in skrbnega -naravoohranjevalnega gospodarjenja, S to tradicijo sovpada tudi zacetek nacrtnega naravovarstva v Slo­veniji -z izlocitvijo prvih pragozdnih re­zervatov na Kocevskem pred dobrimi 1 OO leti (leta 1892). Vecina gozdov v Sloveniji je v zasebni lasti, lastniška razdrobljenost pa je izredno velika. To je resnicnost tudi, ko govorimo o ohranjanju narave in varstvu naravne de­dišcine. Prav skrbno gospodarjenje z za­sebnimi gozdovi, ob hkratnem ohranjanju njihove pestrosti, je zato še posebno pomembno. Zato predstavlja težišce vsega strokovnega delovanja in prizadevanj goz­darjev. Zakon o gozdovih tako predvideva enovito strokovno usmerjanje ohranjanja in razvoja vseh gozdov -ne glede na lastništvo. Zanj je zadolžena javna goz­darska služba, organizirana v Zavodu za gozdove Slovenije (skupaj 824 delavcev javne gozdarske službe in 39 lovcev, dozdaj 92% zasedena). Zakon o gozdovih zagotavlja sonaravno in vecnamensko gospodarjenje z vsemi gozdovi, v skladu z naceli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delo­vanje gozdov kot ekosistema ter ohran­janje in pospeševanje njihovih funkcij. S sonaravnim gospodarjenjem, ki je prilagojeno naravnim zakonitostim in upo­števa lastništvo gozdov ter temelji na trajnosti gozda in njegovih funkcij, lahko dosežemo potrebno sozvocje ekoloških, socialnih in gospodarskih interesov, ob socasnem ohranjanju narave gozda in njegovih posebnih znamenitosti/redkosti. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ki je razvito v Sloveniji, je torej ena redkih dejavnosti, ki organsko povezuje ohra­njanje narave in varstvo njene dedišcine ter gospodarsko dejavnost. Temelji na negi gozda in omogoca krepitev biološke in ekološke stabilnosti gozdnih ekosistemov. Edino sonaravno gospodarjenje pa lahko socasno ohranja naravne populacije rast­linskih in živalskih vrst in celo pospešuje naravno (biološko) pestrost. O tem se vsekakor lahko prepricamo kar v naših gozdovih samih, posebno ce jih (morda iz pticje perspektive) primerjamo z gozdovi naših (zahodnoevropskih) sosedov. Trajnostno gospodarjenje ("Sustainab/e Management"), ki pa ni nujno tudi so­naravno ("C/ose-to Nature Management") in ohranjanje ("Conservation") gozdov, sta sedaj postala tudi splošni evropski usme­ritvi. Tej usmeritvi se je poleg Slovenije-s podpisom Konvencije o biološki pestrosti (Rio 1992), Alpske konvencije (Dunaj 1993) ter Strasbourških in Helsinških resolucij o varstvu gozdov v Evropi (Helsinki 1993) pridružila vecina evropskih držav. Po­memben napredek k uresnicevanju obvez in usmeritev na podrocju biološke pestrosti pa naj bi prinesla vseevropska strategija biološke in krajinske pestrosti, dokument, ki so ga v oktobru 1995, v imenu vlad 50 evropskih držav, podpisali ministri za okolje v Sofiji. 2 IZHODIŠCA ZA OHRANJANJE NARA­VE IN VARSTVO NARAVNE DEDIŠCINE V ZAKONU O GOZDOVIH 2 CONCEPTS REGARDING NATURE CON­SERVATION AND THE PROTECTION OF NA­TURAL HERITAGE IN FORESTRY ACT 2.1 Temeljni cilj zakona 2.1 Basic Gaal of the Act Naravovarstveni znacaj gozdarstva in zakona o gozdovih, omenjen v uvodu, izhaja že iz temeljnega cilja zakona (1. clen): "zagotovitev sonaravnega ter vec~ namenskega gospodarjenja v skladu z naceli varstva okolja in naravnih vred~ not, trajno in optimalno delovanje goz~ dov kot ekosistema ter uresnicevanje njihovih funkcij". Gre torej za celovit eko­sistemski koncept sonaravnega gospodar­jenja z gozdom ter socasnega ohranjanja narave, ki ga npr. danes kot princip sektor­ske integracije ohranjanja narave zasle­dimo tudi v predlogu vseevropske stra­tegije o biološki in krajnski pestrosti. 2.2 Opredelitev funkcij gozdov 2.2 The Definition of Forest Functions Med temeljne vloge gozda, ki ponazar­jajo pomen gozdov pri ohranjanju narave GozdV 53, 1995 361 in varovanju našega okolja, prištevamo zlasti vlogo gozda kot temeljnega ogrodja krajine, edinega vecjega ohranjenega ost­anka narave, ki je življenjski prostor šte­vilnih avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst in pomemben dejavnik pri iskanju stikov c loveka z naravo. Konkretno so naravo­varstvena i z hodišca dolo c ena v posa­meznih funkcijah gozdov (3. clen). Zakon o gozdovih posebej opredeljuje tako eko­loške (varovanje gozdnih zemljišc in se­stojev, hidrološka, biotopska ter klimatska funkcija), socialne (zašcitna funkcija -varovanje objektov, rekreacijska, turist icna, poucna, raziskovalna, higienskozdravstve­na funkcija, funkcija varovanja naravne in kulturne dedišcine in drugih vrednot okolja, obrambna ter estetska funkcija) kot tudi proizvodne (lesnoproizvodna, pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovnogospo­darska funkcija). Ovrednotenje funkcij goz­dov je temelj nacrtovanju usmerjanja raz­voja gozdov, ohranjanju in varstvu ter gospodarjenju z gozdovi. 2.3 Nacrtovanje v gozdu in gozdnem prostoru 2.3 Planning in the Forest and Forest Space Gozdnogospodarsko in gozdnokrajinsko nacrtovanje ("Forest management" in "For­ est landscape planning''), ki je med drugim neizogibna podlaga tudi operativnemu naravovarstvu, je doloceno v 1 O. c l enu zakona. Slednji predvideva, da se v sploš­nem delu gozdnogospodarskega nacrta obmocj a (med drugim) dol oc ijo funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje, na podlagi bioloških kazalnikov pa tudi usmeritve za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb ter razmerje med divjadjo in njenim okoljem, kar je podlaga za izdelavo lovsko­gojitvenih nacrtov obmoc i j. V prostorskem delu gozdnogospodar­skega nacrta obmocj a (in enote) se pre­vzamejo obmocja, ki so razglašena za varovalni gozd oziroma za gozd s po­sebnim namenom z zakonom, in (med drugim) doloc ijo tudi obmocja gozdov s posebnim namenom, kjer je izjemna po­udarjenost funkcij gozdov v širšem ali lokalnem interesu, ter dolocijo obmocja, pomembna za ohranitev prosto ž i veci h živali. S tem so dani temeljni okviri pro­storskemu planu (krajinskemu nacrtu ) ozi­roma v njegovem okviru npr. nacrtom varstva naravne dedišcine. V lovskogojitvenem n acrtu obmocja (12. clen) se v skladu z zakonom na podlagi ugotovljenih bioloških kazalnikov uskla­jenosti divjadi z njenim okoljem in ob upoštevanju usmeritev iz splošnih delov gozdnogospodarskih nacrtov obmocij dolo­c ijo cilji in usmeritve ter ukrepi za ohra­nitev populacij divjadi in za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem. Smernice in dela za socasno ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij se dol ocijo celo na detaljni (izved­beni) ravni v gozdnogojitvenem nacrtu po posameznih gozdnih ekosistemih oziroma njihovih delih (13. clen). Potrebni gozdno­gojitveni in gozdnovarstveni ukrepi za njihovo ohranjanje in pospeševanje (npr. biološke pestrosti) pa se lastniku gozda po poprejšnjem svetovanju do l ocijo celo v od locb i v upravnem postopku (17. clen). Dodatni ukrepi oziroma dela, ki so pot­rebna zaradi zagotovitve posamezne iz­jemno poudarjene socialne funkcije v goz­du, ki ni razglašen za gozd s posebnim namenom (npr. ekocelice, habitati), pa se dolocijo s pogodbo med lastnikom takega gozda in državo oziroma lokalno skup­nostjo (46. c l en). V pogodbi se do loci lastniku gozda tudi višina odškodnine za zmanjšano lesnoproizvodno funkcijo in višina povrac i la za izvedbo v pogodbi do locenih del. ln nenazadnje, minister, pristojen za goz­darstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, ter ministrom, pri­stojnim za varstvo naravne oziroma kult­urne dedišcine , predpiše vsebino (ome­njenih) nacrtov za gospodarjenje z gozdovi, roke in podrobnejši postopek sprejemanja splošnih delov gozdnogospodarskih nacr­tov ter nacin spremljanja njihovega iz­vajanja (13. clen ). 2.4 Ohranjanje habitatov 2.4 Conservation of Habitats 36. clen zakona o gozdovih doloca , da se morajo v skladu s splošnimi deli gozd­ 362 Gozd V 53, 1995 negospodarskih nacrtov v gozdovih ohra­njati oziroma ponovno vzpostavljati habitati vseh avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst. V gozdovih s spremenjeno sestavo gozd­nih življenjskih združb se mora postopno ponovno vzpostavljati njihova naravna sestava. Številcnost populacij avtohtonih vrst prosto živecih živali v gozdnem ekaR sistemu pa mora zagotavljati biološko ravnotežje ter ne sme ogrožati razvoja gozda ali preprecevati uresnicevanja ciljev gospodarjenja z njim. 2.5 Gozdovi s posebnim namenom 2.5 Forests of Special Purpose Gozdovi, v katerih je izjemno poudar­jena raziskovalna funkcija, higiensko-zdrav­stvena funkcija ali funkcija varovanja na­ravne in kulturne dedišcine, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom (44. clen). Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdovi na obmocjih, ki so razglašena za naravne znamenitosti po predpisih o varstvu naravne dedišcine. 2.6 Naravne znamenitosti in redkosti v gozdu 2.6 Natural Objects of lnterest and Curiosities in the Forest Naravne znamenitosti oziroma redkosti v gozdu oziroma v gozdnem prostoru (44. clen) so gozdna drevesa s premerom nad 120 cm in gozdna drevesa z izjemnimi botanicnimi, dendrometricnimi, biotopskimi ali oblikovno estetskimi lastnostmi ter deli gozda, ki so posebno pomembni za ohra­nitev posameznih avtohtonih rastlin ali prosto živecih živali, in se zavarujejo po predpisih, ki urejajo varstvo naravne de­dišcine. Zakon o gozdovih torej na pod­rocju varstva naravne dedišcine uvaja še dodatno zavarovano kategorijo naravnih znamenitosti oziroma redkosti v gozdu (ekocelice, habitati) in zagotavlja njihovo varstvo tudi zunaj (vecjih) zavarovanih obmocij. 3 STRATEGIJA OHRANJANJA NARAVE IN VARSTVA NARAVNE DEDIŠCINE V PREDLOGU PROGRAMA RAZVOJA GOZ­DOV 3 A STRATEGY OF NATURE CONSERVATION AND THE PROTECTION OF NATURAL HERIT­AGE IN THE PROPOSAL OF THE PROGRAM OF FOREST DEVELOPMENT 3.1 Splošna izhodišca 3.1 General Concepts Naravovarstveno naravnanost in vsebino programa razvoja gozdov doloca že zakon o gozdovih (7. clen), ki pravi, da se s Programom razvoja gozdov v Sloveniji dolocijo nacionalna politika sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, umeritve za ohranitev in razvoj gozdov ter pogoji za njihovo izkorišcanje oziroma vecnamensko rabo. Njegov sestavni del je tudi program ohranitve in gospodarjenja z živalskim svetom v gozdnem prostoru, kjer se do­locijo splošne usmeritve za gospodarjenje s prostoživecimi živalmi ter za ohranitev in izboljšanje njihovih življenjskih razmer. Program razvoja gozdov temelji tudi na enajstem poglavju Agende 21, sprejete na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED) v Riu de Janeiru leta 1992, ki nalaga državam podpisnicam, da pripravijo nacionalni gozdarski akcijski pro­gram za gospodarjenje, ohranitev in traj­nostni razvoj gozdov, ki mora biti povezan z drugimi rabami prostora. Program raz~ voja gozdov torej tako kot zakon o gozdovih temelji na nacelih trajnosti, sonaravnosti in biološke pestrosti, ce­lovitega ohranjanja in varstva gozdov ter njihove vecnamenske vloge in rabe. 3.2 Dolgorocni cilji sonaravnega go­spodarjenja z gozdovi 3.2 LongRterm Goals of Close-to Nature Forest Managing (1) Ohranitev in trajnostni razvoj gozdov v smislu njihove biološke pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij, med drugim: • ohranitev in krepitev bioekološke staR bilnosti gozdnih ekosistemov in trajnostno ter sonaravne ravnanje z njimi; GozdV 53, 1995 363 • ohranjanje in vzpostavljanje rastlinske in živalske pestrosti ter varovanje redkih ali ogroženih vrst in ekosistemov v gozdu, pa tudi ohranjanje in vzpostavljanje pri­mernega življenjskega okolja za vse avtoh­tone vrste prosto živecih živali; • ohranjanje in krepitev varovalne vloge gozdov itd. (2) Ohranitev naravneqa okolja in eko­loškega ravnotežia v krajini (krajinske pestrosti), med drugim: • ohranitev primerne gozdnatosti v vseh slovenskih krajinah in preprecevanje drob­ljenja gozdnih površin; • ohranitev, vzpostavitev in oblikovanje gozdnih robov ter skupin drevja, posamez­nih dreves, obvodnega gozdnega rastja, protivetrnih pasov in omejkov zunaj gozda; • skrb za ohranitev in razvoj naravnih ekosistemov nad zgornjo gozdno mejo; • skrb za ohranitev in razvoj vodnih ekosistemov v gozdnem prostoru itd. 3.3 Strategija ohranjanja in razvoja goz­dov v prostoru 3.3 Strategy of Conservation and Development of Forests Within the Space Pri usmerjanju razvoja krajine je treba: • skupaj z drugimi uporabniki prostora izdelati nacrte ohranjanja in trajnostnega razvoja krajine (krajinske pestrosti); • izdelati izhod i šca in merila za ohra­nitev nepogrešljivih ostankov gozdov, sku­pin ter posameznih dreves v krajini, hkrati pa je treba zaradi številnih splošno .ko­ristnih uc in kov gozdov preprecevati drob­ljenje ostankov gozdov v nižinskih predelih; • izdelati usmeritve za delo s skupinami drevja in posamicnim drevjem zunaj gozda ter izdelati predloge za renaturacijo z naravnimi prvinami revne krajine; • na podlagi študij ranljivosti okolja izde­lati nacrte za ohranitev in varovanje eko­sistemov nad zgornjo gozdno mejo. Pri usmerjanju razvoja gozdov s po­udarjenimi ekološkimi in socialnimi funk­cijami je treba: • prepreciti rabe gozdov, ki bi ogrozile trajnostni razvoj gozdov in njihovih funkcij; • izdelati prostorske nacrte poudarjenosti funkcij in dolociti usmeritve, ukrepe in omejitve za gospodarjenje na obmocjih s 364 Gozd V 53. 1995 posameznimi izjemno poudarjenimi funk­cijami; • izdelati merila za dolocitev varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom; • izlociti posebej vredne habitate za živali oziroma predele, ki so posebej pomembni za ohranitev biološke pestrosti v gozdu in krajini in prilagoditi gospodarjenje z goz­dom njihovi vlogi; • ohranjati in pospeševati naravno se­stavo in pestrost drevesnih vrst ter upo­števati naravni sukcesijski razvoj gozdne vegetacije; • prepušcali ekološko zelo ranljive se­stoje na ekstremnejših rastišci h naravnemu razvoju (razen nujnih sonaravnih sanacij); • dolociti varstvene režime za izjemno poudarjeno dedišcinsko-varstveno funkcijo in omejitve pri sonaravnem gospodarjenju z gozdovi, pri posameznih objektih naravne dediš cine pa zagotoviti njihovo popolno varovanje, itd. 3.4 Program ohranitve in gospodarjenja z živalskim svetom v gozdnem prostoru 3.4 The Program of Conserving of and Manag­ing the Ani mal World with in the Forest Space Vsaka populacija prosto živecih živali je enkraten in neponovljiv genski zaklad dolocenih lastnosti in znacilnosti živalske vrste, zato jo je treba ohranjati in (ob)va­rovati v njenem življenjskem prostoru. Populacija vsake vrste prosto živece živali in njen življenjski prostor sta neloc lji va celota, zato naj bo tudi njuno obravnavanje celovito. Ohranitev vseh prosto živecih živalskih vrst in njihovega naravnega življenjskega okolja mora temeljiti na kakovostnem na­crtovanju upravljanja s populacijami kot sestavnem delu nacrtov za gospodarjenje z gozdovi. V kulturni krajini so okrnjeni naravni samoregulacijski mehanizmi, s katerimi naravni ekosistemi vzdržujejo dinamicna naravna ravnotežja med vsemi svojimi sestavnimi deli, zato je v takih okolišcinah nujno clovekovo poseganje v populacije (lov). Posegi v populacije prosto živecih živali in v njihovo življenjsko okolje morajo te­meljiti na analizah stanja vegetacije in živalskih populacij, zato je treba zagotoviti redno in celovito spremljanje (monitoring) njihovega stanja. Za ohranitev pestrosti živalskega sveta je potrebno ohranjanje in pospeševanje raznovrstnosti narav1_1e zgrad­be gozda, zlasti ohranjanje plodonosnih drevesnih in grmovnih vrst ter ustreznega števila sušic in drevesnih dupel. Za naravovarstvene namene naj se dosedanje površine gojitvenih rovišc vklju­cijo v nacrtovana zavarovana obmocja, v skladu s priporocili Mednarodne zveze za ohranitev narave (IUCN), ki državam pri­poroca, naj posebej zavarujejo 11 -13% površine za ohranitev življenjskega pro­stora prosto živecih divjih živali. 3.5 Varstvo voda v gozdnem prostoru 3.5 Water Protection With in the Forest Space Zaradi velike gozdnatosti v Sloveniji, blagodejnega vpliva gozda na vodne raz­mere in dejstva, da v gozdu izvira vecina naših vodotokov, ima gozd izjemno po­membno vlogo tudi pri preskrbi z vodo, pri uravnavanju vodnega odtoka in pri vplivu na vodo kot biotop za številne oblike življenja. V gozdnem prostoru bi se zato javna gozdarska služba v prihodnje morala vkljuciti v (sonaravne) upravljanje in gospodarjenje z vodo in vodnimi eko­sistemi kot enakopravni soudeleženec. 3.6 Varstvo naravne dedišcine v gozd­nem prostoru 3.6 The Protection of Natural Heritage Within the Forest Space V gozdu je veliko redkih ekositemov in posameznih vrst, ki jih je treba posebej varovati. Gozdarstvo je z oblikovanjem gozdnih rezervatov in varovalnih gozdov ter z izlocitvijo posebno pomembnih habita­tov za prosto živece živali že opravilo pomembno nalogo. Ker so gozdarski strokovnjaki dobro ekološko izobraženi in so ustrezno te­rensko organizirani, je smotrno, da se varstvo naravne dedišcine in uprav­ljanje zavarovanih obmocij v gozdnem prostoru, v skladu s strategijo varstva narave, v operativnem pogledu zaupa tudi javni gozdarski službi. Takšno je tudi priporocilo Državnega zbora RS z dne 29. 6.1995. Najpomembnejše usmeritve: • zagotovitev popolnega varstva gozdnih rezervatov (zakonska zašcita in po potrebi odkup); • zagotovitev popolnega varstva gozdov l. in 11. kategorije po IUCN in razglasitev za gozdove s posebnim namenom; • ureditev evidenc s podrocja naravne dedišcine v gozdnem prostoru; • dolocitev površin varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno naravovarstveno in ekološko vrednostjo ter izdelava strokovnih podlag za njihovo zakonsko zašcito; • izlocitev manjših površin gozdov (eko­celic, habitatov) in posameznega drevja z namenom ohranjanja in povecevanja bio­loške pestrosti gozdnega prostora; • sodelovanje gozdarstva pri izdelavi strokovnih in zakonskih podlag za raz­glasitev naravnih parkov in drugih zava­rovanih obmocij; • izdelava programa za vkljucitev Zavo­da za gozdove Slovenije v izvajanje ope­rativnih naravovarstvenih nalog v gozdnem prostoru ter v upravljanje zavarovanih obmocij (v skladu s sklepom Državnega zbora RS). 3. 7 Lastništvo gozdov 3.7 Ownership of Forests Zaradi javnega interesa za ohranitev in razvoj gozdov in njihovih funkcij želi država povecevati delež javnih gozdov predvsem tam, kjer so splošno koristne funkcije po­sebno poudarjene (varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom -gozdni rezervati, gozdovi v osrednjih obmocjih na­rodnega parka in gozdovi, ki so razglašeni za naravne znamenitosti, rekreacijski goz­dovi v okolici mest, gozdovi v okolici vodnih virov itd.). Država si bo zato prizadevala za postopen odkup teh gozdov (posebno rezervatov, gozdov v parkih in naravnih znamenitosti), poleg tega pa bo iz prihod­kov (rente) od gospodarjenja odkupovala tudi lesnoproizvodne gozdove, s cimer se bo postopno poveceval delež javnih gozdov. GozdV 53, 1995 365 3.8 Nacrtovanje sonaravnega gospo­darjenja z gozdovi in gozdnim pro­storom 3.8 The Planning of Close-to Natural Managing of Forests and Forest Space Program razvoja gozdov v Sloveniji do­loca, da mora biti vsebina prostorskih delov gozdnogospodarskih nacrtov, ki je opre­deljena v zakonu o gozdovih in v pod­zakonskih predpisih, obvezna strokovna podlaga kraj inskim nacrtom in drugim nacrtom s podrocja urejanja prostora. Na ta nacin bi bila lahko tudi pri urejanju prostora celovito upoštevana izhodišca trajnostnega razvoja in ohranjanja naravnih virov. 3.9 Ohranitev in razvoj kmetij in po­deželja 3.9 Preservation and Development of Farm s and the Countryside Pri dolocanju ciljev in ukrepov za gospo­darjenje s kmeckimi gozdovi je treba upo­števati, da je gozd del kmetije, zato mo­ramo na kmetijo gledati celostno in pri tem upoštevati ekološki, socialni in gospodarski vidik ter kmetiji priznati njeno vlogo pri vzdrževanju kulturne krajine. Na kmetijah je treba med drugim pospeševati razvoj storitvenih dejavnosti, povezanih z gozdom ter privlacnostjo gozdnate krajine in po­deželja (npr. ekološki turizem, turizem na kmetiji ipd.). 3.10 Naloge javne gozdarske službe 3.10 The Tasks of the Public Forestry Service Javna gozdarska služba skrbi za ohra­njanje in sonaravne usmerjanje razvoja vseh gozdov v Sloveniji, ne glede na lastništvo. Zaradi njene strokovne uspo­sobljenosti za sonaravne gospodarjenje z obnovljivimi naravnimi viri ter njihovo ohran­janje in teritorialne organiziranosti je smo­trno, da opravlja tudi naloge s podrocia varstva narave. Naloge javne gozdarske službe je zato treba v sodelovanju s služ­bami za varstvo narave tudi formalno razširiti na podrocje operativnega naravo­varstva in na upravljanje zavarovanih ob­ 366 GozdV 53, 1995 mocij . Zagotoviti pa je vsekakor treba zadostno proracunsko financiranje javne gozdarske službe v njenem optimalnem obsegu, vkljucujoc tudi dodatna sredstva (in kadrovsko okrepitev) za opravljanje dodatnih nalog s podrocja naravovarstva. Zavod za gozdove Slovenije bi tako kot samostojni javni zavod delno financiralo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. 3.11 Inšpekcija v gozdovih in gozdnem prostoru 3.11 Inspection in Forests and in the Forest Space Zaradi zagotovitve enotne obravnave nedopustnih primerov ravnanja z gozdom mora biti inšpekcijska služba oblikovana celovito (skupna gozdarska, lovska in ribiška inšpekcija) in skupaj z inšpekcijo v okviru ministrstva za okolje in prostor nadzirati ves naravni prostor. Doseci je treba, da bi inšpektor na terenu hkrati opravljal gozdarski, lovski, sladkovodni ribiški in naravovarstveni nadzor v gozd­nem prostoru in ga za to ustrezno dodatno izobraziti. 3.12 Gozdarsko izobraževanje in kadri 3.12 Forestry Education and Trained Special­isi s Strokovnjak javne gozdarske službe mora biti usposobljen za sonaravno usmer­janje razvoja gozdov in celotne gozdnate krajine, za gospodarjenje z ekosistemi nad zgornjo gozdno mejo, za gospodarjenje z divjadjo in drugimi prosto živecimi živalmi, za varstvo naravne dedišcine in za uprav­ljanje zavarovanih obmocij. za revitalizacijo degradiranega sveta, za razvijanje okolju prijaznega turizma in rekreacije na prostem ter za naloge na podrocju urbanega goz­darstva. Za uspešno uveljavitev doktrine sona­ravnega gospodarjeja z obnovljivimi na­ravnimi viri in njihovega ohranjanja tudi na drugih podrocjih bi bilo nujno organizirati tudi podiplomski študij (specialisticni, ma­gistrski, doktorski in postdoktorski) kot interdisciplinarni študij. Prav tako pa bi bilo potrebno tovrstno usmeritev tudi zunaj gozdarstva uvesti že na dodiplomski ali celo na srednješolski stopnji izobraževanja. Brez tega temeljne usmeritve na tem podrocju, ceprav so zapisane v. konven­cijah, resolucijah in strategijah (biološke in krajinske pestrosti) še dolgo ne bodo uresnicljive. 3.13 Raziskovalna dejavnost v gozdar­ stvu 3.13 Research Activities in Forestry Raziskovalna dejavnost v okviru ciljnega programa GOZD v celoti podpira pred­stavljeno strategijo, saj temelji na na­slednjih temah: • sonaravne gospodarjenje z gozdovi, kakovost drevja in lesa v sonaravne gra­jenem gozdu; • gozdni rezervati, biološka pestrost gozdnih ekosistemov, prosto živece živali v gozdnem ekosistemu in krajini; • celostni informacijski sistem in inte­gralni monitoring gozdnih ekosistemov, proucevanje vloge in pomena energijskih tokov v gozdnati krajini; • krajinsko-ekološka tipizacija gozdnate krajine in vloga gozda v (re)vitalizaciji kul­turne krajine, narava in zakonitosti funkcij gozda itd. 3.14 Sistem financiranja v gozdarstvu 3.14 Financing System in Forestry Naravnanost gozdarskega dela prora­cuna je usklajena s strategijo sonaravnega gospodarjenja ter ohranjanja in varstva gozdov (narave). Program razvoja gozdov na podlagi zakona uvaja celovit sistem financiranja oziroma sofinanciranja iz pro­racuna. Poleg sredstev za javno gozdarsko službo zagotavlja sredstva za sofinan­ciranje ekološke in socialne vloge gozdov, povracila za zmanjšanje donosov iz varo­valnih gozdov in gozdov s posebnim name­nom ter prispeva lastnikom gozdov k stroškom gospodarjenja z gozdom. Država tako v celoti financira zlasti dela za preprecevanje ali zmanjšanje negativnih motenj v delovanju gozda in dela v varo­valnih gozdovih v hudourniških obmocjih, sofinancira pa gozdnogojitvena in gozd­novarstvena dela ter dela za vzdrževanje življenjskega okolja prosto živecih živali, nego (redcenje) gozda, sonaravne pre­mena gozdov v zasebnem sektorju itd. Višina sofinanciranja narašca z vrsto ukre­pov (ukrepi, ki vec doprinesejo k izboljšanju pestrosti gozdov, imajo vecji delež sofi­nanciranja) in s poudarjenostjo funkcij gozdov (kjer je npr. dedišcinsko varstvena funkcija izjemno poudarjena, je delež sofi­nanciranja višji). Sistem financiranja se izvaja na podlagi programa vlaganj v gozdove, ki ga pripravlja in koordinira Zavod za gozdove Slovenije, ter zago­tavlja, da se lahko uresnicuje na ravni posameznih lastnikov gozdov. Delež proracuna za uresnicevanje pro­grama trajnostnega in sonaravnega raz­voja ter ohranitve gozdov, vkljucno z vzdr­ževanjem gozdnih cest, v letu 1995 znaša le 0.11% proracuna RS (0.03% BDP), kar pa je šele slaba tretjina optimalnega pro­grama (0.37% proracuna oziroma 0.09% BDP), ki naj bi ga uresnicili v letu 2000. Glede na optimalni program pa bi bilo že v letu 1996 potrebnih najmanj 40% pro­racunskih sredstev vec kot v letu 1995. Uresnicenje programa razvoja gozdov, ki ga bo predvidoma še letos sprejel par­lament, pa je v materialnem smislu vse­kakor odvisno od splošne strategije in prioritet trajnostnega razvoja in ohranjanja biološke pestrosti v Sloveniji, ki pa je, žal, še nimamo in je gotovo še nekaj casa ne bomo imeli. 4 SKLEP 4 CONCLUSION Vecina slovenskih gozdov in gozdne krajine je relativno zelo dobro ohranjena. Po merilih IUCN zadostuje pogojem od 4. do 6. kategorije varovanja. Nekateri stro­kovnjaki celo menijo, da bi lahko kar vecino Slovenije uvrstili v te kategorije varovanja. Intenziviranje kmetijstva pri nas namrec doslej še ni povzrocilo takšnih veliko­površinskih posledic v smislu siromašenja biološke pestrosti, kot se je to zgodilo marsikje po Evropi. S stališca kriterijev bi bila torej mogoca (formalna) razglasitev Gozd V 53, 1995 367 teh zavarovanih kategorij (zavarovanih obmocij) na vecjem delu površine Slo­venije. 1 OO-letna tradicija sonaravnega gospo­darjenja in ohranjanja gozdov ter naravo­varstva v gozdarstvu, izloceni gozdni rezer­vati (ca.1 0.000 ha), med njimi tudi pra­gozdovi, izloceni varovalni gozdovi (59.000 ha), precejšnja ohranjenost in pestrost vseh drugih gozdov, "novi" zakon o gozdo­vih in predlog programa (trajnostnega) razvoja gozdov, dajejo gozdarstvu znacaj naravoohranjevalne in naravovarstvene dejavnosti. Javna gozdarska služba v Zavodu za gozdove Slovenije bi zato lahko zelo racionalno, kot obstojeca naravo­ohranjevalna služba, opravljala tudi neka­tere dodatne operativne naravovarstvene naloge, skladno s priporocilom Državnega zbora RS. Vendar pa bo potrebno dodatne naloge (razširitev njene dejavnosti) tudi formalizirati v zakonu, kajti za zdaj ostajajo Zavodu za gozdove Slovenije le naloge s podrocja varstva naravne (irr kulturne) dedišcine, dolocene v zakonu o gozdovih. LITERATURA 1. IUCN-CNPPA 1994: Pa rks for life: Action for protected areas in Europe, IUCN, Gland, Švica in Cambridge, V. B. 154 s. 2. Pan-European biological and landscape di­versity strategy, osnutek, Economic and Social Council, 30 s. 3. Predlog Programa razvoja gozdov v Sloveniji -druga obravnava, Porocevalec št. 6/95, z Amand­maji Vlade, maj 1995 4. Strategija varstva narave v Sloveniji (v. 2.0), 1994, MK, ZVANKD, Ljubljana, 1994, 35 s. 5. UNEP, 1992: Convention on Biological Di­versity, (5 June 1992), Rio de Janeiro, 24 s. 6. Ustanavljanje in upravljanje naravnih parkov v Sloveniji. MOP, UVN, 1995,12 s. 7. WAI, IUCN, UNEP,1992, Global Biodiversity Strategy, 244s. 8. Zakon o gozdovih (Ur. l. št. 30/93) 9. Zakon o naravni in kulturni dedišcini, Ur. 1. SAS, ct. 1/81 Foto Lado Kutnar: Smrekova draga v Trnovskem gozdu 368 Gozd V 53, 1995 GDK: 907 Gozdarstvo-sestavni del ohranjanja narave Forestry-a Constituent Part in the Preserving of Nature Boštjan ANKO • Izvlecek An ko, 8.: Gozdarstvo-sestavni del ohranjanja narave. Gozdarski vestnik št. 9/1995. V slovenš~ cini, cit. lit. 25. Avtor povzema glavne spremembe na podrocju varstva naravne dedišcine oz. ohranjanja narave v zadnjih sedmih letih-od posvetovanja "Varstvo naravne in kulturne dedišcine v gozdu in goz­darstvu (1988}". To so spremembe v splošnem družbenem (svetovnem, evropskem in domacem) okolju in v slovenskem varstvu naravne dedišcine ter gozdarstvu, k.1 zadevajo varovanje narave in njenih najvrednejših delov. Poseben poudarek je na ustanavljanju zava­rovanih obmocij v Sloveniji (regionalni parki V./11. IUCN kategorije) in na vlogi gozdarstva v teh procesih. Kljucne besede: naravna dedišcina, gozdarM stvo, ohranitev narave, zavarovana obmocja V zacetku se mi je vse skupaj zdelo kot en sam velik "d8ja vu" -da sem vse tole že enkrat videl in doživel: decembra 1988 sem že stal tule, pogovarjali smo se o varstvu naravne in kulturne dedišcine v gozdu in gozdarstvu. Kraj, osnovna tema pa tudi dobršen del avditorija so isti. Zbrani zbor je (žal še vedno) celo bolj gozdarski kot je bil pred leti. Zato bi to priložnost izrabil za nekaj misli, ki se jih v takem krogu laže izrece kot sicer. Nekaj bistvenega se je namrec spre­menilo od zadnjic: Cas, ki je zaznamovan z mnogimi spremembami, ki niso zaobšle tudi podrocij varovanja dedišcine in gozM darstva. Še preden nam je uspelo izpeljati vecino na takratnem posvetu postavljenih skupnih ciljev, sta obe stroki doživeli glo­boke pretrese. Pa ne le stroki, ampak tudi · Prof. dr. B. A., Univerza v Ljubljani, BiotehM niška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Vecna pot 83, 61 ooo Ljubljana, SLO Synopsis Anka, 8.: Forestry -a Constituent Part in the Preserving of Nature. Gozdarski vestnik No. 9/ 1995. ln Slovene, lit. quot. 25. The author summarizes the main changes in the field of the protection of natural heritage and nature conservation in the recent seven years ­from "The Protection of Natural and Cultural Herit­age in the Forest and Forestry (1998)" confer­ence. These are the changes in general social (world, European and national) environment and in Slovenian protection of natural heritage and forestry, concerning nature protection and its most precious parts. A special emphasis is put on the establishing of protected areas in Slovenia (regional parks V .liL IUCN categories) and the role of forestry in these processes. Key words: natural heritage, forestry, nature conservation, protected areas celotno družbeno okolje, v katerem de­lujeta. Zato bomo govorili le o spremembah v teh sedmih letih, o sedanjem trenutku in prihodnosti. Zato tudi prakticno nobeden od uporabljenih virov ni starejši od sedmih let. Najprej bi se rad dotaknil nekaterih pomembnih novosti v splošnem družbe­ nem okolju, ki neposredno zadevajo skrb za naravo, in nekaterih dilem slovenskega varstva narave, kot samo sebe imenuje. Drugi del prispevka naj bi bil namenjen našemu ustanavljanju zavarovanih obmocij in mestu gozdarstva v teh procesih -kot ga vidijo drugi in kot ga vidimo mi. Povod za današnji posvet in za tole razmišljanje je gotovo drugo Evropsko leto varstva narave (1995), kot smo ga ne­koliko naglo krstili pri nas. ln s tem smo že pri jedru problema, ki nikakor ni le pomenske narave, ampak postaja ocitno zelo prakticno realen: slo­venski prevod, s tem pa tudi razumevanje vsebine leta, ki ga je Evropa razglasila kot Gozd V 53, 1995 369 "European year of conservation of na­ture", -sta preprosto napacna. Sta po­sledica ohlapne rabe besede "varstvo" v Sloveniji in v slovenšcini. Tuja, zlasti anglo­saška literatura in vodilne svetovne orga­nizacije na teh podrocjih -IUCN, UNEP, WWF, vse skrbneje razlikujejo med pojmi "varstvo" (= protection = zavarovanje ne­cesa za do l oceno rabo), "zašcita" (= pres­ervation = zavarovanje necesa v sedanjem stanju) in "ohranitev" (= conservation = varovanje pred nezaželenimi vplivi, pri cemer naj bi bilo vodilo c lovekovega rav­nanja zagotavljanje sodobno pojmovane trajnosti). ln ravno to naj bi bilo osrednja vsebina letošnjega Evropskega leta ohranitve narave. ce sprejmemo omenjene pomenske odtenke izrazov, bomo uvideli, da le stežka govorimo o "varstvu" ali "zašciti" vse na­rave, ampak da se bomo tudi mi morali navaditi besede ohranitev narave, saj je jasno, da je v celoti ni mogoce zavarovati v nekem trenutnem stanju niti je ni mogoce zavarovati zgolj za doloceno rabo, ampak da bo c lovek z njo in od nje živel še naprej -ob upoštevanju eticn ih nacel trajnosti. Kot nova clanica Sveta Evrope naj bi Slovenija ob tej priložnosti (v letu) polagala racune tudi o teh stvareh in še sreca je, da je Krpan lipo posekal na Dunaju in ne v Bruslju ali Strasbourgu -saj bo težav in nerodnosti že itak dovolj. Verjetno smo ena redkih dežel, ki v sodobno napisani Ustavi nima narave niti omenjene. V 5. clenu naše Ustave sicer piše, da "(država) skrbi za ohranjanje" -torej ne varstvo! -"naravnega bogastva .. . " in v 70. clenu , da "Zakon doloca pogoje, pod katerimi se smejo izkorišcati naravna bogastva". V 72. clenu potem sicer piše, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja in da zanj skrbi država, a že 73. clen omenja, da je vsakdo dolžan v skladu z (obupno za­starelim -op.p.) zakonom varovati na­ravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike in da država in lokalne skup­nosti skrbijo za ohranitev naravne in kulturne dedišcine . ln to je vse. O traj­nostnem ohranjanju narave v najširšem smislu niti besede. Ob tem prazmcnem letu lahko ugo­tavljamo, da Slovenija nima ne sprejete strategije odnosa do narave, ne ustrezne zakonodaje, ne modernega raziskovalnega in vzgojno-izobraževalnega programa. Kar nekaj predlogov kljucnih dokumentov s tega podrocja bo letos proslavilo že skrom­ne obletnice, kar jih prekladajo v našem parlamentu. O naravi se sicer -na razlicnih ravneh mnogo govori, poucuje in tudi raziskuje -v glavnem pa o njej vendarle razmišljamo kot Ustava -kot o "naravnem bogastvu", necem torej, kar je ali utegne biti koristno. Prav, ampak da imamo pri tem kakršno koli odgovornost do narave kot take -ne glede na njeno (ne)koristnost -o tem ne razmišljamo dosti. · Ob taki praznini se bomo ob letošnjih praznovanjih spomnili varstva okolja, kjer se stvari pocasi a vendarle premikajo. Dejstvo, da smo koncno le dobili Zakon o varstvu okolja -pa ceprav 23 let za ameriškim -nam najbrž ne more biti v ponos. Pa vendar ga imamo. Naš okoljski Avgijev hlev, ki naj bi ga s tem zakonom ocisti li, je velik in mocno zaudarja: zatrpan je z odpadki, izcedki, crnim i gradnjami, izpuhi ... in ob skoraj nepregledni množici nalog, ki nas cakaj o na tem podrocju , je povsem razumljivo, da v tem zakonu ni pravega mesta za ptica ali rožo, ki nista ne posebno lepa, ne grda, ne škodljiva in ne koristna, ne redka in ne ogrožena-le živa sta in del naše narave že stoletja, ce ne še dlje. Imata pravico do življenja pa ostajata zunaj vsakega zakona -tudi v deželi, ki je slovesno podpisala vse dokumente na svetovni konferenci v Rio de Janeiru leta 1992 -ratificirala pa še nobenega . Ob letu ohranitve narave smo se za­neseno spomnili tudi svoje bogate tradicije varstva naravne dedišcine , kjer nam pred svetom (vsaj kar zadeva tradicijo) zagotovo ni treba zardevati. Naravnost neodpustljivo je, kako slabo poznamo to poglavje svoje zgodovine (ter delež gozdarstva v njem) ­in kako teh tokov ne znamo povezati s tokovi siceršnjega družbenega in okoljske­ga razvoja Slovenije. Potem bi nam bile morda jasnejše tudi perspektive. Potem bi morda laže razumeli, zakaj se v tem praznicnem letu -tudi varstva 370 Gozd V 53, 1995 naravne dedišcine -, ko obhajamo 75­ letnico Spomenice Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, maticno ministrstvo (za kulturo) odreka temu parad­nemu konju naše kulturnosti. Na tem podrocju smo (nekoc že bili) v evropski prvi ligi. Ne verjamem, da je kljucno vprašanje razvoja našega varstva naravne dedišcine le v reorganizaciji ustreznih služb, ali samo v prikritem spopadu med "dedišcinsko­ varstveno" in "naravovarstveno" alternativo. Okrog 30 strokovnjakov danes profe­ sionalno deluje na podrocju varstva na­ ravne dedišcine pri nas. Bodimo enkrat toliko pošteni in povejmo, da je bila ta mala (in vcasih še mnogo manjša) skupina zanesenjakov tista narodova vest, ki je v imenu narave dobila (in mnogokrat tudi izgubila) prenekatero bitko in hkrati zago­tavljala, da smo tudi na tem podrocju ostali v stiku s civiliziranim svetom. Ce so danes ogroženi tudi oni sami, je to naš skupni problem -in ne le njihov. 30 ljudi lahko spravimo v eno pisarno, lahko jih razdelimo med nekaj sto novih obcin, njihove dobre in bridke izkušnje lahko "oplemenitimo" z idejami "alternativcev'', ki še nirnajo braz­gotin, kakršne pušcajo vnaprej izgubljene· bitke. Nihce pa najbrž ne bo pricakoval, da nam bodo varovali vso naravo. Problem je v globokih razhajanjih o nekaterih vred­notah in prioritetah v naši družbi. Pri tern se cloveku sama po sebi ponuja vzporednica z "varstvom okolja" in nje­govim sorazmerno nedavnim, naglim in opaznim vzponom. Za tistimi, recimo jim "vidci", ki so v zgodnjih casih razmišljali in govorili o varovanju narave v tesni pove­zavi z njeno dedišcino (Šivic, Piskernikova, Kunaver, Avcin-da omenimo le nekatere), so varstvo okolja kot zanimivo politicno alternativno platformo -vsaj za kratek cas -odkrili nekateri politiki. Kako iskreni so bili pri tem, nam je kmalu postalo jasno. Poslovneži varstvo okolja še vedno (in vse bolj) odkrivajo kot donosen posel. Kljub nakopicenim problemom in relativni mla­ dosti ima zato varstvo okolja tudi pri nas razmeroma dobre razvojne možnosti: novi zakon, jasna, ceprav verjetno ne najbolj posrecena resorna razmejitev in ne pre­ velike zadrege s sredstvi -vse to tudi v perspektivi postavlja naše varstvo okolja v povsem drugacen položaj, kot pa ga imata varstvo naravne dedišcine ali ohranitev narave. Tu je le malo businessa in še manj politicnih tock -oboje vsaj v zacetkih zahteva le žrtve in odrekanje. ln tako se varstvo dedišcine še vedno otepa z zakonom, ki je samoupravno združeval skrb za naravno in kulturno dedišcino -tudi muzeje in arh ive -in je v novih razmerah prej cokla kot pa opora razvoju dejavnosti. Zakon o naravi je "umrl" ob nastajanju Zakona o varstvu okolja-ali prav zaradi njega? Celotno podrocje je kronicno financno podhranjene in zaradi vecne financne stiske je tudi varuh naravne dedišcine na Slovenskem vse bolj redka in ogrožena vrsta, ki se ji ni težko poistovetiti z objekti svoje skrbi -ogroženimi in izu­ mirajocimi rastlinami in živalmi. Jasno, da to ni atmosfera, v kateri bi bilo lahko razmišljati o razvoju in rasti -še posebej, ce clovek ni borec, kakršna je bila npr. Piskernikova, ki je daljnega in nevarnega leta 1949 iz Rakavega Skoc­jana z domala solo akcijo pregnala nekaj sto vojakov z mulami in pratežem vred, ker so delali škodo ... Povsem cloveško je, ce se varstvo na­ravne dedišcine ob vzponu varstva okolja, negotovi resorni pripadnosti, pomanjkanju sredstev in še bolj ob pomanjkanju osnov­ nega razumevanja njegovega poslanstva, ob zahtevah po reorganizaciji in množici idej o njegovem prihodnjem razvoju, vsej tradiciji navkljub pocuti ogroženo in išce naravnega zaveznika. Ali ga je zares našlo v ohranitvi narave? Upam, da -ampak prevec je znakov, da gre za prisiljeno poroko dveh, nicesar krivih siromakov. ln tako je služba za varstvo naravne dedišcine napisala "Strategijo varstva(?) narave" -in se s tem odrekla svoji tradiciji in identiteti. Zakaj ni ne eden ne drugi sam od sebe in sam zase potrkal na vrata varstva okolja? Varstvo okolja in varstvo naravne dedišcine imata navsezadnje skupne korenine -v ohranitvi narave. Marsikaj se je v tem casu dogajalo in zgodilo tudi v gozdarstvu. Ker smo gozdarji na tem posvetu v tolikšni vecini, k sreci ne bo treba spet govoriti o resnicnem pomenu (vsaj deklarirana) sonaravne -trajnostne GozdV 53, 1995 371 -mnogonamenske orientacije slovenskega gozdarstva-ne samo za ohranjanje gozd­ne narave, ampak tudi za oblikovanje trajnostne filozofije našega nacionalnega razvoja. Slovensko gozdarsko doktrino in prakso je še vedno mogoce istovetiti z osnovno filozofijo ohranitve narave. Dru­gace mislijo in mnogokrat (vse glasneje) govorijo le tisti, ki prevec hodijo po tujih kongresih in premalo po gozdovih -do­macih in tujih. Potem bi jim bila primerjava našega gozdarstva s tujim lažja -pred­vsem pa objektivnejša. Naše gozdarstvo že dolgo ni vec le "gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in izkorišcanjem gozdov", (SSKJ 1., s. 740) ampak je bilo na najboljši poti, da v resnici postane "celota strukturiranih (organiziranih) clovekovih dejavnosti, ki zadevajo vse vidike odnosov med gozdom in clovekom", (Anko 1990, s. 150). Upam si trditi, da so najnovejša do­gajanja celovitost takega gozdarstva, ki se tako lepo prilega ideji ohranitve narave, prizadela. Lahko da je usodna delitev na dve smeri in poleg tega še na nešteto drobnih interesov z vidika pridobivanja lesa smiselna. Lahko, da se bo izkazala za primerno tudi v novih pogojih, ko se bodo zadeve enkrat nekoliko uredile in umirile; le zavedati se moramo, da javnost te operativne delitve ne razume in nas (lo­gicno) še vedno gleda in sodi kot celoto. Ekscese katere koli strani -pa cetudi gre za zasebnega lastnika -pripisuje vsej stroki. V prizadevanjih za ustanovitev (na novo potrjenega) podiplomskega študija "Var­stvo naravne dedi šcine", ki bo prihodnje leto (1996/97) stekel na Biotehniški fakul­teti, sem imel mnogo pogovorov z najraz­li cnejšimi ljudmi. Nekdo med njimi -aka­demik -me je vprašal, ali je res, da vsi gozdarji tekmujemo v podiranju drevja (sic!). Iskreno spoštujem težko in nevarno delo gozdnega delavca. Verjetno je tudi prav, da imajo sekaci svoja tekmovanja. Ne vem pa, koliko pozitivna ali vsaj nevtralna publiciteta, ki jo je stroka ob takih prilož­nostih (sicer pa le redko) deležna, koristi njeni podobi v oceh dobršnega dela naše javnosti. 372 Gozd V 53, 1995 Nekdo drug me je namrec ob podobni priložnosti prepriceval , kako nerazdružljiva so naša prizadevanja, da bi prevzeli po­budo pri snovanju takega študija in ope­rativnega varstva naravne dedišcine , ko vendar gozdove (mnogokrat zelo brez­obzirno izkorišcamo). Isti vendar ne more izkorišcati in varovati hkrati. ln v tem leži iztocnica za naslednjo misel: Varstvo najvrednejšega v naši naravi -in sem lahko vse bolj z gotovostjo štejemo tudi naš gozd -je dobra priložnost, da se zamislimo, kakšno gozdarstvo se v resnici lahko poteguje za aktivnejšo vlogo na podrocju ohranitve narave in varstva na­ravne dedišcine: 1. Gozdarstvo je eno samo. Ne glede na ekonomske, organizacijske, morda tudi politicne vzroke, ki so vodili v notranjo delitev stroke, mora ostati osnovna stro­kovna doktrina nedeljena in nenaceta . Trdi preskus profesionalnosti stroke bomo za­res prestali takrat, ko se stališca gozdarja -podjetnika ne bodo razlikovala od tistih, ki bi jih imel recimo gozdar -upravitelj in varuh naravnega parka. Za oba je namrec prostora tudi v naravnih parkih in mnogi bi glasno in škodoželjno prisluhnili njunemu prepiru (ce bi do njega prišlo). 2. Gozdarstvo mora (p)ostati prvi in glavni zagovornik ne le javnega ali za­sebnega interesa v gozdu -ampak inte­resa gozda samega. Stopnjo resnicne profesionalnosti bomo dosegli šele takrat, ko bomo celo interese stroke znali podrediti interesom gozda. 3. Gozdarstvo potrebuje eticna nacela , ki bodo dajala odgovore tudi na sodobne izzive. Današnja racionalizacija takih n ace l gotovo ne more vec temeljiti samo na plemenitem clovekovem odrekanju, ampak tudi na pravici narave in njenih delov c;lo obstanka (prim. Nash 1987, de Groot 1992). 4. Gozdarstvo si bo moralo kot uprav­ljalec pomembnega naravnega bogastva mocneje prizadevati za mocnejši dotok sodobne ekonomske misli, vezane na odnos z naravo, tudi v naše razmere. Mnogo okoljskih problemov izvira iz ne­ustreznega vrednotenja naravnih virov. Mnoga prizadevanja na podrocju ohranitve narave ali naravne dedišcine dobijo vero­ dostojnost šele v luci intrinsicne vrednosti (intrinsic = existence value -bistvene vrednosti), ki naj bi obstajala v naravi tudi takrat "ce bi ljudje in njihove izkušnje izumrli" (prim. Pearce, D. W. 1 Turner, R. K. 1992, s. 22). Gre za novo razsežnost narave, ki se je najnovejša strokovna literatura vse pogosteje dotika. Omenja jo tudi že naša Strategija 2.0 (1994, s. 3). Podobne zahteve postavlja tudi doku­ment "Taking nature into account" (s. 1 ), ki opozarja, da makroekonomski kazalci, kot sta bruto domaci proizvod (GDP) in nacio­nalni dohodek, ki se izracunava po sistemu (Združenih narodov) družbenih racunov, ne prikazujejo natancno vplivov gospo­darskih dejavnosti na naravo in lahko celo podpirajo netrajnostno gospodarjenje in s tem zmanjšujejo kakovost življenja. 5. Gozdarstvo potrebuje svoj kodeks. Ta zahteva je bila že mnogokrat ponovljena. Nic se ni zgodilo -le vse jasneje postaja, kako dejavnost, ki je na razpotju sama, potrebuje nekaj imperativov, prek katerih ne bo smel nihce -ne glede na to, kaj v gozdu išce: znanje, profit ali oddih itn. S tem bi razmišljanje (ceprav seveda še zdalec ni izcrpano) o tem, ali gozdarstvo ima mesto v našem ohranjanju narave, okolja in naravne dedišcine, za namene tega posveta zakljucil in se raje posvetil zelo okvirnim mislim o novih delovnih podrocjih gozdarstva, o katerih pred sed­mimi leti pac še ni kazalo razmišljati. Organizator je ponudil to iztocnico v podnaslovu "Potrebe po zavarovanih ob­mocjih v Sloveniji". Živimo v casu, ko se dolocena razmerja v naši naravi in družbi trasirajo za deset­letja vnaprej -v primeru zavarovanih obmocij bi lahko rekli za stoletja. V parla­mentarnem postopku je 6 regijskih parkov (Strategija 2.0, s. 27), ki predstavljajo okrog 20% vsega slovenskega ozemlja (gi. sl. 1 ). Vsi, brez izjeme, so mocno gozdnati in v vseh bi bilo po vseh domacih in tujih merilih gozdarstvo (kot ga proklamiramo) naravnost idealna oblika gospodarske rabe zemljišc. Hkrati bi taka razglasitev obva­rovala gozdove pred drugo najvecjo nevar­nostjo (ce izvzamemo krcitve same in splošne okoljske obremenitve) -tj. pred fragmentacijo, drobljenjem. Kakšna idealna priložnost, da razširimo delovno podrocje tudi na prakticno upravljanje in nadzor nad temi gozdovi-pa v Porocilu o delu Zavoda za gozdove v letu 1994 (s. 19) žal beremo, da je Zavod v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Zavodom za varstvo kulturne in naravne (sic!) dedišcine izdelal osnutek razvoja slovenskih regijskih par­kov, da pa "projekt trenutno miruje"-in to v casu, ko se odloca o usodi teh parkov. Nihce nam jih ne bo podaril -niti dodelil v upravljanje: za to se bo treba boriti. O tem naj bi se danes predvsem pogovarjali -in seveda tudi o tem, kako bomo tako za­upanje opravicili, ce nam bo dodeljena aktivnejša vloga v njihovem upravljanju oz. ohranjanju -in varstvu. Mnogo je zadreg in nejasnosti okrog tega -vsaj nekaterih bi se dotaknili. Prva zadeva že samo definicijo varstva narave (Strategija 2.0, s. 6): "Varstvo narave je dejavnost, katere cilj je ohraniti naravo kot vrednoto v vsej njeni pojavnosti in uravnoteženosti. Pod pojem varstva spadajo vsi pravni, ekonomski, socialni in administrativni ukrepi za doseganje tega cilja." Taka definicija je povsem primerna za "varstvo naravne dedišcine" -najbrž pa se ne more nanašati na "varstvo" narave, katerega naj bi letos praznovali: ukrepi za varstvo narave (namenoma?) namrec iz­kljucujejo gospodarske ukrepe. Ali se Slo­venci na ta nacin po celem stoletju res vracamo v žarišce idejnega spopada med Giffordom Pinchotom, prvim direktorjem ameriške gozdarske službe, ki je leta 1907 skoval pojem conservation (= wise use) (Nash 1987, s. 9) in "fundamentalistom" Johnom Muirom? Takratnega ameriškega konteksta pac ni mogoce primerjati s sodobnim evropskim ali slovenskim. ln vendar nas gozdarje v oceh mnogih raz­vrednoti kot potencialne varuhe narave prav dejstvo, da "sekamo drevje". Prav zato je za nas tako pomembno, da raz­ cistimo, ali letos praznujemo evropsko leto varstva ali leto ohranitve narave-in da to ljudem tudi pojasnimo. Druga zadrega nastaja z umestitvijo gozdarstva v dolgorocne cilje slovenskega varstva narave (ibid. s. 19), ki so: a) ohraniti GozdV 53, 1995 373 -samonikle (avtohtone) rastlinske in živalske vrste; -geotope, habitatne tipe, bioceonoze in ekosisteme ter njim lastne procese; -naravne znamenitosti (nepremicno na­ravno dedišcino); -logiko razvoja vseh tipov krajine v skladu z naravnimi procesi in sonaravne clovekovo rabo; b) obnoviti prizadete naravne zname­nitosti, habitate in ekosisteme. Kje je mesto gozdarstva v teh ciljih? Povsod in nikjer. Za vsakega od njih bi se bilo treba pošteno in izcrpno dogovoriti, kje se konca ohranjanje in zacne (strogo omejujoce) varstvo. Tretji problem je amaterstvo in pomanj­kanje duha, s katerim se lotevamo ohra­njanja narave kot novega delovnega pod­rocja . Prizadevanja redkih posameznikov morda rešujejo cast stroke, ne zagotavljajo pa njenega uspeha v vsesplošnem pre­rivanju interesov za novimi delovnimi pod­ rocji. Po omenjenem posvetu 1988 nam je uspelo, da smo v zakon o gozdovih uvrstili tudi skrb za "funkcijo varovanja naravne in kulturne dedišcine in drugih vrednot okolja" (ZOG 1993, cl. 3/5). Ostane nam še, da to prevedemo tudi v vsakodnevno delovanje. Naravna dedišcina so namrec tudi vsa zavarovana obmocja. Vsekakor bi morali temeljito in k riticno oceniti svoje dosedanje ravnanje v najod li cnejšem zavarovanem obmocju, ki ga Slovenija premore, tj. v Triglavskem narodnem parku. Naše poti in stranpoti v TNP bi morale biti dober kom­pas za ravnanje v obmocjih z manj strogim varstvenim režimom. cetrto vprašanje zadeva našo nevednost oz. neinformiranost o tem, kaj se na podrocju varovanja dedišcin e in ohranjanja narave dogaja v svetu. Ce hocemo širiti podrocje svojega delovanja, moramo poz­nati tudi širše okolje, ki bo od l ocalo o (ne)uspešnosti takega širjenja. Žal bomo tudi tu spoznali ne le, da nismo preroki v domovini, kot pravi stari latinski rek, ampak tudi v tujini ne. Pred slabim mesecem smo imeli v Slo­veniji pa tudi na Oddelku za gozdarstvo visok obisk iz Bruslja, ki nam je na diplo­matsko obziren nacin dal vedeti, da goz­ 374 GozdV 53, 1995 darstvo najbrž ni prioritetno (se pravi nerazvito ali z EU neskladno) podrocje , ki bi oviralo naše (toliko zaželeno (?)) pribli­ževanje Evropi in da zato v programih bruseljske pomoci Sloveniji ni pricakovati , da bi se uvrstilo zelo visoko. Vprašani smo bili še, koliko gozdarstvo prispeva k bruto nacionalnemu proizvodu, in našemu odgo­voru, da manj kot odstotek, je sledil dolg in pomenljiv molk. To je nevaren nacin pre­mišljevanja politika s štiriletnim mandatom -žal vse prepogost tudi pri nas. Kaže se v nenehnem zniževanju sredstev za to pa­nogo v prora cunu -za operativo, šolstvo in raziskovalno delo. Evropa ocitno ne vidi rada, ce je kdo od ponižno cakajocih na kakšnem podrocju pred njo -in to v gozdarstvu smo. Prav zato moramo skrbno spremljati svetovne in evropske trende in dokumente in tudi izpolnjevati obveze, ki jih nalagajo, da ne bi ob· tem za svetom zaostali. Slovenija gotovo zaostaja za svetom npr. v robotiki ali elektroniki (kamor vlagamo nemajhna sredstva) prav gotovo pa ne zaostaja v gozdarski praksi (podprti z ustrezno filo­zofijo, ki temelji na raziskovanju in izo­braževanju). ce ne bomo spremljali sve­tovnih dogajanj in bomo nehali opozarjati na zaostajanje svoje stroke, ter jasno kazati na tiste, ki so krivi za njeno erozijo, bomo sokrivi za njeno degradacijo. V nenehni improvizaciji in kronicnem pomanjkanju ljudi nimamo nikogar, ki bi tekoce spremljal svetovna/evropska do­gajanja in dokumente, jih prevajal, posre­doval vsej stroki in ne le "posvecenim" -in skrbel, da se tudi udejanjajo v našem delovanju. Šele razmišljanja v takih okvirih, bi nam dala pogum in zagon , da bi bili uspešnejši tudi v prizadevanjih o~rog snovanja novih zavarovanih obmocij . Sele iz te perspektive bi objektivneje zagledali svoje mesto v njih. Tak pogled bi presegel našo kronicno zaprtost in samozadostnost -tudi samo­zadovoljstvo in nas napravil širše, strpnejše in tvornejše sogovornike v snovanju novih zavarovanih obmocij in delitvah pristojnosti v njih. Za veliko in pomembno stvar gre, zato bi morali poznati vsaj dela oz. doku­mente kot so: Slika 1: Predlagani regijski parki v Sloveniji (vir: Strategija varstva narave v Sloveniji 2.0) 1. Notranjski regijski park 2. Regijski park Kocevje-Kolpa 3. Regijski park Pohorje 4. Kraški regijski park 5. Karavanško-Kamniško-Savinjski park 6. Regijski park Škocjanske jame UNCED, 1992: Statement of Principles on Forests 'AGENDA 21, pog l. 11, "Combating De­forestation" in pogl. 15, "Conservation of Biological Diversity (gi. Keating 1993) UNEP, 1992: Convention on Biological Diversity GLOBAL FOREST POLICY PROJECT, 1994 in pomembnejša dela kot so Dudley 1994, Bass in dr. 1994, Trzyna (ur.) 1995 itd. Posebej bi kazalo poudariti pomen temeljnih del o strategijah nacionalnega trajnostnega razvoja (prim. Carew-Reed, 1994). Slovenija take strategije še nima -tudi gozdarstvo ne in koristilo bi mu, ko bi jo imelo. Podobna je slika na evropski sceni. Politicno osnovo za vkljucevanje goz­darstva daje že Program okoljskih aktiv­nosti za Srednjo in Vzhodno Evropo, ki ga je potrdila Ministrska konferenca v Lucernu (28.-30. IV. 1993) in seveda Strasbourške in Helsinške resolucije. Posebnega pomena za snovalca novih zavarovanih obmocij je dokument IUCN Parks for Life (kmalu ga bomo dobili tudi v slovenskem prevodu), ki v bistvu povzema množico podobnih, vcasih celo prekri­vajocih se programov ustanavljanja zava­rovanih obmocij. Na državnem nivoju bi morali nacrtno iskati svoje mesto vsaj v naslednjih doku­mentih, ki pa -kot receno -še vedno ostajajo v fazi osnutkov oziroma predlogov. Reagirati bi morali na neustrezno obrav­ navanje gozda in gozdarstva v njih -ali sploh njuno popolno odsotnost: a) Strategija varstva narave v Slo­veniji (2.0) Uanuar 1994) -daje osnovna izhodišca -kot si jih zamišljajo avtorji, historiat varstva naravne dedišcine, de­finicije in opredeljuje delovno podrocje varstva naravnih vrednot. Zlasti v obrav­navanju ciljev se podrocje dejavnosti bistveno zoži na naravno dedišcino. V poglavju o organizacijskih nalogah doku­ment vendarle spet govori o "upravnem resorju za varstvo naravnih vrednot". (s. 23) Pomemben je predlog o zavarovanju šestih regijskih parkov v Sloveniji (s. 27). GozdV 53, 1995 375 Glede na pomen gozda kot naravne vrednote preseneca, da ga strategija (z gozdarstvom vred) omenja le bežno (s. 28) -in še tu trdi, da je raba gozdov sonaravna le v nekaterih gozdovih ... b) Nacionalni program varstva okolja, ki ga pripravlja MOP, v gradivih za raz­pravo (11.VII.1994) gozdov ne omenja (omenja zrak, vodo, tla, biosfero) niti ne omenja gozdarstva (omenja pa v poglavju o sektorskih politikah varstva okolja npr. kmetijstvo, rudarstvo, energetiko, industri­jo, promet, odpadke, turizem in rekre­acijo ... ). Pomembna novost je, da dokument posveca pozornost klimatskim spremem­bam, biološki raznovrstnosti, varstvu na­ravnih vrednot (mednje bi vsekakor uvrstili v smislu 5. cl. ZVO, 1993 tudi gozdove) in varstvu podzemnega sveta. c) Program razvoja gozdov v Sloveniji (EPA 488, druga obravnava -Vlada ga je sprejela 26.1.1995) -Opredeljuje gozdove kot naravno vrednoto (s. 63) in predlaga, naj bi bilo javni gozdarski službi poverjeno upravljanje zavarovanih obmocij v gozd­nem prostoru (cl. 4.6). d) Ustanavljanje in varovanje naravnih parkov v Sloveniji (maj 1995) je do­kument, ki ga je pripravilo MOP, in gradi na Zakonu o varstvu narave, ki pa je šele v fazi priprave. Avtorji sicer ugotavljajo, da je cilje varstva narave mogoce doseci le, ce so "naravna nacela vgrajena v sisteme in postopke vseh dejavnosti" (tudi goz­darstva) -sicer pa gozdov in gozdarstva posebej ne izpostavljajo. Za upravljanje naravnih parkov dokument celo predvideva ustanavljanje javnih zavodov ali pode­ljevanje koncesij -mimo gozdarske javne službe torej. Te službe tudi ne omenja niti v tocki 3.2d, kjer govori o sodelovanju drugih javnih služb. e) Agenda 21 za Slovenijo. Dokument nevladnih organizacij je zanimiv kot pri­spevek k procesom, ki naj bi sledili Riu '92 in v dolocenem smislu predstavlja dobro­došlo novost. Žal, tudi on gozdarstva ne omenja izrecno (kot npr. industrije, ener­gije, transporta, urbanizacije, turizma in rekreacije, kmetijstva ... Obravnava pa ga -mnogo bolje kot marsikateri resorni dokument -pod poglavjem "Varstvo na­ 376 Gozd V 53, 1995 rave", kjer piše: "nadaljevanje in razvijanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in gozdnim prostorom, s poudarkom na (žal le-op. p.) okoljetvornih funkcijah gozda." Vsekakor postajajo v tem pogledu ne­vladne organizacije naš pomemben so­govornik in zaveznik. ce naj bi se gozdarstvo ozirala po širših delovnih podrocjih na podrocju ohranjanja narave in varstva naravne dedišcine , je prav, ce razmislimo o tem, kako spada gozd v ta kontekst. Kar zadeva ohranjanje narave, je stvar menda jasna. Nekdo nam bo pac šele mo­ral pokazati obnovljiv naravni vir, s katerim pri nas gospodarimo bolj zvesto nacelom trajnosti kot pa z gozdom. Drugace je z gozdom kot naravno vrednoto in dedišcino. Zakon o varstvu okolja (1993, cl. 5, tc. 3.3) doloca naravne vrednote takole: "Na­ravne vrednote so poleg redkih in dra­gocenih naravnih pojavov tudi drugi vredni pojavi, sestavine, oziroma deli žive in nežive narave, naravna obmocja ali deli naravnih obmocij, rastlinske in živalske vrste ter njihovi življenjski prostori, eko­sistemi, deli naravne in kulturne krajine in objekti oblikovane narave." Pustimo ob strani motive zakonodajalca, ki je naravne vrednote razglasil tako široko. Niti se ne bomo spraševali, kakšni so kriteriji locevanja med vrednim in ne­vrednim v naravi. Dejstvo je, da ta definicija kar veckrat zadane gozd -in to dejstvo moramo izkoristiti tudi mi. Druga stvar je vprašanje gozda kot · dedišcine: morda ga bomo kot naravno dedišcino zagledali šele iz perspektive ohranjanja in varstva ne le biološke razno­vrstnosti, ampak tudi naravnih procesov (torej ne le vrst in njihovih habitatov). Je gozd tudi kulturna dedišcina ? Od­govor bo odlocen -dal Gozd je bil -vsaj pri nas -vselej ogledalo družbe, podoba (ne)sožitja med naravo in clovekom -pa naj si gre za prostrano gozdno odejo, ki jo je cipkasto najedel clovek -molj, za belokranjski steljnik ali primorski panjevec. Vse to se bo spremenilo, ko se bomo spremenili tudi mi sami: torej je del naše kulture in kulturne dedišcine v najbolj prvinskem pomenu besede. ln še misel, dve posebej o mestu goz­darstva v snovanju zavarovanih obmocij na Slovenskem. Narava je naš svet ob­sodila na prehodnost. Zgodovina nam je pobrala obsežna periferna obmocja prav na vseh straneh nacionalnega teritorija. Prihodnost nam bo preostanek razsekala s prometnimi koridorji-z vsem, kar spada zraven. Bolj bodo služili tujim kot pa našim interesom. ln kaj lahko pri tem storimo sami zase? Ustanavljanje obsežnejših zavarovanih obmocij-skladno z IUCN kategorijami (gi. tabelo 1) je vsekakor ena izmed zanimivih možnosti. Ze itak je Slovenija med 33 evropskimi državami na 25 mestu, kar zadeva od­stotek površine zavarovanih obmocij (Ta­bela 2). Globoko pod evropskim pov­precjem in dalec za tistimi državami, po katerih bi se sicer radi zgledovali. Omenjeni nacrt o zavarovanju 20% slo­venskega ozemlja v obliki naravnih parkov torej sploh ni nekaj nemogocega: -predstavlja kompenzacije številnim okoljskim vplivom naravne in kulturne fragmentacije Slovenije; -tudi po "evropskih normah" onemo­goca, da bi to zemljo lahko kupovali tujci; -daje novo vlogo in smisel obrobnim regijam, ki so domala vse demografsko (in še kako drugace) ogrožene. ln še nekaj skupnega ima vecina pred­laganih obmocij regijskih parkov: ljudje se iz njih umikajo, umika se tudi kmetijstvo, ki v teh marginalnih pogojih nima nikakršnih izgledov v obetajocem se boju s kme­tijstvom Evropske unije -le gozdarstvo ostaja kot dejavnost, ki bo s temi prostori lahko gospodarila skladno s cilji njihove ustanovitve. Tudi zato smo na Oddelku za gozdarstvo osnovali predmet "Gospodar­jenje z naravnimi parki" in sprožili pobudo za podiplomski študij "Varstvo naravne dedišcine", ki je že sprejet in se bo zacel prihodnje leto. Vsako snovanje zašcitenega obmocja je dolgorocna naložba s strokovnimi, eko­nomskimi, socialnimi, politicnimi in eticnimi elementi -in argumenti. Gozdarji se bomo morali nenehno spraševati, kaj od teh elementov in argumentov je že v naši stroki in kaj lahko prispevamo. Tudi za razgla­sitev teh parkov bomo morali pomagati, boriti se-zaradi njih samih. Razmišljanje, kaj bomo od tega imeli kot stroka, pride na vrsto šele pozneje. Zato tale zbor ni nikakršen "deja vu" (smo že videli) -prevec se je spremenilo od zadnjic. Tudi mi sami. Zato ta posvet Tabela 1: Zavarovana obmocja-definicija in šest upravljalskih kategorij (Pa rks for Life, 1994, s. 9) Kaj je zavarovano obmocje? "Obmocje kopnega inlali morja posebej namenjeno varstvu biološke raznovrstnosti in naravnih ter z njimi povezanih virov. Z njim se upravlja s pravnimi ali drugimi ucinkovitimi sredstvi". Kategorija l. Strogi naravni rezervat 1 Obmocje divjine: upravljanje predvsem v znanstvene namene in za ohranitev divjine Kategorija 11. Naravni park: upravljanje predvsem za varovanje ekosistemov in rekreacijo Kategorija 111. Naravni spomenik: upravljanje predvsem za dolocene naravne znacilnosti Kategorija IV. Habitat 1 Obmocje gospodarjenja za dolocene vrste: upravljanje za ohranitev z gospodarskimi posegi Kategorija V. Zavarovana krajina 1 morsko obmocje: upravljano za ohranitev in rekreacijo Kategorija VI. Zavarovano obmocje gospodarjenih virov: upravljano za trajnostno rabo naravnih ekosistemov GozdV 53, 1995 377 ne bo uspel, ce se ne bomo razšli z zelo okolje, ki vpliva na ohranitev narave in natancno dolocenimi nalogami, nosilci, roki varstvo najvrednejšega v njej. in strategijami vkljucevanja v mnogo širše Tabela 2: Zašcitena podrocja po IUCN upravljalskih kategorijah v km2 (stanje 1994-prirejeno po Parks for Life, s. 104) Država Površina države Skupna površina % Slovaška 14,035 10,155 72.36 Liechtenstein 0,1 60 0,600 37.50 Danska 43,073 13,871 32.20 Nemcija 356,840 91,928 25.76 Avstrija 83,855 20.813 24.82 Velika Britanija 244,880 49,513­ 20.22 Švica 41,285 7,307 17.70 Luksemburg 2,585 0,360 13.93 Ceška 78,864 10,668 13.53 Latvija 63,700 7,747 12.16 Nizozemska 41,160 4,215 10.24 Francija 543,965 53,586 9.85 Poljska 312,685 30,636 9.80 Estonija 45,100 4,398 9.75 Litva 65,200 6,347 9.73 Islandija 102,820 9,156 8.90 Španija 504,880 42,450 8.41 Finska 337,030 27,281 8.09 Italija 301,245 22.746 7.55 Hrvaška 56,538 3,853 6.82 švedska 440,940 29,818 6.76 Portugalska 92,390 5,825 6.31 Norveška 323,895 20,380 6.29 Madžarska 93,030 5,740 6.17 Slovenija 20,251 1,081 5.34 Romunija 237,500 10,849 4.57 Jugoslavija 102,173 3,470 3.40 Bolgarija 110,910 3,699 3.34 Belgija 30,520 0,771 2.53 Grcija 131,985 2,210 1.67 Albanija 28,750 0,340 1.18 Irska 68,895 0,670 0.68 Andora 0,465 0,000 0.00 Skupaj 4,921 ,606 501,741 10.19 378 GozdV 53, 1995 VIRI 1. Agenda 21 za Slovenijo, 1995. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Ljub· IJana, 43 s. 2. An ko., B. 1990: Landscape Ecology in For­estry -a New Challenge, IUFRO XIXth World Congress Proceedings Vol. 1, s. 149·1 56 . 3. ~ass, S. in dr. 1994: Review of the Forestry Pnnc1ples 20 months after Rio, li ED, London, 24 s. 4. Carew-Reid, J. in dr. 1994: Strategies for National Sustainable Development. IUCN, IIED, Earthscan, London, 203 s. 5. De Groot, R.S. 1992: Functions of Nature. Walters-Noordhoff, Amsterdam, 315 s. 6. Dudley, N. 1994: WWF Submission on For­est to the Commissiqn on Sustainable Develop· ment, WWF, Gland, Svica, 34 s. 7. Geating, M. 1993: Agenda for Change, The Centre for our Common Future, Zen eva, 70s. 8. Global Forest Policy Project, 1994: Nat. Wild· life Federation, Sierra Club, Friends of the Earth • U.S., Washington, D.C. 22 s. 9. Groombridge, B. 1992: Global Biodiversity. Chapman&Hall, London, 585 s. 10. IUCN-CNPPA 1994: Parks for life: Action ~or protected areas in Europe, IUCN, Gland, Švica 1n Cambridge, V.B., 154 s. 11. Keating, M. 1993: AgendaJor Change, The Centre for our Common Future, Zen eva, 70s. Foto: Lado Kutnar: Katarina 12. Nacionalni program varstva okolja, 1994. (Uvodna javna razprava) Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 8 s. 13. Nash, R.F. 1987: The Rights of Nature. The University of Wisconsin Press, 290 s. 14. Pearce, D.WJfurner, R.K. 1990: Econom­ics of Natural Resources and the Environment. Harvester and Wheatsheaf, London, 378 s . 15. Program razvoja gozdov v Sloveniji. Po· roc evalec , 1995, št. 6, s. 56-75 16. SSKJ 1., 1970 DZS, Ljubljana, 844 s. 17. Strategija varstva narave v Sloveniji, (in. 2.0). 1994, MK RS, ZRSVNKD, Ljubljana, 1994, 35s. 18. Trzyna, T. (ed.) 1995: A Sustainable World. IUCN, Sacramento, Calif. 272 s. 19. UNEP, 1992: Convention on Biological Di· versity (5 June 1992), Rio de Janeiro, 24 s. 20. Ustava Republike Slovenije (1991 ). Gosp. V., Ljubljana, 1992, 75 s. 21. Ustanavljanje in varovanje naravnih parkov v Sloveniji. MOP, Uprava RS za varstvo okolja, Ljubljana, 1995, 12 s. 22. WWF, Rimski klub, 1995: Taking Nature into Account (An Action Plan). Bruselj, 4 s. 23. Zakon o gozdovih, Ur.l. R.S. 30/93 24. Zakon o naravni in kulturni dedišc ini. Ur. l. SRS 1/81, 3/81, 42/86 in Ur.l. R.S. 8/90, 42/92 25. Zakon o varstvu okolja. Ur.l. R.S. 32/93 GozdV 53, 1995 379 GDK: 932:907 Naloge javne gozdarske službe v okviru nalog varstva narave Tasks for Public Forest Service Concerning Nature Protection lssues mag. Živan VES E LIC* Izvlecek Veselic, ž.: Naloge javne gozdarske službe v okviru nalog varstva narave. Gozdarski vestnik, št. 9/1995. ln Slovene, ci!. lit. 3. Prispevek obravnava dejavnost Zavoda za gozdove Slovenije, ki kot javna gozdarska služba usmerja razvoj vseh gozdov v Sloveniji, neglede na lastništvo. Poudarjena je naravovarstvena us­merjenost slovenskega gozdarstva ter predstav­ljena pripravljenost Zavoda za gozdove Slovenije, da se vkljuci v širše strokovne operativne naloge na podrocju varovanja narave. Kljucne besede: varstvo narave, gozdarstvo, Zavod za gozdove Slovenije. 1 UVOD INTRODUCTION Zaradi spleta okolišcin je varovanje na­rave trenutno pri nas izjemno aktualna tema. ceprav je posvetovanje organizirano v Evropskem letu varstva narave, je ven­darle treba poudariti, da smo gozdarji dali pobudo za takšno srecanje že lansko leto, vendar je iz razlicnih razlogov prišlo do njegove realizacije šele v letu 1995. Torej se resnicno tudi sami zavedamo, da je varovanje narave tisti del naše dejavnosti, ki zahteva v tem casu nekaj jasnih opre­delitev. Narava je v svetovnem merilu ogrožena. Glasu vpijocih o tem so v zadnjih letih morali prisluhniti tudi politiki in vlade držav. Mednarodnih deklaracij o potrebi po va­rovanju okolja in narave je že pomembno veliko. Proglasitev leta 1995 za Evropsko leto varstva narave je ena od mednarodnih akcij, ki naj opozarja na problem ogro­ženosti narave. • Mag. Ž.V., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, 61000 Ljubljana, Vecna pot 2, SLO Synopsis Veselic, ž.: Tasks of Public Forest Service con­cerning Nature Protection lssues. Gozdarski vest­nik, No. 9/1995. ln Slovene, lit. quo!. 3. The article elaborates on activities of Slovenia Forest Service, which as a public forest service administers development all forests in Slovenia, regardless of ownership. The firm direction of Slo­venian forestry towards nature protection is em­phasised. Presented is Willingness of Slovenia Forest Service to enter into complex professional assignements in the field of nature protection. Key words: nature protection, forestry, Slovenia Forest Service. V Sloveniji je na tem podrocju nekaj k ljucnih zadev nedorecenih. Zakon o var­stvu narave je še v pripravi, nedoreceno je vprašanje nadzora varovanja narave, ne­dorecena je strategija upravljanja z zava­rovanimi obmocji, osnovanje predvidenih vecjih naravnih parkov je šele v povojih, in še bi lahko našteval. Novost na sceni je z Zakonom o gozdo­vih (1993) ustanovljeni Zavod za gozdove Slovenije, ki je kot javni zavod s številcnim strokovnim osebjem in z javnimi pooblastili zadolžen za celovito strokovno usmerjanje razvoja vseh gozdov in gozdnega prostora. To pa je tudi prostor z najbolj ohranjeno naravo. Zavod za gozdove Slovenije je danes realnost. Je dobro organiziran in prek centralne enote, 14 obmocnih enot in 94 krajevnih enot in še s štirimi gojitvenimi lovišci, s skupno 863 sistemiziranimi de­lovnimi mesti, v pogledu usmerjanja raz­voja gozdov in krajine ter populacij pro­stoživecih divjih živali strokovno obvladuje ves gozdni prostor. Ta ob 53 % pokritosti Slovenije z gozdovi zavzema približno tri cetrtine slovenskega ozemlja. 380 Gozd V 53, 1995 Navzocnost takšnega Zavoda za gozdo­ve v državi, v kateri gozd daje osnovni ton tri cetrtini krajine; že sama po sebi ponuja rešitev nekaterih strokovno-organizacijskih vprašanj s podrocja varovanja narave pri nas. Še posebej, ce upoštevamo doseda­nje in prihodnje usmeritve pri delu z goz­dom pri nas. Takšno je racionalno raz­mišljanje. Pricakoval bi, da bo racionalno razmišljala tudi država. 2 VAROVANJE NARAVE JE INTEGRAL­NI DEL STRATEGIJE RAVNANJA S SLO­VENSKIMI GOZDOVI IN DEJAVNOSTI JAVNE GOZDARSKE SLUŽBE 2 NATURE PROTECTION IS AN INTEGRATED PART OF STRATEGY THAT PUBLIC FOREST SERVICE IS PURSUING WHEN DEALING WITH SLOVENIAN FORSTS Slovensko gozdarstvo je med prv1m1 v Evropi (in na svetu) krenila na pot ravnanja z gozdom, ki jo odlikuje sonaravnost in usmerjenost k trajnemu ohranjanju gozda in vseh njegovih vlog. Gre za trajnostno, sonaravne in vecnamensko ravnanje z gozdom. Takšno delo z gozdom dolocata tudi Zakon o gozdovih (Ur. list RS, št 30/93) in Program razvoja gozdov v Sloveniji, ki je v postopku sprejemanja v Državnem zboru. Slovenski Zakon o gozdovih (1 993) že v 1. clenu doloca, da morajo gojenje, izko­rišcanje in raba gozdov ter razpolaganje z njimi zagotavljati sonaravno in vecnamen­sko gospodarjenje z gozdovi -v skladu z naceli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresnicevanje njihovih funk­cij. Zakon ureja tudi pogoje gospodarjenja s skupinami drevja in posamicnim drevjem zunaj gozda (in naselij) ter pogoje za posege v gozd in gozdni prostor. Že hiter pogled na obmocja, za katera so pripravljeni zaenkrat še precej okvirni predlogi za zavarovanje, pokaže, da gre v vecini predlogov zavarovanja predvsem za obsežna gozdnata obmocja. Takšno stanje seveda ni nakljucno. Gozd je v sodobnih industrijskih in kmetijskih okoljih zadnji ostanek sonaravnega, eko­sistem, ki z ohranjenimi odnosi med živimi bitji ter slednjimi in mrtvo naravo vzdržuje ravnotežje vsemu, kar je urbanizirane in tehnizirano. Napredno slovensko gozdar­stvo je slovenske gozdove v zadnjih sto in vec letih, ko je clovek pod vplivom (laž­nega) obcutka premoci nad naravo pri vecini svojih dejavnosti, v pretežnem delu sveta tudi pri gospodarjenju z gozdom, krenil po poti sodobne industrijske misel­nosti, uspelo ohraniti sonaravne, takšne, da bi bili skoraj vsi vredni posebnega zavarovanja. Spremembe, ki so se zgodile v zadnjih letih v slovenskem gozdarstvu, so naredile del gozdarstva, ki opravlja javno gozdarsko službo, še zmožnejše za strokovno in naravovarstveno ravnanje s slovenskimi gozdovi in gozdno krajino. Z locitvijo funkcije usmerjanja razvoja gozdov in vsega strokovnega ravnanja z gozdovi od poslovne funkcije, ki sta bili v nekdanjih gozdnih gospodarstvih združeni, je omogoceno javni gozdarski službi, da strokovno še bolj suvereno usmerja razvoj slovenskih gozdov in gozdnega prostora. Ustanovitev Zavoda za gozdove Slovenije pomeni v tem pogledu pomemben prispe­vek k še vecji uveljavitvi strokovnega ravnanja z vsemi slovenskimi gozdovi. Razvoj naravovarstvene misli v zadnjih letih je nedvomno pokazal, da narave ne moremo uspešno varovati oziroma ohra­njati samo s strogim varovanjem dolocenih manjših površin. Takšne površine so lahko le nujna dopolnitev kar najbolj obzirnega ravnanja z vso naravo, ki jo sicer izkori­šcamo oziroma rabimo v razlicne namene, torej dopolnitev aktivnega varovanja na­rave. Pri tem je gozdarstvo v preteklosti v slovenskem prostoru uspešno preneslo najvecje breme pri obvarovanju narave, in na Zavodu za gozdove Slovenije dobro vemo, da bo najvecje breme pri obvaro­vanju naše narave tudi v naprej na javni gozdarski službi. Ce odpovemo gozdarji javne gozdarske službe glede svoje varo­valne usmerjenosti pri delu z gozdom, je ni naravovarstvene službe, ki bi slovensko naravo uspela ohraniti v zadovoljivem, kaj šele v zglednem stanju. Na Zavodu za gozdove Slovenije se tega zavedamo in v tem pogledu tudi odgovorno ravnamo. Zaradi navedenega se tudi ne zdijo racio- GozdV 53, 1995 381 Naloge javne gozdarske službe v okviru nalog varstva narave nalne formalne rešitve organiziranosti va­rovanja narave, ki bi ne izkoristile stro­kovnega in organizacijskega potenciala Zavoda za gozdove Slovenije. Varovanje narave v gozdnem prostoru, pa tudi drugje, se zacne že mnogo pred varovanjem posebej dragocenih naravnih objektov. Pri tako imenovanem aktivnem varovanju narave, to je tistem varovanju, od katerega je odvisno stanje velike vec ine naše narave, gre za upoštevanje naravo­varstvenih nacel pri vsakem posegu v naravo. Pri vsakem posegu naj nam bo želja po cimvecji ohranitvi narave. Sledec Zakonu o gozdovih lahko med naloge Zavoda za gozdove Slovenije, s katerimi najaktivneje zagotavlja varovanje narave gozda in gozdnega prostora, uvrsti­mo naslednje: -priprava strokovnih podlag za Program razvoja gozdov, -izdelava gozdnogospodarskih nacrtov obmocij in gospodarskih enot, -izdelava lovskogojitven ih nacrtov obmocij, -izdelava programa varstva gozdov, -zagotovitev izvedbe ukrepov za var-stvo gozdov, -izdelava nac rtov požarnega varstva, -izdelava gozdnogojitven ih nacrtov, -izbor drevja za posek (skupaj z last- nikom gozda), -doloc itev potrebnih gozdnogojitvenih in varstvenih del, -dolocitev usmeritev in pogojev za sec­njo in spravilo lesa, -zagotovitev sadik gozdnega drevja rasti šcu primernih vrst in provenienc, -izdaja soglasij za posege v gozd in gozdni prostor, -izdaja dovoljenj za izjemno uporabo kemicnih sredstev v gozdu, -izdaja soglasij pred prijavo sprememb katastrske kulture gozda v drugo kulturo, -izdaja navodil za posege v skupine drevja in v posamicno drevje zunaj gozda (in naselij), -priprava strokovnih podlag za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami, -dolocanje režimov uporabe gozdnih cest (v sodelovanju z lastniki gozdov ali samostojno). Z navedenimi zakonsko dolocenimi nalo­gami v zvezi z usmerjanjem razvoja gozda in gozdnega prostora ter populacij pro­stoživecih divjih živali, je zakonodajalec Zavodu za gozdove Slovenije dejansko zaupal in tudi de iure poveril naloge, ki so kljucnega pomena pri varovanju narave prostranega gozdnega prostora. Program razvoja gozdov v Sloveniji nala­ga javni gozdarski službi še celo vrsto konkretnih nalog, katerih namen je v prvi vrsti zagotavljanje varovanja oziroma ohra­njanja narave. Da dodatno osvetlimo vso širino naravovarstvene vsebine znotraj že obstojece dejavnosti Zavoda za gozdove Slovenije, naštejmo nekaj teh najpomemb­nejših konkretnih nalog iz Programa raz­voja gozdov v Sloveniji: -izdelava (skupaj z drugimi uporabniki prostora) nacrto v varovanja narave in trajnostnega razvoja krajine, -izdelava izhodišc in meril za ohranitev ekološko nepogrešljivih ostankov gozdov, skupin ter posameznih dreves v krajini, -izdelava nacrtov za ohranitev in varo­vanje ekosistemov nad zgornjo gozdno mejo, -izdelava prostorskih na c rtov poudarje­nosti funkcij gozda in gozdnega prostora ter dolocitev usmeritev, ukrepov in omejitev za gospodarjenje na obmocjih s posamez­nimi izjemno poudarjenimi funkcijami, -izdelava meril za dolocitev varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, -dolocitev posebej vrednih habitatov za živali oziroma predelov·, ki so posebej pomembni za ohranitev biološke in eko­loške pestrosti v gozdu in krajini ter prila­goditev gospodarjenja z gozdom njihovi vlogi, -v biološko in ekološko labilnih (npr. zasmrecenih) sestojih izvajanje postopne biološke stabilizacije (z vnašanjem narav­nih drevesnih vrst), -spremlja va stopnje poškodovanosti sestojev zaradi parkljaste divjadi na vzorc­nih ploskvah in usklajevanje razmerja med rastlinskim svetom in divjadjo. Po povedanem je ocitno, da izvajanje strokovno-operativnih nalog s podrocja varstva narave za Zavod za gozdove Slo­venije kot javno gozdarsko službo vsebin­sko ni novo, gre le za razširitev in poglo­bitev dela ter za vprašanje manjše organi­zacijske in kadrovske prilagoditve Zavoda tem razširjenim nalogam. 382 GozdV 53, 1995 Zavod za gozdove že varuje gozd in naravo pred nevarnostmi, ki jima pretijo, in bo tako ravnal tudi v prihodnje, ker je za to usposobljen in ker je to ena njegovih temeljnih nalog. 3 IZ OSNUTKA PROGRAMA VKLJUCE­VANJA ZAVODA ZA GOZDOVE SLO­VENIJE V STROKOVNO-OPERATIVNA DELA NA PODROCJU VAROVANJA NA­RAVE 3 FROM DRAFT ISSUE OF "THE ENROLLING PROGRAM OF SLOVENIA FOREST SERVICE INTO PROFESSIONALY OPERATIVE TASKS IN THE FIELD OF NATURE PROTECTION" Državni zbor RS je na svoji seji 29. 06. 1 994 ob razpravi Programa razvoja gozdov v Sloveniji med drugimi sprejel Sklep, da mora Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripraviti Program vkljucevanja Zavoda za gozdove Slovenije na podrocje varovanja narave. Glede na to in druge okolišcine je Svet Zavoda za gozdove Slovenije na seji dne 28. 06. 1 995 narocil strokovnim službam Zavoda, da cimprej pripravijo strokovne podlage o tem vpra­šanju. Naj povzamem iz pripravljenega gradiva nekaj kljucnih navedb. Vkljucevanje Zavoda za gozdove Slo­ venije v strokovno-operativno delo na podrocju varovanja narave v vsem (gozd­nem) prostoru "Z vidika smotrnosti in ucinkovitosti de­lovanja države in njenih inštitucij bi bilo skrajno nerazumno, ce bi ne izkoristili velikega potenciala biološko in ekološko dobro izobraženih strokovnjakov Zavoda za gozdove Slovenije, ki vsakodnevno delujejo na terenu po vsem obmocju Slo­venije, ki poznajo lokalne posebnosti in zanimivosti ter nevarnosti, ki jim grozijo, da ne bi, veckrat tudi skoraj vzporedno s svojim delom, del pozornosti posvetili tudi (širšim) naravovarstvenim nalogam. Še posebej, ker so s svojo poklicno usmeritvijo in dosedanjim delom že doslej dokazali nagnjenost k naravi in usposobljenost, da jo varujejo. Odlocitev, da v sistemu varovanja nara­ve v Sloveniji Zavod za gozdove Slovenije prevzame strokovno-operativne naloge tudi formalno in vsebinsko širše, bi ven­darle nujno zahtevala dolocene organiza­cijske in kadrovske dopolnitve Zavoda za gozdove Slovenije in tudi ustrezna dodatna financna sredstva." Zavod za gozdove Slovenije kot uprav­ ljalec naravnih parkov. "Ceprav mora biti v ospredju aktivno varovanje vse narave, strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije težnje po zavaro­vanju dolocenih, posebej vrednih naravnih obmocij podpiramo. Takšne težnje ra­zumemo tudi kot nadgradnjo vseh dose­danjih prizadevanj slovenskega gozdarstva po ohranjanju narave. Razumemo jih tudi kot pomoc prihodnjim prizadevanjem slo­venskega gozdarstva, javne gozdarske službe oziroma Zavoda za gozdove Slo­venije pri zagotavljanju sonaravnega raz­voja gozdov. Kot je že omenjeno, je vecina obmocij potencialnih naravnih parkov v Sloveniji pretežno gozdnatih. Na drugi strani Zavod za gozdove Slovenije po Zakonu o gozdo­vih usmerja ravnanje z vsemi slovenskimi gozdovi. Delo z gozdovi in vso naravo v naravnih parkih pomeni le nadgradnjo dela z gozdovi in vso naravo zunaj njih. Temelj vseh dejavnosti v zvezi z narav­nimi parki, ki naj bi lokalnemu prebivalstvu in vsej Sloveniji perpektivno prinašali tudi ekonomske koristi, je nedvomno v zago­tavljanju strokovnega ravnanja z naravnimi objekti samimi. Kjer so ti v pretežni meri gozd, je smotrno in strokovno umestno, da njihov razvoj usmerja Zavod za gozdove Slovenije, saj v Sloveniji ni bolj uspo­sobljene inštitucije za usmerjanje razvoja gozdov in ravnanja z njimi kot je Zavod za gozdove Slovenije." LITERATURA 1. Zakon o gozdovih, Ur. list RS 30/93 2. Program razvoja gozdov v Sloveniji (delovno gradivo) 3. Program vkljucevanja Zavoda za gozdove Slovenije v strokovno operativno delo na podrocju varovanja narave GozdV 53, 1995 383 GDK: 907.11:(497.12*06) Kocevski naravni park Upravljanje gozdov za tretje tisocletje The Kocevje National Park Managing of Forests for the Third Millennium Janez CERNAC • Izvlecek Cernac, J.: Kocevski naravni park-upravljanje gozdov za tretje tisocletje. Gozdarski vestnik št. 9/1995. V s lovenšci ni , cit. lit. 12. V prispevku so predstavljeni avtorjevi pogledi na slovensko gozdarstvo in na njegovo uspo­sobljenost za opravljanje štirih nalog v gozdnem prostoru -v smislu krepitve gozdov za opravljanje številnih njihovih funkcij in varovanje narave. Na­vedena so izhodišca in usmeritve za gozdarstvo, kakršno bi moralo biti v tretjem tisocletju, prikazan je razvoj naravovarstvene misli na Kocevskem ter predstavljeno obmocje nacrtovanega Kocev­skega naravnega parka. Kljucne besede: upravljanje gozdov, funkcije gozdov, Kocevski naravni park. 1 UVOD Introduction Slovensko gozdarstvo je doseglo za­vidljivo raven na podrocju izobraževanja, raziskovalnega dela ter dela v praksi za lesno funkcijo naših gozdov. Taka ocena ni le znotraj domacih strokovnih krogov, pac pa je bila poznana in pogosto prever­jana na mednarodni ravni, zato je gotovo objektivna. Ta ocena pa, žal, zbledi, ce se sooci mo z nalogami, ki so pomembne za gozd in gozdnato krajino ob prehodu v tretje tisocletje , ne le pri nas, pac pa v vsem svetu. Les bo sicer vedno dragocena obnovljiva surovina, vendar so zaradi eko­loških stisk naravovarstvene in druge javne funkcije gozdov nenadoma in po pomenu dalec presegle pomen lesa. Te naloge so ·Mag. J. c., dipl. inž. gozd., Društvo KOCEV ­SKI NARAVNI PARK, Gorenje 42, 61 332 Stara Cerkev Synopsis Cernac, J.: The Kocevje National Park -Man­aging of Forests for the Third Millennium. Goz­darski vestnik No. 9/1995. ln Slovene, lit. quot. 12. The article presents the author's views regard­ing Slovenian forestry and its ability to perform the tasks of broader significance with in the forest spa­ce -i.e. the increasing of forests' vitality so that they would be able to perform their numerous functions and nature protection. The concepts and directions for forestry regarding its image in the third millennium are given, the development of nature protection concept in the Kocevsko reg ion is described and the reg ion of the planned Kocevje National Park is presented. Key words: forest managing, forest functions, the Kocevje National Park postale tako pomembne in nujne za raz­reševanje, da se je naravovarstva lotila že vsaka stroka, kar je sicer dobro, vendar je pogosto tako prizadevanje še plitvo, po­litic no dopadljivo in zato izpade dokaj modno. Gozdarstvo je imelo do sedaj s svojo doktrino o trajnosti donosov absolutno prednost, vendar je bojazen, da te pred­nosti v najbolj pomembnem trenutku ne bomo izkoristili. Trajnost donosov je bila izvirna in dragocena doktrina, ki je nastala iz potrebe po trajnosti donosov lesa, ven­dar je, žal, na tej ravni tudi ostala. Danes trajnostno rabo zagovarjajo prakt icno že vse stroke. Zato je primeren cas in nuja, da gozdarstvo prevzame pobudo za raz­širitev ideje o trajnostni rabi na vse funkcije gozdov in gozdnate krajine. Dolge proizvodne dobe za pridelavo lesa ter pomanjkanja lesa so bili glavni pogoji za strokovne usmeritve v gozdarstvu, ki so bili že zelo zgodaj doloc eni s trajnostjo 384 Gozd V 53, 1995 donosov lesa. Minilo je vec kot eno stoletje, da so ekološke stiske prignale znanost in nato še politiko do podobnih opredelitev, ki jih danes oznacujemo s trajnostno rabo. Danes zmanjkuje že kar vseh obrlovljivih in neobnovljivih virov na našem planetu. Gozdarji pravimo, da proizvodnjo lesa nacrtujemo in uresnicujemo v skladu z naravovarstvenimi naceli gospodarjenja z vsem naravnim okoljem. Ob tem pa lahko ugotovimo tudi naravne sinergijske (med­seboj dopolnjujoce) ucinke, saj je drevje s svojim življenjem nosilno ogrodje ekoloških sistemov in soustvarjalec vsega življenja v naravi. Drugace receno, v gozdovih ni mogoce proizvajati samo lesa; ali, ob ustvarjanju lesa se ustvarja, se sooblikuje in živi naravno okolje. Gozd ni les, gozd je življenje. Tak odnos do gozda je torej .gozdarstvo izoblikovala z dolgotrajnim strokovnim delom, pa tudi zaradi naravnih zakonitosti gozda oziroma narave, ki so sousmerjale gozdarstvo, ki se je seveda bilo prisiljeno tudi korigirati ob napakah z dolgotrajnimi posledicami. Zasluge za nacelo trajnostne rabe, za uveljavljanje obzirnih nacinov dela z gozdovi in naravo ter še za marsikaj, si moramo gozdarji z naravo vsaj deliti. Zaradi politicnih odlocitev po spremem­bah v gozdarstvu se je gozdarstvo znašlo v povsem novem položaju v družbi, cemur je sledila tudi nova organizi~anost gozdar­stva v Republiki Sloveniji. Ceprav so bile spremembe pricakovane in tudi potrebne, jih je gozdarstvo pricakalo povsem nepri­pravljene. Kljub velikemu številu kadrov z vsemi stopnjami izobrazbe, z lastnim inšti­tutom, z lastno visoko šolo ter mrežo izo­braževanja in s številnimi strokovnjaki v podjetjih, nismo imeli enotne strategije za obstoj, kaj šele za razvoj ob prehodu v tretje tisocletje in ob novih usmeritval1 družbe. Politiki smo ponujali racunalniško podprto gozdarsko filozofijo izpred sto let, pa še to dokaj sramežljivo. Usodno. Upaj­mo, da samo za gozdarje, ne pa tudi za gozdove, ki bi potrebovali veliko daljšo dobo za obnovo. Ce ne bo gozdarstvo v novih razmerah takoj prevzelo pobudo na podrocju izobra­ ževanja, raziskovalnega dela ter na pod­rocju operativnih nalog na terenu za javne funkcije gozdov in gozdnate krajine, bo ocitno dokaj hitro zdrselo z enim delom v uradniško in tako imenovano pospeševalna službo, na drugem in manjšem delu pa v obrtno raven za fizicna dela v gozdu. Slovensko gozdarstvo je po nekaj letih še vedno v ugodnem startnem položaju za nove in razširjene naloge, ker je še vedno veliko število gozdarskih strokovnjakov v dobri strokovni kondiciji vsaj za "drevesni del gozda". To so pozitivni ucinki pretekle politike v izobraževanju, ceprav in žal predvsem za les, ter v izvajanju nalog z veliko intenziteto vlaganj v vse gozdove, ne glede na lastništvo. Ob mocno okrnjenih strokovnih nalogah, vsaj po obsegu ter ob sedanji stopnji vlaganj v zasebne gozdove, je regresija stroke lahko hitra in gotovo tudi neizbežna, ce ne bo sedanje gozdar­stvo imelo volje in energije za nove smeri razvoja. Zacetek regresije je že opazen na pretežnem delu izrazito gozdnate Slovenije in pri vsakdanjih nalogah v gozdovih, ki so zasebni. Ta proces se bo v naslednji fazi zajedel v podrocje izobraževanja in razi­skovalnega dela, kar pa pomeni dolgo­rocno in nepopravljiva škodo za gozdarstvo v celoti, navsezadnje pa tudi za kulturno raven slovenskega podeželja. Vsaka kriza je lahko tudi spodbuda za iskanje novih poti, ker pogosto pripomore k odlocitvam, ki bi jih sicer nikakor ne sprejeli, ali pa bi za to potrebovali nepri­merno daljšo pot. Zato je danes slovensko gozdarstvo pred velikim izzivom in zato ima tudi veliko priložnost, da napravi odlo­cilen korak iz monofunkcionalnosti v poli­funkcionalnost pri ravnanju z gozdom in gozdnato krajino. Te dolžnosti in priložnosti ne sme zamuditi! 2 DEJANSKI INTERES IN USPOSOB­LJENOST DOSEDANJEGA GOZDAR­STVA ZA JAVNE FUNKCIJE GOZDOV 2 Actuallnterest and Qualification of the Present Forestry for the Performing of Public Forest Func­tions V programskih aktih o razvoju gozdov in gozdarstva Slovenije je doloceno, da je GozdV 53, 1995 385 mnogonamenski gozd temelj sodobnega gozdarstva. Gozd je seveda v vsakem primeru in od nekdaj mnogonamenski in celo vsenamenski, ker je tako dano po sami naravi in z njenim razvojem skozi vso zgodovino. Ob taki ugotovitvi je pomemb­neje, kako gozdarstvo to po naravi dano vsenamenskost gozdov trajnostno rabi za clovekove potrebe-ob socasnem varstvu. Ce nismo zgolj pasivni opazovalci ali ob­cudovalci gozdov; in na drugi skrajnosti, ne samo pridelovalci in uporabniki lesa, potem je upravljanje z gozdovi za vse funkcije izjemno zahtevno delo. Zato se kaže najprej povprašati, ce si za to res­nicno prizadevamo, in še posebej, ce smo zato usposobljeni. V primeru, da za dejan­sko opravljanje nalog na tako zahtevnem podrocju nimamo resnicne volje in moci, je gotovo bolje, da se gozdarstvo samo umakne na podrocje dela, ki ga zmore, kajti tudi, ce tega samo ne bo naredilo, ga bodo v to potisnili drugi. Niso potrebne posebno poglobljene ana­lize o dosedanjem delu in o usposobljenosti gozdarstva za varovalne in socialne funkw cije gozdov, da sami gozdarji ugotovimo dejansko stanje. Naj bo oprošceno, da za nazornejšo predstavitev uporabimo kar karikirano skico. Na obmocju Republike Slovenije živi: -3.000 rastlin višjih vrst; -50.000 živalskih vrst. • Slovensko gozdarstvo nacrtuje in izw vaja ukrepe predvsem za tri drevesne vrste: (1) smreka, (2) bukev, (3) jelka, hrast, bor, javor,? Gozdarsko stroko zanimajo pri dejanskih ukrepih za varstvo, nego in trajnostno rabo predvsem tri drevesne vrste, gotovo pa manj kot deset, od skupaj 3.000 vseh višjih vrst rastlin. 1 O drevesnih vrst: 3.000 vrst rastlin = 0,33% Od te ene tretjine odstotka rastlinskih vrst pa gozdarsko stroko zanima le pod­rocje lesne funkcije: -stanje lesne mase; -ugotavljanje prirastka lesa; -dolocanje možnega poseka lesa (etat); -zagotavljanje trajnosti donosov lesa. • Slovensko gozdarstvo nacrtuje in iz­ 386 GozdV 53, 1995 vaja ukrepe na podrocju živalskega sveta le za preprecevanje in ugotavljanje po­škodb in škod od treh vrst divjadi: -(1) jelenjad; -(2) srnjad; -(3) gamsi. Poleg teh treh živalskih vrst zanima gozdarstvo še tisti del živalskega sveta, ki povzroca škode na gozdnem drevju. Sku­paj s tremi vrstami divjadi je to gotovo manj kot deset vrst prostoživecih živali. 1 O živalskih vrst : 50.000 živalskih vrst = o, 02% • Ugotavljamo, da slovensko gozdarstvo zanimajo: -samo lesna funkcija od ene tretjine odstotka rastlinskih vrst; -samo škode in preprecevanje škod od 0,02 % živalskih vrst. Odnos gozdarstva do javnih funkcij goz­dov se jasno kaže na primeru funkcije gozda za prostoživece divje živali. Poleg lesne funkcije se gozdarska stroka v teoriji in praksi že vsaj dve desetletji mocno angažira ravno na odnosu gozd~divjad, oziroma odnosu gozd-prostoživece divje živali, in s tem na odnosu gozdarstvo­lovstvo. Gozdarstvo se ni angažirala za aktivno varstvo prostoživecih divjih živali, kar bi pomenilo varstvo, nego in trajnostno rabo habitatov. Namesto teh nalog so se gozdarji pogosto spušcali z lovci v po­lemike, ki so nekonstruktivne in v nicemer ne vplivajo na razmere v habitatih. To so. recimo razglabljanja o smislu trofej ("ko­šcena filozofija"), kar je povsem intimna zadeva lovcev, pa o upravicenosti do lova, glede na položaj v družbeni lestvici, in podobno. Ucinkovito in profesionalno pa se je gozdarstvo ukvarjalo na podrocju živalskega sveta le s poškodbami in ško­dami, ki jih v gozdovih povzrocajo tri vrste divjadi, ter z vrstami, ki škodijo rasti drevja ali znižujejo uporabnost lesa. Ob tako ozko angažirani stroki, ki ima dejanski vpliv na razmere v habitatih, pa je po mnenju in po podatkih naših zavodov za varstvo naravne in kulturne dedišcine, kar približno polovica vseh vrst prostoživecih živali že ogroženih v Republiki Sloveniji. Drugo zaskrbljujoce dejstvo je, da živi pri nas kar približno 50.000 vrst prosto v naravi, vecjemu delu vseh teh vrst pa je gozd in gozdna ta krajina Kocevski naravni park njihov življenski prostor. Živalske vrste pa so ogrožene predvsem zaradi zaskrbljujo­ cih razmer v okolju, tudi zaradi razmer v habitatih gozdnega prostora. Kaj je gozdarstvo dejansko v gozdovih naredilo za varstvo in s tem za trajnostno rabo vodnih virov in vodnih režimov; kak­šne ukrepe smo nacrtovali in tudi izvedli za trajnostni turizem v gozdnati krajini in v gozdovih? Kako smo nacrtovali in izobliko­vali gozdne robove, jase, poglede in vse drugo za sooblikovanje estetske funkcije gozdov; ali pa smo vsaj spodbudili in organizirali likovne ali glasbene dejavnosti, da bi bila toliko od gozdarjev opevana estetska funkcija tudi trajno posneta na platnu, v glasbi, v poeziji ... Da ne govorimo o drugih funkcijah gozdov, ki pa se redno naštevajo v nalogah in programih gozdar­stva, kot na primer: varstvo pred negativ­nimi vplivi civilizacije (hrup, prah, one­snaževanje vod, pomanjkanje kisika). Raz­mejimo že enkrat, katere naloge opravljajo gozdovi in katere gozdarji! Tak razmislek pravega gozdarja usmerja pri delu in samo še poveca njegovo spoštovanje do gozda. V cem in koliko se je gozdarstvo de­jansko angažirala pri drugih funkcijah goz­dov, razen pri lesni, naj oceni vsakdo sam za svoje obmocje in za svoj delovni staž. Zaradi takega razhajanja med dekla­riranimi stališci ter dejanskim delom, pred­lagam analizo, ki bi dala odgovor, kakšna so dejanska razmerja med lesno funkcijo gozda in drugimi, nelesnimi, javnimi funk­cijami gozda in gozdnate krajine pri delo­vanju celotnega slovenskega gozdarstva. Taka analiza ni zahtevna, saj je lahko podlaga kar delovni dnevnik za pretekli mesec, še bolje pa za preteklo leto. • Predlogi: 1 . Analiza raziskovalnih nalog po vseh funkcijah gozdov in gozdnate krajine. 2. Analiza izobraževalnih programov na Gozdarskem oddelku Biotehniške fakul­tete. 3. Analiza dejansko opravljenih nalog Zavoda za gozdove Slovenije ter obmocnih enot po vseh funkcijah gozdov. 4. Analiza dejansko opravljenih del v izvajalskih gozdarskih podjetjih po vseh funkcijah gozdov. Na podlagi rezultatov iz navedenih ana­liz bi lahko izvedli potrebne korekture, tako da bi bile uravnoteženo zajete vse funkcije gozdov in gozdnate krajine na podrocju raziskovalnih programov, izobraževanja, nacrtovanja ter izvajanja del v gozdovih in v gozdnati krajini. Seveda pa take analize ne morejo biti vsiljene od zunaj, še najmanj enoti znotraj Univerze, pac pa naj bi jih opravili interno in za interno rabo. Se najbolj pa bo vsakega prepricala analiza lastnega dela. 3 UPRAVLJANJE GOZDOV ZA TRETJE TISOCLETJE 3 MANAGING OF FORESTS FOR THE THIRD MILLENNIUM Obveznosti cloveka do narave, katere sestavni del je gozd, so dolocene v šte­vilnih dokumentih in zakonih, tako na mednarodni kot na državni ravni: • Svetovna strategija varstva narave (World Conservation Strategy -IUCN, UNEP, WWF) iz leta 1980. V tem doku­mentu je poudarjeno, da je cloveštvo del narave, vendar nima prihodnosti brez njenega ohranjanja, upoštevanja njenih procesov in varstva naravnih virov. Za pravi razvoj je uveden izraz trajnosten ali sonaraven razvoj. • Skrb za Zemljo (Caring for the Earth ­IUCN, UNEP, WWF) iz leta 1991. Med številnimi problemi na našem planetu je najtežji gotovo izumiranje rastlinskih in živalskih vrst ter siromašenje genskega sklada Zemlje. • Deklaracija Agenda 21, ki je bila spre­jeta v Rio de Janeiru leta 1992. • Svetovna strategija za ohranjanje bio­loške raznovrstnosti (Global Biodiversity Strategy), ki je bila sprejeta leta 1992, ki med drugim doloca, da je vsaka oblika življenja enkratna in jo moramo spoštovati. • Evropska strategija za varstvo nara­ve (European Conservation Strategy), ki jo je pripravil Svet Evrope in so jo sprejeli na ministrski konferenci v Luzernu leta 1993. V njej so dolocbe za sistematicno razglašanje zavarovanih obmocij, za po­vecano ucinkovitost pri upravljanju zava~ GozdV 53, 1995 387 rovanih obmocij, za uveljavljanje instru­mentov varstva, uveljavljanje varstva nara­ ve zunaj zavarovanih obmocij, spodbujanje informiranosti in vzgoje ter izobraževanja na podrocju varstva narave. • Akcijski plan za zavarovana ob­mocja v Evropi -Parki za življenje (Parks for Life -IUCN), ki je bil sprejet v letu 1994. Utemeljuje potrebo po skladnem življenju z naravo in sonaraven razvoj. Republika Slovenija je že sprejela, pod­ pisala ali ratificirala mednarodne konven­cije s podrocja varstva narave: • Konvencija o svetovni kulturni in narav­ni dedišcini (Paris, 1972) je ratificirana. • Konvencija o mocvirjih, ki so medna­rodnega pomena kot gnezdišca mocvirskih ptic (Ramsar, 1971) je ratificirana. • Alpska konvencija (Salzburg, 1991) je ratificirana. • Konvencija o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992) je podpisana. Republika Slovenija mora vkljuciti v svoj pravni sistem še mednarodne konvencije: • Konvencija o ohranitvi migratornih vrst prostoživecih živali (Bonn, 1979). • Konvencija o varstvu evropske flore, favne in naravnih habitatov (Bern, 1979). • Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami avtohtone favne in flore (CITES-Vashington, 1973). Z Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 32/93) smo dobili pri nas sistem varstva okolja. Del podrocja varovanja narave ureja Zakon o varstvu naravne in kulturne de­ dišcine (Ur. l. SRS, št. 1-3/81, 42/86 in Ur. l. RS št. 8/90 in 42/92). V pripravi je nov zakon, ki bo celovito urejal varstvo narave in naravnih vrednot. Za varstvo in trajnostni razvoj gozdnega prostora je bil sprejet Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93). V vseh navedenih dokumentih in zakonih se kaže zaskrbljenost za ogroženo naravo, zato pa se tudi dolocajo nova pravila obnašanja in življenja-na globalni ravni in do najmanjših drobnih bitij, ki jih nikoli ne vidimo. Dolgorocni cilj celovitega varstva narave je zato tudi pri nas ohraniti za vedno avtohtone rastlinske in živalske vrste, habitate, geotope, fitocenoze in zoocenoze, ekosisteme ter njihove suk­ cesije. Ob tem pa seveda tudi obnoviti 388 GozdV 53, 1995 prizadete naravne znamenitosti, habitate in ekosisteme. Pot do tega strateško dolocenega cilja bo izjemno zahtevna v vsakem pogledu. Nobena dejavnost, nobeno podjetje in nobena inštitucija ne bo mogla stati ob strani tega procesa, ki že tece. Vzpo­ stavljeno je novo tekmovanje med regijami na globalni ravni, med inštitucijami in med podjetji na lokalni ravni, pri cemer so razvojne prednosti predvsem v ohranjeni naravi ter v znanju. Zato je v tem trenutku umestno vprašanje, kakšne razvojne mož­nosti imamo kot država in kot panoga dejavnosti. Ob BO % gozdnatosti s pre­ težno sonaravne gospodarjenimi gozdovi, z izjemno pestrimi in lepimi pokrajinami, je to predvsem vprašanje znanja za tak razvoj. Trendi razvoja v trajnostni rabi narave so doloceni, s tem pa tudi izhodišca za upravljanje z gozdovi (ecomanage­ment). Ugotovimo lahko, da ima gozdar­stvo ob tako visoki gozdnatosti in sprejeti bogati dedišcini veliko odgovornost, s tem pa tudi priložnost, da si pridobi v javnosti, v politiki in v državi ugled, ki ga že imajo naši gozdovi. Na globalni ravni se seveda sprejemajo deklaracije, toda deklaracije se koncajo na mnogo višji ravni, kot na po­sekanem drevesnem štoru. Gozdarstvo je zelo konkretna dejavnost, ki upravlja z natancno dolocenim gozdnim prostorom, s svojimi ukrepi vsak delavnik tudi posega vanj, ga trajnostno rabi, lahko ga s tem varuje, ali pa tudi ne. Gozdarstvo je sicer sila suvereno pri vsem, kar zadeva les; toda trendi razvoja kažejo na to, da naj bo tako ravnanje z gozdovi že sedaj pretekli cas. Postavlja se torej zelo aktualno vpra­ šanje, kako upravljati mnogonamenski gozd za vse funkcije gozdov. Odgovor nato vprašanje bi dal usmeritev za nacionalno gozdarsko politiko. Pri mnogonamenski rabi gozdov ni vec v ospredju pridelava lesa, kar je sicer vezano na lastnike gozdov, pac pa gre predvsem za rabo, ki je pod enakimi pogoji dostopna vsem zainteresiranim uporabnikom. Ne glede na lastništvo dobivajo vsi gozdovi znacaj javne dobrine, pri kateri prevladuje javni interes. Za javne interese pa skrbi država, ki za to uveljavlja posebno pravno ureditev za zavarovanje javnih interesov. Zato so tudi zasebnim lastnikom ome­ jevane pravice v njihovih gozdovih na pravico do lesa, pa še to le do tiste mere, da niso prizadete varovalne in socialne funkcije gozdov, katerih smo lastniki vsi. Zato je primerno te funkcije imenovati kar javne funkcije gozdov in javne funkcije gozdnate krajine. Pri coniranju slovenskega prostora glede na naravne danosti in pogoje za trajnostno rabo je zanimiva in tudi logicna ugotovitev, da so sedanji državni gozdovi, ki jih je v Republiki Sloveniji po opravljeni denacio­ nalizaciji le še 20%, predvsem na visokem krasu Kocevske, Notranjske in Dolenjske. Ker je državna lastnina naravnega prostora še vedno velika prednost za javne funkcije, so tudi ti državni gozdovi prednostni za uveljavljanje javnih funkcij v Republiki Sloveniji. Zato tudi ni nakljucje tako inten­zivno uveljavljanje javnih funkcij gozdov in gozdnate krajine na Kocevskem. Na ob­mocju potencialnega Kocevskega narav­nega parka so namrec najboljši pogoji za to v vsej Republiki Sloveniji. Projekt zava­rovanja ohranjenega obmocja je še do nedavnega ogrožal le tako imenovani pro­gram revitalizacije obcine Kocevje, ki je vseboval iluzije o ponovni poselitvi -kolo­nizacijo Kocevske. Pogoj za to pa bi bil seveda razdelitev državnih gozdov med zasebnike. Taka anahronisticna stališca posameznikov in kmeckega lobija pa so prizadevanja za ohranjanje dragocenega in obsežnega naravnega prostora samo še pospešila. 4 RAZVOJ NARAVOVARSTVENE MISLI NA KOCEVSKEM 4 THE DEVELOPMENT OF NATURE PROTEC­TION CONCEPT IN THE KOCEVSKO REG ION Razvoj naravovarstvene misli na Ko­cevskem lahko ponazorimo najkrajše z nekaterimi znacilnimi odlocitvami, delom in ukrepi, ki kažejo na kontinuirano nara­vovarstvo v zadnjih sto letih. • Prve gozdne površine so bile na Ko­cevskem izlocena iz gospodarjenja že v prejšnem stoletju, ko jih je kot pragozdove dolocil v gozdnogospodarskih nacrtih na-crtovalec za Auerspergove gozdove (Leo­pold Hufnagel, 1 892). • V tem obmocju se je izoblikovala in strokovno utemeljila doktrina prebiralnega gospodarjenja z gozdovi združb Abieti Fagetum dinaricum (Leopold Hufnagel). • Na obmocju Gozdnega gospodarstva Kocevje so bili v sodelovanju z Gozdarskim oddelkom Biotehniške fakultete izloceni novi gozdni rezervati: Prelesnikova ko­ liševka, Pugled-Žiben, Lipje, Ledena ja­ma ... (Dušan Mlinšek in Zdravko Šaubah, j 969). • Trajno zavarovanje velikega divjega petelina na obmocju Gojitvenega lovišca f:Aedved Kocevje (Lado Švigelj in Ciril Strumbelj, 1 966). • Po letu 1 970 so bile na Kocevskem in v Sloveniji prvic izlocena prednostne povr­šine za jelenjad s posebnim režimom gospodarjenja (Marijan Kotar in sodelavci, 1 970), kar lahko štejemo za prvi primer aktivnega varstva habitatov. • V letu 1 973 so bili na obmocju Roga v Gojitvenem lovišcu Medved Kocevje po­novno naseljeni risi iz Slovaške, kar je najuspešnejša ponovna naselitev risov med vsemi številnimi poskusi ponovne nase~tve risov v Evropi (Lado Svigelj in Ciril Strumbelj, 1 972). • Eden izmed mejnikov v razvoju nara­vovarstvene misli na Kocevskem je gotovo zavarovanje volkov v Lovskogojitvenem nacrtu za Gojitvene lovišce Medved Ko­cevje Z"! lovsko leto 1 97 4/75 (Lado Švigelj in Ciril Strumbelj, 1 975). • Ideja o prebiralnem gospodarjenju gozdov s prebiralno secnjo ter ideja o trajnosti donosov lesa je bila razširjena na prebiralno gospodarjenje gozda in gozd­ nate krajine s coniranjem varstva, nege in rabe naravnega prostora na Kocevskem. Nacelo trajnosti donosov lesa pa je bilo razširjeno na trajnost donosov vseh funkcij Kocevske gozdnate krajine, pri cemer je cilj optimalna vsota donosov vseh funkcij kocevske gozdnate krajine (Janez Cernac, j 980). • V gozdnogospodarskem nacrtu za Kocevsko obmocje in za obdobje 1991 ­2000 so dolocene (vse) funkcije gozdov in gozdnate krajine ter predvideni ukrepi za trajno varstvo, nego in rabo gozdov ter za GozdV 53, 1995 389 aktivno varstvo narave. To pa so bile tudi osnovne strokovne podlage za celostno naravovarstvo v obmocju ob socasni traj­nostni rabi ter razvoju obmocja, to je za projekt Kocevski naravni park. • Vlada Republike Slovenije (Leo še­šerko, 1990) je imenovala strokovno ko­misijo za pripravo strokovnih podlag za zakon o zavarovanem obmocju na Ko­cevskem in v Kolpski dolini. Clani komisije iz obmocja potencialnega parka: Mihael Petrovic, Ciril Štrumbelj in Janez Cernac. • V letih 1991, 1992 in 1993 je Gozdno gospodarstvo Kocevje pripravljalo stro­kovne podlage za potencialno zavarovano obmocje, predstavljalo programe in cilje zavarovanja ob socasnem trajnostnem razvoju obmocja ter ustvarjalo celostno podobo tega projekta. Vse to so pred­stavljali strokovni in politicni javnosti na vseh treh ravneh, od lokalne ravni do mednarodne. Delo je potekalo intenzivno do uveljavitve novega zakona o gozdovih v letu 1993. • Prvi osnutek Zakona o Kocevskem naravnem parku s predlaganimi mejami obmocja (Janez cernac, 1995). • Ustanovitev Društva Kocevski naravni park, ki ima v statutu za prednostno nalogo ustanovitev in razglasitev zavarovanega obmocja z razvojnimi programi pod skup­nim imenom Kocevski naravni park (Janez Cernac in Mihael Petrovic, 1995). Varstvo narave ima torej na Kocevskem vec kot stoletno tradicijo, razumljivo pa je, da se je intenziteta s casom stopnjevala in širila. Iz zacetnega pasivnega varstva s prepovedano rabo, kot je bila prepoved secnje na dolocenih majhnih površinah gozdov, ki so se zato ohranili kot pragozdni rezervati, ali s prepovedjo odstrela po­sameznih vrst divjadi, se je po letu 1970 prešlo na aktivno varstvo narave. Sem lahko štejemo trajnostno rabo in s tem varstvo habitatov za prostoživece divje živali. Ta faza varstva narave je na Kocev­skem po dveh desetletjih prešla v ukrepe za celovito trajnostno rabo kocevske gozd­nate krajine ob socasnem varstvu narave. To pa je projekt Kocevski naravni park. 390 Gozd V 53, 1995 5 KOCEVSKI NARAVNI PARK 5 THE KOCEVJE NATIONAL PARK Ustanavljanje zavarovanih obmocij na­rave je uveljavljena oblika varstva narave v svetu. Naravni parki so institucije, ki ob skrbi za naravo dajejo tudi vse prednosti sonaravnega razvoja zavarovanemu ob­ mocju. To pa je predvsem podeželje, ki je navadno ohranjeno in tudi nerazvito ter demografsko ogroženo, ker ga industrijski razvoj ni zajel in zato ne razvil in tudi ne unicil okolja. Tako so koncno dobila do sedaj zapostavljena in nerazvita obmocja svojo priložnost za trajnostni in zato kva­liteten razvoj, ki ga bodo okoljsko degra­dirani kraji in obmocja le težko uveljavila. To so potencialno kraji za optimalno zado­voljevanje socialnih, duhovnih in estetskih potreb ljudi, kar pomeni, da so to kraji za kvalitetno življenje. Take pogoje ima Ko­cevska in Kolpska dolina z deželo Petra Klepca. Ustanavljanje Kocevskega naravnega parka je gotovo fazni proces, ki se je zacel s pripravami strokovnih podlag za razgla­sitev, nadaljeval se bo s sprejemanjem aktov o zavarovanju, z ustanovitvijo uprav­ljalca ter z orQaniziranjem dejavnosti var­stva narave. Sele redno, nacrtno in do­sledno delo, bo z naceli trajnostne rabe in s tem razvoja izoblikovale novo in celostno podobo Kocevske in Kolpske doline. Taki rezultati bodo vidni šele po daljšem ob­dobju, proces pa ne bo nikoli dokoncan, ker se bodo pogoji pac spreminjali kot se življenje, ki naj bi teklo trajno in vecno. Nacela za dolocitev obmocja Kocevskega naravnega parka 1. Zavarovano obmocje naj ima enoten znacaj krajine, ki je tudi v tem obmocju splet naravnih in zgodovinskih okolišcin. Kocevska je sicer pestra, vendar izrazito gozdnata krajina, saj je kar 95% naravnega prostora poraslega z gozdom. Polovica gozdnega prostora je v razlicnih fazah sukcesij zaradi zarašcanja nekdanjega kmetijskega prostora v zadnjih sto letih. 2. Znotraj obmocja naj bodo zaokroženi ekološki sistemi, na primer celoten Rog, ne glede na meje upravnih enot in ne glede na meje lokalnih skupnosti. Ni mogoce upoštevati niti mej gozdnogospodarskih obmocij in ne zavodov za varstvo naravne in kulturne dedišcine. 3. Potencialni Kocevski naravni park ima prednostne naloge na podrocju javnih funkcij, to je raziskovalno delo, izobra­ ževanje, naravovarstvo, ... Nosilec javnih funkcij je država. Za zagotavljanje javnih funkcij je zato optimalna državna lastnina, zasebna lastnina pa je moteca v tolikšni meri, kolikor bi morala država izplacevati zasebnikom razlike v dohodkih zaradi omejevane proizvodnje. Kocevska, ki je bila šeststo let otok po­selitve s Kocevarji, je sedaj v državni lasti. Tako je danes na Kocevskem kar približno 80 % gozdov in kmetijskih zemljišc v lasti Republike Slovenije (Sklad kmetijskih zem­ljišc in gozdov RS). 4. Enoten znacaj krajine, ki se dopolnjuje s kulturno identiteto obmocja, daje pogoje za zavarovanje obmocja z razpoznavnimi karakteristikami za celostno podobo. Zato naj bi po možnostih znotraj zavarovanega obmocja ne bilo vecjih denaturiranih povr­šin ter novih in navadno netipicnih gradenj. Zato se kaže predvsem na zunanjem in robnem obmocju izogibati novim naseljem brez tradicionalne arhitekture, nadalje po­vršinam s farmsko proizvodnjo hrane ter površinam z nasadi smreke. 5. Znotraj potencialno zavarovanega ob­mocja je avtohtono podeželje, z dokaj ohranjeno in tipicno podeželjske arhi­tekturo ter s tradicionalno rabo kmetijskih zemljišc. To je na obmocju Kolpske doline, Poljanske doline ter Dragarske doline. Na podlagi teh izhodišc je predlog za obmocje Kocevskega naravnega parka prostor med reko Krko in reko Kolpo, ki obsega: A. Kocevsko, pretežno v obsegu šeststo­letne poselitve Kocevarjev z izlocenim Kocevskim poljem; 8. Kolpsko dolino, Poljansko dolino in Dragarsko dolino z dokaj ohranjenim in avtohtonim podeželjem. Razvojni programi za obmocje Kocevskega naravnega parka Kocevska je danes v položaju, ko si sama razvojno ne more pomagati, zato se tudi pogosto obraca na državo za pomoc. Obmocje potencialnega parka zavzema vecji del Obcine Kocevje, vecji del Obcine Loški Potok, celotno obmocje Obcine Osil­nica ter del obcin Novo mesto, Semic in Crnomelj. Skoraj celotno obmocje je de­mografsko ogroženo, zato je potrebno dolociti za ta prostor primerne razvojne programe. Velik del obmocja leži na ob­mejnem obmocju z Republiko Hrvaško, saj se naslanja potencialni Kocevski naravni park na mejo s Hrvaško od Loškega Po­toka, z dolino Cabranke ter ob reki Kolpi od Osilnice do Starega trga. Pomoc države je nujna in tudi smotrno naložena, ce gre za javne interese in za razvojne programe, na podlagi katerih bodo aktivni predvsem domacini in lokalne skupnosti. Zato je treba zagotoviti za to obmocje razvojne programe Republike Slovenije s podrocja raziskovalnega dela, izobraževanja, naravovarstva, trajnostne­ ga turizma ... To so razvojni programi s skupnim imenom Kocevski naravni park. Poleg tega pa je potrebno ugotoviti dejan­ski interes države in lokalnih skupnosti za razvojne programe demografsko ogro­ženega ter obmejnega obmocja. Za vse to je seveda potrebno zagotoviti tudi financne vire. Naravovarstvene in razvojne programe bodo domacini in lokalne skupnosti sprejeli in tudi uveljavljali le pod pogojem, da bo to pomenilo razvoj obmocja v celoti in višjo kakovost življenja. Šele takrat, in samo takrat, ko bodo ljudje obcutili konkretne in pozitivne spremembe v vsakdanjem živ­ljenju in delu, bodo te projekte tudi podprli in z njimi zaživeli. To pa lahko dosežemo že s tem, da država na podlagi sprejetih programov vrne v obmocje denar, ki sedaj odteka iz obmocja kot renta iz državnih gozdov. S placevanjem rente v integralni proracun Republike Slovenije se že itak zaostalo obmocje samo še dodatno siro­maši. Za Kocevsko in za državo Slovenijo je taka rešitev ugodna, saj obmocje koncno dobi jasen razvojni koncept, Republika Slovenija pa regijo z dolocenim razvojnim programom države. S tem, ko bi se renta, ki se ugotavlja in placuje iz kocevske gozdnate krajine, vracala na podlagi pro- GozdV 53, 1995 391 gramov nazaj na Kocevsko, bi bilo zado­šceno pricakovanje ljudi in lokalnih skup­nosti po drugacni vlogi države v tem prostoru. S takim nacinom pa državi ne bi bilo potrebno dajati sredstev iz proracuna oziroma iz drugih regij (pokrajin). Na teh izhodišcih so pripravljene teze za trajnostni razvoj obmocja potencialnega Kocevskega naravnega parka -parka za življenje. 6 ZAKLJUCKI 6 CONCLUSIONS 1. Uresnicevanje javnih funkcij v mno­gonanenskem gozdu zahteva novo in celo­vito upravljanje z gozdovi, gozdnim pro­storom in z gozdnato krajino (ecomanage­ment), kar je še posebno nujno v obmocjih s pretežnim deležem državnih gozdov, kot je na primer Kocevska. Zato je bila sprejeta odlocitev za ustanovitev Kocevskega na­ravnega parka, za kar so bila tudi že opravljena obsežna in zahtevna opravila. Kocevski naravni park je ime za varstvo in trajnostno rabo obmocja Kocevske in Kolpske doline, za razvojne programe tega prostora ter za dolocene razvojne pro­grame države Slovenije na tem obmocju. S tem bo ta dežela dobila novo podobo in jo postopoma utrdila doma in v svetu. 2. Celovito upravljanje z ekološkimi si­stemi gozdov in gozdnatih krajin presega zmožnosti in kapacitete ene dejavnosti in ene stroke, pa naj bo katere koli. Uprave za taka obmocja morajo biti zato orga­nizirane racionalno, vendar morajo zdru­ževati znanja s številnih podrocij, predvsem pa s podrocja gozdarstva, kmetijstva, urbanizma, dela z javnostmi, za prosto­živece divje živali, informatiko. Potencialna in že zavarovana obmocja pa se morajo seveda navezati za zahtevnejša vprašanja na državne raziskovalne in izobraževalne ter druge organizacije. Te organizacije se za to tudi zelo zanimajo, saj so v takih obmocjih optimalni pogoji za raziskovalno delo ter za izobraževanje s podrocja na­rave. 3. Slovensko gozdarstvo se lahko uve­ljavi predvsem na podrocju naravovarstva 392 GozdV 53, 1995 1 in drugih javnih funkcij gozdov in gozdnate 1 krajine, nikakor pa tega ni mogoce doseci zgolj z lesnim uveljavljanjem ravnotežja. Zato pa naj preide od deklaracij o poli­funkcionalnosti na realizacijo že znanih in celo sprejetih nacel. Javne funkcije gozdov in gozdnate kraji­ne je zato potrebno vgraditi v raziskovalne programe, izobraževanje ter v nacrtovanje in izvajanje vseh ukrepov v gozdovih in v gozdnatih krajinah. S tem bi si slovensko gozdarstvo utrdilo potreben položaj v naši javnosti in dolgorocno zagotavljalo in utrje­valo položaj strokovnih delavcev, izo­braževalnih in raziskovalnih organizacij. S tako strateško odlocitvijo bi gozdarstvo lahko postalo nosilec za javne funkcije slovenske gozdnate krajine, predvsem v organizacijskem smislu po posameznih obmocjih. VIRI 1. Anka, B. : Gozdovi kot skupno dobro, Po­svetovanje Gozdovi in javnost, Savinjsko gozdar­sko društvo, 1994 2. Celovit prostorski plan za regijski park Ko­cevs~o-Kolpa, Acer d. o. o. Novo mesto, 1995 3. Cernac, J. : Izhodišca za trajno varovalno rabo kocevske gozdnate krajine na podlagi suk­cesij ~koloških sistemov in družbe, Ljubljana, 1980 4. Cernac, J.: Pro silva-ucna baza Biotehniške fakultete na obmocju Kocevskega naravnega par­ka, Kgcevje, 1992 _ 5. Cernac, J. in STRUMBELJ, C.: Aktivno var­stvo volkov na obmocju potencialnega Kocev­skega naravnega parka ter Biosfernega rezervata Kras, Društvo Kocevski naravni park, Kocevje, 1995 6. Pa rks for Life-Action for Protectes Areas in Europe, IUCN, 1993 7. Predhodno porocilo o možnostih parkovnega varstva Kocevske, Komisija za pripravo strokovnih osnov pri Vladi Republike Slovenije, Ljubljana 1992 8. Program razvoja gozdov in gozdarstva Slo­venije, Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakul­tete v Ljubljani, Ljubljana, 1993 9. Strategija varstva narave v Sloveniji, inacica 2.1, september 1994 1 O. Obmocni gozdnogospodarski nacrt Kocev­skega GGO za obdobje 1991 -2000, Kocevje, 1990 11. Šinkovec, J.: Pravo okolja, EZ Uradni list RS, Ljubljana, 1994 12. V Novi Gorici bo fakulteta za vedo o okolju, Delo, 8. 7.1995 GDK: 907.11 :(497.12 TNP) Gozdovi (gozdarstvo) in Triglavski narodni park Forests (Forestry) and the Triglav National Park Janez BIZJAK. Izvlecek Bizjak, J.: Gozdovi (gozdarstvo) in Triglavski narodni park. Gozdarski vestnik št. 9/1995. V slo­venšcini. Prispevek govori o vlogi Triglavskega narod­nega parka kot edinega narodnega parka v Slo­veniji, o razlicnih pogledih na vprašanja zavaro­vanja narave v Sloveniji, o konkretnih dejavnostih v zvezi z varovanjem narave v Triglavskem narod­nem parku ter o preteklem in prihodnjem sodelo­vanju uprave narodnega parka z gozdarsko služ­bo. Kljucne besede: varovanje narave, zavarovana obmocja, Triglavski narodni park. Takoj po vojni so nas v osnovni šoli ucili: "Gozdovi so naše najvecje bogastvo." Table s tem napisom so bile pribite na debla in so s preprostimi besedami vcepila zavest o pomenu in fenomenu gozda. Ne vem, kakšni sta vsebina in naravna­nost izobraževalnega sistema osnovnih šol danes -po 40 letih. Ce sodimo po obna­šanju vedno številnejših obiskovalcev v gozdovih TNP, potem je videti, da se pri predmetu Spoznavanje narave in družbe otroci ucijo o drevesih, nicesar pa ne zvejo o prej omenjenem pomenu in izjemnosti gozda. Gozdovi so bogastvo vsakega zavarova­nega obmocja -vrednotimo jih kot najbolj vitalne dele narodnih in naravnih parkov. Znotraj njihovih meja naj bi bili vkljuceni najbolj reprezentativni naravni in krajinski pojavi in razlicni ekosistemi; med njimi so gozdni in vodni ekosistemi najbolj zanimivi, najbolj skrivnostni, -in najbolj obcutljivi. Da so gozdovi v narodnem parku v ponos nas vseh, gre zasluga gozdarjem in lastnikom. Gozdarski stroki zato, ker je na Slovenskem razvila in utemeljila svoj kon- · J. B., dipl. inž., Triglavski narodni park, 64260 Bled, Kidriceva cesta 2, SLO Synopsis Bizjak, J.: Forests (Forestry) and the Triglav National Park. Gozdarski vestnik No. 9/1995. ln Slovene. The article deals with the role of the Triglav National Park as the only national park in Slovenia, with different view s regarding the topic of nature protection in Slovenia, with concrete activities as to nature protection in the Triglav national Park as well as the past and the future collaboration of the Park' s administration with forestry service. Key words: nature protection, protected are­as, the Triglav National Park cept gospodarjenja z gozdom -in ni nekriticno posnemala nezglednih primerov onkraj državne meje. Nekaterim nekdanjim zasebnim lastnikom pa gre zasluga zato, ker so še znali spoštovati ne napisana stara izrocila in pravila, zato so svoj gozd cuvali kot svetinjo in kapital, v katerega so posegali le, kadar je bilo res nujno potreb­no. V zavarovanih obmocjih varujemo tisto, kar je varovanja vredno: to so izjemne na­ravne, krajinske in kulturne vrednote na­rodnega in vsedržavnega pomena. Varst­vo pomeni odgovorno in drugacno go­spodarjenje, tudi usklajeno omejevanje, samoomejevanje in odpovedovanje dolo­cenim nacinom rabe in izrabe. Gre za iskanje skladnosti med rabo, nego in varstvom, po znanem geslu: tisti, ki koristi naravo danes, jo mora hkrati varovati, da bi jo lahko koristil tudi jutri. Ne misliti na jutri -pomeni izkorišcati in izrabljati, ne pa koristiti in rabiti. Kako je videti to nacelno izhodišce v praksi; na obmocju TNP? Križanje razlicnih interesov nedvomno otežuje strokovno usklajevanje, strpnost in treznost pri izvajanju uzakonjenih dogo­vorov glede zavarovanih obmocij. GozdV 53, 1995 393 Zakon o TNP je potreben reviZIJe in dopolnitev; predvsem v smislu gospo­darjenja in upravljanja s prostorom in z naravnimi dobrinami. Dopolnjen zakon mora biti boljši od sedanjega, sicer je bolje, da ostane sedanji. Predstave o tem, kaj bi v TNP moralo biti boljše in kvalitetnejše, so zelo razlicne. Kdaj bo Slovenija dovolj razvita in spo­sobna, da bo na obmocju edinega narod­nega parka zavarovala naravo tako, da bo to skladno z evropskimi normativi in stan­dardi za zavarovana obmocja? Nekateri smo prepricani, da mora biti varstvo zavarovanih obmocij v Sloveniji primerljivo in usklajeno s prej omenjenimi mednarodnimi standardi. Drugi so pre­pricani drugace: da ta skladnost in pri­merljivost nista potrebni in da lahko v Sloveniji uresnicujemo varstvo drugace; da lahko parke nekako poslovenimo. Argu­mente imata obe strani. Tisti, ki trenutno upravljamo TNP, smo se odlocili za prvo izhodišce. Pri varstvenih ukrepih in pri predlogih za te ukrepe skušamo postopno uveljaviti IUCN standarde, ki zavarovano naravo razvršca v vec varstvenih kategorij. Mednarodni IUCN standardi niso za Slovenijo nic novega. Uveljavljajo in dopol­njujejo le izvirne naravnovarstvene ideje, ki so bile prvic uresnicene v prejšnjem stoletju na Kocevskem in leta i 924 kot prvo jedro današnjega TNP. Naravo varujemo na vec nacinov. Lahko jo varujemo in ohranjamo tako, da jo pustimo pri miru, je ne spreminjamo in skušamo omogociti naravni razvoj. Tako naj bi bilo na obmocjih naravne krajine (po IUCN standardih l. in 11. kategorije). Na obmocjih kulturne krajine, to so vecidel obdelovalne kmetijske površine in gozdovi (po IUCN V. kategorija), pa sta potrebna redna nega in vzdrževanje, da kulturna krajina ne izgubi tistih krajinskih in estetskih vrednot, zaradi katerih je bila zavarovana. Pri tehtanju med argumenti (ekološkimi, naravovarstvenimi in ekonomsko-profit­nimi) je vcasih dobro ponoviti znano in veckrat ponovljeno indijansko modrost: Ko bomo posekali zadnje drevo, ulovili zadnjo ribo in izsušili zadnjo mlako, bomo spoznali, da denarja ne moremo jesti. ln še nekaj podobnega: dr. Konrad Lo­renz je zapisal: kar je v zacetku videti, da je ekološko napacno, se na koncu pokaže kot ekonomsko škodljivo. Za boljše razu­mevanje našega dela bom navedel še eno misel: Prof. Mlinšek je v svoji knjigi Pragozd v naši krajini zapisal, da ima drevo tudi pravico, da umre. "Torej pustimo na neka­terih obmocjih, da drevesa umirajo in stroh­nijo in da ob njih-brez clovekovih posegov -zacnejo poganjati nove življenske oblike, ljudem pa omogocimo, da to vidijo, spoz­najo, razumejo in obcudujejo!" Nekaj o odnosih TNP -gozdarstvo Gozdarstvo v TNP je avtonomna gospo­darska dejavnost. Zakon o TNP ne daje nobenih pooblastil zavodu za varstvo TNP, da bi karkoli omejeval ali prepreceval; v tem smislu nam je bilo veckrat ocitano. Kar nas je morda razdvajale, je bilo naše drugacno gledanje na gradnjo gozdnih prometnic v TNP. Morda so se iz tega razvile zamere. Toda pred nami je skupno resno stro­kovno delo. Na podrocju varstva narave nas je premalo, gozdarjev in drugih stroko­vnjakov, da bi si smeli privošciti neuskla­jeno politiko ali morda celo nerešljive kon­flikte. Nobeno zavarovanje v TNP ne bo uspe­lo, ce ne bo zraven razumevanja, pomoci in sodelovanja gozdarjev. Ko pozivam k skupnemu delu, bi rad rekel, da skušajmo ohraniti, kar je v naravi še ostalo nenacetega, nepokvarjenega. Pustimo naravo pri miru vsaj tam, kjer je raba ekonomsko neutemeljena. Prepusti­mo zadnje bele lise cudežne nenacetosti še prihodnjim rodovom, naj se sami odlo­cijo, kako bodo varovali ali uporabljali. V zadnjih letih smo pripravili predloge za nove varstvene ukrepe: skladno z zakon­skimi pooblastili ter obveznostmi in skladno z možnim, postopnim prilagajanjem var­stva TNP mednarodnim naravovarstvenim standardom. Ker so ti predlogi temeljili na omejitvah na podrocju lova in posegali v zakoreninjene pravice in navade, so po­vzrocili val ogorcenega nasprotovanja. Z razumevanjem Zavoda za gozdove RS ter 394 Gozd v 53, 1995 Gozdovi (gozdarstvo) in Triglavski narodni park Ministrstva za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano smo jih uspeli utrditi na ravni uredbe ministrstva. Napori za bolj žlahtno podobo TNP in njegovo pristno vsebino zahtevajo dolgo­letno skladno delo med razli cnimi naravo­slavnimi podrocji. Ne zaradi mednarodnih IUCN standar­dov, ampak zaradi nas samih, moramo naš edini narodni park ohraniti in urediti tako, da nam bo vsem v ponos in da bodo Slovenici ob besedi TNP zacuti li visoko pesem svoje kulturne ozavešce nosti in civilizacijske zrelosti. Zavarovana narava, varstvo, parki naj nam ne pomenijo ovire, ampak potrebo, da ohranimo in obva­rujemo tisto, kar je v njej najvrednejše in tisto, kar sami najbolj potrebujemo. Foto Lado Kutnar: Pokljuka-Šijec Foto Lado Kutnar: Bohinj, Zlatorog GDK: 907:932 Varstvo narave in gozdarstvo Nature Protection and Forestry Stane PETERLIN. Izvlecek Peterlin, 8.: Varstvo narave in gozdarstvo. Goz­darski vestnik št. 9/1995. V slovenšcini. V prispevku je prikazan dosedanji prispevek gozdarske službe pri varovanju narave, predstav­ljene so velike organizacijske in normativna spre­membe, ki so se zgodile v Sloveniji v zadnjih letih, oziroma so še v teku, v zvezi z varovanjem narave, ter prikazane najpomembnejše strateške opredelit­ve in naloge na podrocju urejanja varovanja narave v Sloveniji, med njimi tudi opredelitve, ki naj za­gotovijo tvorno sodelovanje gozdarske službe s službami s podrocja varovanja narave. Kljucne besede: varstvo narave,upravljanje z gozdovi. Gozdarstvo in gozdarji so v Sloveniji že od vsega zacetka sodelovali pri_ vzpostav­ljanju službe varstva narave. Ze v prej­šnjem stoletju je lastnik kocevskih gozdov knez Turjaški (Auersperg) dal izlociti prve pragozdne rezervata, deželna gozdarska služba je pomagala presojati možnosti za ustanovitev naravnega parka v Dolini Tri­glavskih jezer in Dimitz je že pred prvo vojno predaval o gozdni estetiki. Vsi na­ravovarstveni dosežki med vojnama so bili izvedeni predvsem z angažiranjem Antona Šivica. Po drugi vojni pa nam ostaja v spominu delo Jurharja in Ciglarja -ce ostanemo samo pri že pokojnih sodelavcih. Gozdarska stroka in služba je v mnogih konkretnih primerih do bližnje preteklosti sodelovala s službo za varstvo narave in jo podpirala. Naj omenimo skupne akcije pri naravoslovnih ucnih poteh, integriranje naravne dedišcine v gozdnogospodarske nacrte, vzgojne in popularizacijske akcije, strokovna srecanja ipd. ·S. P., dipl. biol., svetovalec vladeJ Ministrstvo za okolje in prostor, 61000 Ljubljana, Zupanciceva 6, SLO 396 GozdV 53, 1995 Synopsis Peterlin, 8.: Nature Protection and Forestry. Gozdarski vestnik No. 9/1995. ln Slovene. The article presents the contribution of forestry service in the field of nature protection performed so far, great organizational and normative chang­es regarding nature protection, which took place in the recent years or are stili taking place in Slovenia, and a description of the most important strategic definitions and tasks in the field of the regulation of nature protection in Slovenia, among them also the definitions which are to secure pro­ductive cooperation of forestry service with the services from the field of nature protection, is given. Key words: nature protection, forest manag­ing. V spremembah sistema, ki smo jih doži­veli in ki še vedno potekajo, pa je treba mnoge zadeve dolociti na novo. Ni prišlo le do spremembe politicnega sistema, spremembe doživljajo tudi državna uprava in njene službe. Do takšne korenite spre­membe je že prišlo v gozdarstvu zaradi denacionalizacije in privatizacije in po­sledice se mocno cutijo. Tudi javna služba za varstvo narave (oz. varstvo naravne dedišcine) se je znašla v novih okolišcinah. Prva in dolgorocno verjetno najpomemb­ nejša organizacijska sprememba se je zgodila na podrocju organizacije državne uprave: prehod iz resorja kulture v resor okolja in prostora. S tem je hoceš-noceš prišlo tudi do razdelitve prej enotne službe za varstvo naravne in kulturne dedišcine na dve upravi v dveh ministrstvih. O prednostih in pomanjkljivostih te parla­mentarne odlocitve, ki velja od zacetka tega leta, ni vec smotrno razpravljati. Dalje je prišlo do številnih sprememb zaradi reorganizacije lokalne samouprave. Obci­ne niso vec državice v malem, izgubile so dolocene upravne pristojnosti. Sedem !.im. regionalnih zavodov za VNKD je ostalo za 1" Varstvo narave in gozdarstvo zdaj nedotaknjenih, njihovo delo v celoti financira država, ceprav so njihove for­ malne ustanoviteljice še vedno nekdanje obcine. Njihova prihodnost pa je za zdaj še nejasna Smo v dinamicnem procesu spreminja­ nja zakonodaje. Zakon o VNKD sicer še velja, vendar je njegovo izvajanje zaradi spremenjenih okolišcin komaj še kje mož­no. V pripravi je novi zakon o varstvu na­ rave (kot ga imenujemo v delovni obliki), pravno praznino pa zapolnjujemo z vlad­ nimi akti (uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst) ali posebnimi zakoni, od katerih so nekateri že v parlamentarnem postopku (npr. zakon o regijskem parku Škocjanske jame, zakon o jamah, zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok). Gozdarski zakon, ki je med drugim tudi dolocil okvire nove gozdarske službe, spada po naših merilih med tiste zakone, ki v dolocenih zadevah segajo tudi na podrocje varstva narave. Na njegovi pod­ lagi je npr. izšla uredba o varstvu gliv. V dokaj polemicnem ozracju tecejo prav zdaj v parlamentarnih telesih razprave o novem lovskem zakonu, ki se prav tako prikljucuje naravovarstvenemu paketu pred­ pisov. To naštevamo zato, da opozorimo na premalo usklajene priprave tako zakono­daje kot novih javnih služb. Glede na to, da ima varstvo narave še vedno vec nasprotnikov kot zaveznikov, MOP-u kot maticnemu resorju, odgovornemu za okolje in naravo, ne more biti vseeno, kako bo pravno in organizacijsko za naslednje desetletje urejena pot, na kateri se bo znašla dejavnost varstva narave in reorga­nizirana javna služba. Nekaj strateških opredelitev prihodnje organiziranosti: -Vsa vsebina dozdajšnjega varstva na­ravne dedišcine (razen dela oblikovane narave, ki je ostala v pristojnosti kulture) ostaja tudi vnaprej aktualna s tem, da je zdaj maticni vladni resor okolje (in prostor). -Navedeni vsebini dodajamo v nasta­jajocem novem zakonu nalogo ohranjanja narave, kar doslej niti pravno niti orga­nizacijsko ni bilo urejeno celovito, ceprav ne trdimo, da je bila povsem zunaj interesa naravovarstveno usmerjenih dejavnikov. -Prav tako ostaja temeljna naloga nara­ vovarstvene dejavnosti varovanje in zava­ rovanje ogroženih delov (obmocij, pojavov, habitatov, vrst in osebkov) žive in nežive narave (naravne dedišcine, naravnih vred­ not), ki naj dobijo status pravnega zava­ rovanja kot naravni parki, naravni rezervati, naravni spomeniki, zavarovane vrste ipd. -Temu "klasicnemu" se pridružuje novo podrocje: ohranjanje narave zunaj zavaro­vanih obmocij -kar je tudi vodilni motiv letošnjega Evropskega leta varstva narave; varstvo narave postaja torej totalno, pri cemer niso izvzeta niti urbana obmocja. -Vzgoja in izobraževanje v odnosu do narave sta brez dvoma po krivici zane­marjena, sistemsko in pravno nepokrita podrocje, ceprav je bilo storjeno že mar­ sikaj iz dobre volje in spoznanja o nujnosti tovrstnih dejavnosti. Na tem podrocju se mora maticni resor povezati s šolskim, gozdarskim, vadarskim in lovsko-ribiškim podrocjem. -Vzpostaviti bo treba državni sistem vodenja in skrbništva nad zavarovanimi obmocji in objekti; nesmotrna je ob vsakem zavarovanju npr. naravnega parka iskati izvirno rešitev in ustanavljati posebne javne zavode. -Inšpekcijski nadzor, ki zdaj sicer for­malno že obstaja v okviru okoljske inšpek­cije, bo treba usposobiti do ucinkovitosti in pri tem povezati sorodne inšpekcijske službe, policijo in carino. -Podpirati in prek razpisov za izvedbo dolocenih nalog spodbujati in usmerjati je treba nevladne organizacije in naravo­ varstvene fondacije; pred tem bo treba opraviti presojo in dolociti merila, po katerih te spoznamo za resnicno naravovarstvene, ker na tem podrocju vlada precejšnja zmeda; vedeti je treba, da nevladna sfera ob smotrni delitvi nalog in po nacelu racionalnosti lahko v marsicem razbremeni državne javne službe, vendar ne more biti prepušcena sama sebi. Ce se zdaj za konec vrnemo k naslovni temi današnjega posveta, potem si na kratko predstavljamo povezavo med goz­ darsko in naravovarstveno službo v nekaj konkretnih dejavnostih: -Mreža gozdarske javne službe (Zavod za gozdove Slovenije s svojimi obmocnimi GozdV 53, 1995 397 enotami) je izjemna prednost, ki je ni mogoce prezreti ali obiti. Vloga te stro­kovne službe pri varstvu narave je nepo­grešljiva. Vendar pa bi bilo narobe, ce bi jo poskušali kar e n ac iti z naravovarstveno službo, ceš da ima najbolj gosto terensko mrežo, ustrezno strokovno usposobljenost in da je navzoca v naravnem prostoru. Res je, da je naravovarstvena služba danes po številu približno dvajsetkrat šib­kejša od gozdarske in da se bo v bližnji prihodnosti kvecj em u podvojila, vendar mora biti po pristojnostih in po naravi stvari (zaradi interdisciplinarnosti, podrocne nev­tralnosti -nima svojega "premoženja" -in s problemsko najširšo usmerjenostjo) izvir­no pristojna in zato usk/ajevalka z vsemi partnerskimi podrocji t.i. naravovarstve­nega lobija. -Glavno poslanstvo gozdarske javne službe vidimo v njenem aktivnem sodelo­vanju pri nastajanju naravnih parkov in pozneje pri njihovem upravljanju. To še posebej velja za obmocja s pretežno gozd­nim prostorom (Kocevska, Pohorje, No­tranjska). Žal pa nam nekateri primeri snujocih se parkov (Kocevski park) ne kažejo pricakovane zavzetosti pristojne obmocne enote Zavoda za gozdove Slo­venije. -Glede na bogat in ustrezno lociran Foto Lado Kutnar: Vremšcica stavbni fond nekdanjih gozdnih gospo­darstev bi bila gozdarska služba lahko boljša pubudnica za prizadevanje, da se stavbe na najprimernejših lokacijah (v obs tojecih ali nastajajocih naravnih parkih) namenjajo naravoslovnim, naravovarstve­nim in drugim vzgojnim ali izobraževalnim programom v okviru šolske, obšolske in pošolske vzgoje in izobraževanja. Tudi tukaj delitvene bilance družbenega premo­ženja nekdanjih GG ne potrjujejo takšne usmeritve. -Konkretno dejanje, ki zasluži pohvalo, je vzpostavitev -recimo kar naravovar­stvene šole v okviru gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete, ki bo s podiplomskim delom zacela že prihodnje leto. Nismo našteli vsega, kar bi še lahko zasnovali in izvedli skupaj, vendar je že to dovolj za pobudo, da cimprej strnemo vrste, uskladimo poglede in se lotimo dogovorjenega dela. Tudi takrat, kadar v posameznih vprašanjih stališca gozdarske in naravovarstvene službe niso enotna, ne kaže opustiti nadaljnjih prizadevanj. Ce ne pridemo do usklajenih pogledov in nacinov v bistvenih vprašanjih, potem ne bosta prizadeti le obe službi, ampak predvsem narava, v katere imenu tecejo naša priza­devanja. 398 Gozd V 53, 1995 GDK: 907 Gozdarstvo in varovanje narave Antagonizem ali sinergija Forestry and Nature Protection Antagonism or Synergy Andreas SPE ICH' Izvlecek Speich, A.: Gozdarstvo in varovanje narave -Antagonizem ali sinergija. Gozdarski vestnik št. 9/1995. V slovenšcini. V prispevku je poudarjena pomembna vloga, ki jo je imelo doslej gozdarstvo pri ohranitvi narave. Predstavljene so narašcajoce potrebe sodobnih družb po neproizvodnih vlogah gozdov in potreba, da se gozdarji aktivno vkljucijo v prizadevanja za varstvo narave. Slovensko gozdarstvo je na tem podrocju lahko za zgled. Sinergija med gozdar­stvom in varovanjem narave ni le eticno vprašanje ampak je v okoljih, kjer je turizem pomembna gospodarska dejavnost, tudi ekonomskega po­mena. Kljucne besede: gozdarstvo, varstvo narave. Gozdarstvu in gozdarjem se moramo zahvaliti, da imajo evropske države še vedno precejšnje površine dobrih gozdov. Slovenija pa je tista med evropskimi državami, katere urejenost gozdarstva bi lahko služila za zgled tudi drugim. Dejstvo je, da je slovensko gozdarstvo lahko upraviceno ponosno na svoj dosežke v preteklosti pa tudi na rezultate, ki jih je imelo pri ohranjevanju narave. Casi in potrebe pa se bliskovito razvijajo in kot pravi rek "dobro je sovražnik še boljšega". Prav zato je v svetu hitrih sprememb neizogibno potrebno od casa do casa napraviti revizijo že storjenega in si odgovoriti na vprašanje -kako naprej. Globalna civilizacija se, kakor tudi življen­ske vrednote, sooca s hitrimi in še po­spešujocimi se spremembami, ki vsekakor zahtevajo našo popolno pozornost. Zaradi • A. S., ZOrich, Švica Synopsis Speich, A.: Forestry and Nature Protection ­Antagonism and synergy. Gozdarski vestnik No. 9/1995. ln Slovene. The article points out the important role forestry has had in nature conservation until the present time. The increasing needs of modern societies for nonproduction roles of forests are presented and a need that foresters should take into consid­eration the demands of modern societies for nu­merous roles of forests and take active participa­tion in nature conservation is pointed out. Slo­venian forestry can be cited as an example in this field. Synergy between forestry and nature con­servation is not only a question of ethics but it is also of high economic significance in those re­gions where tourism represents an important eco­nomic activity. Key words: forestry, nature conse!Vation. pocasnega ritma rasti in pridobivanja prira­sta, ki dolocata dejavnost gozdarstva, pa se gozdarstvu ne zdi vedno potrebno opazovati tudi razvoja sveta onkraj gozdne meje. Zahteve, ki jih postavlja razvijajoca se družba, zato le pocasi vplivajo na gozdarsko politiko in na razvijanje pred­nostnih funkcij gozda. Vzrokov za takšen razvoj in prednosti, ki jih dolocene funkcije gozda zahtevajo, pa ne smemo iskati znotraj lokalnih gozdov. Še vec, globalne spremembe, ki mocno vplivajo na mnenje ljudi, in pricakovanje le­teh so najverjetneje povzrocili naslednji dejavniki: -obsežno vdajanje varljivemu materia­lizmu, -demografska rast, -razvrednotenje eticnih pravil. Posledice so vidne v onesnaževanju okolja, izgubi biološke raznolikosti in izgubi kakovostne pokrajine. Zaradi teh, delno pa tudi zaradi drugih vzrokov, je nastal v Iju- Gozd V 53, 1995 399 deh obcutek brezupa in strahu pred tem, kar bo prinesla prihodnost (ta obcutek je še posebno mocen med mladimi). Za cloveško družbo je bil gozd in sprem­ljajoca pokrajina dolgo casa predvsem vir ekonomske blaginje. Vendar pa imajo narava, gozd in pokrajina okrog nas tudi druge naloge, ki jih morajo izpolnjevati -in to ne samo v sedanjem casu. Seznam funkcij, ki naj bi jih imeli gozdovi, nam je vsem dobro znan. Toda ali se res tudi zavedamo, kako se je spremenila pomembnost nekaterih funkcij, ki jih gozdo­vi morajo opravljati -v dobro nas, ljudi? Prebivalstvu mnogih evropskih držav se zdijo vprašanja varovanja narave in ohra­ njanja pokrajin vse vecjega pomena. Ta pozornost vzbujajoci pojav ni posledica zgolj napak v upravljanju gozda. Zanimanje, ki ga javnost kaže za ekologijo in varovanje narave, je delno neka nadomestna reakcija na probleme, s katerimi se cloveška druž­ba sooca na drugih podrocjih. ln kakšno mnenje naj bi imeli gozdarji o tem stanju? Seveda lahko trdijo, da to ni njihov problem. Lahko pa tudi sprejmejo izziv in prispevajo svoj delež k iskanju rešitve, kako pomagati družbi. Po mojem mnenju se tako varovalci narave kot gozdarji ne zavedajo popolnoma trenutno nujnih osnovnih razlogov za svoje delovanje. Ce bi bolje -z roko v roko -opazovali potrebe družbe, bi bili tudi spo­ sobni razviti izjemno sodelovanje, ki bi obrodilo sadove neprecenljive vrednosti, ne le zanje, ampak predvsem za njihove "odjemalce", ki pa v sedanjem casu poleg prebivalcev dolocene države vkljucujejo tudi obiskovalce iz drugih držav. Že prej omenjeni "odjemalci" seveda še vedno zahtevajo in pricakujejo od gozdov les, vendar pa si v enaki meri ali pa celo še bolj želijo naravnosti v svojem živ­ljenskem prostoru in rekreacijskem ob­mocju. Njihov življenski prostor mora biti vsekakor nepoškodovan in raznolik, zrcaliti mora lepoto in sijaj, ki ju je vanj položil Stvarnik. Prihajajoce generacije bodo goto­vo cenite materialne vrednote prav tako kot zadovoljstvo ob dejstvu, da jih obdaja zdravo in kvalitetno okolje. Pot do teh dveh ciljev je v sodelovanju med gozdarstvom in ohranjanjem narave, ki pa je mogoce le, ce se bosta obe strani odprto in brez predsodkov osredotocili na reševanje skupnih problemov. Strpnost, zavedanje problemov in sode­lovanje, ki so vidni v dosežkih slovenskega gozdarstva in ohranjanje narave, bi po mojem mnenju lahko služili za zgled mno­gim sosednjim državam. Poleg pomena, ki ga pripisujemo etnicnim in estetskim vred­notam, pa seveda tudi ekonomskim vred­notam gozda, je potrebno posebno pozor­nost posvetiti tudi drugim vidikom javnega življenja. Ravnotežje med temi vrednotami bo v veliki meri odvisno od dejstva, ali nam bo uspelo še naprej zagotoviti javno last­ništvo in upravljanje, kajti zasebno go­spodarjenje tega cilja ne bo moglo doseci samo, cetudi mu seveda ne gre odrekati iniciative, ki bo v prizadevanjih za kvaliteto življenja osnovnega pomena. Za konec moramo poudariti še, da imajo varovanje narave in narodni parki še en gospodarsko pomemben vidik, ki mocno Rrispeva h gospodarjenju z gozdom. V Švici, od koder prihajam, pa tudi v Sloveniji, je lepota pokrajine najbolj pomembna osnova za turizem. Tudi turisti se namrec vse bolj zavedajo ekoloških dejavnikov in so kriticni do njih. Prav tako znajo ceniti lepoto nedotaknjene narave. Za gospodarstvo dolocene države pa ni pomemben le dohodek, ki ga država dobi od ekološko usmerjenega turizma. Pridobi­vanje lesa in trgovanje z njim je v zadnjem casu prav tako odvisno od dejavnikov varovanja narave. Ljudje, ki kupujejo izdel­ke iz lesa, že zacenjajo spraševati tudi po ekološki vrednosti in biološki raznolikosti gozda, saj je izdelek narejen iz lesa tega gozda. Nekatere evropske države že razvijajo oznake za les, ki prihaja iz gozdov, uprav­ ljanih v skladu z naravovarstvenimi zakoni. Cisto na koncu torej lahko sklenemo, da sodelovanje med varovanjem narave in gozdarstvom ni le eticno vprašanje, ampak tudi dejavnik gospodarskega preživetja in pogoj za uspešno delovanje gozdarstva in lesne industrije. 400 Gozd V 53, 1995 NOVE KNJIGE S PODROCJA GOZDARSTVA Pri Gozdarski založbi Zveze gozdarskih društev Slovenije je pred kratkim izšlo nekaj knjižic s podrocja gozdarstva in so na voljo: Franc Perko: Nega mladega gozda Knjižica je namenjena predvsem lastnikom gozdov, da bi v svojem gozdu uspešno opravljali gojitve na in varstvena dela, ki so potrebna pri vzgoji gozda v njegovi mladosti, zanimiva pa je gotovo tudi za gozdarske strokovnjake. Mirko Medved, Boštjan Košir: Varno delo pri secnji Knjižica je namenjena vsem, ki poklicno ali tudi priložnostno sekajo drevje, ki je zahtevno in nevarno opravilo. Pripravljena je v qbliki, da je njena vsebina razumljiva tudi ljudem, ki se doslej s secnjo v strokovnem pogledu podrobneje še niso seznanjali. Gozd je veliko vec (urednik knjige: mag. Franc Perko) Knjiga v reprezentativnejši obliki je zbirka razmišljanj o gozdu, ki so jih posebej za knjigo zapisali ugledni Slovenci. Pri Gozdarski založbi Zveze gozdarskih društev Slovenije je na voljo tudi še Zakon o gozdovih (s komentarjem)-v slovenšcini, anglešcini in nemšcini. Pri CZD Kmecki glas je pravkar išla knjižica: Franc Perko: Gojenje gozdov -Ekologija, nega in varovanje Tudi ta knjižica je v prvi vrsti namenjena širokemu krogu ljudi, ki bi želeli nekaj vec zvedeti o naravi gozda, o težavah, ki ga tarejo, in o delu z njim: njena vsebina pa je gotovo zanimiva tudi za gozdarske strokovnjake.