54. Številka. Ljubljana, v četrtek 5. marca 1896. XXIX. leto. Uhaja vsak dan sv«for9 icimfii nedelje in praznike, ter velja po poeti prejeman za a vstro-o ge r s k e dežele za vbb leto 15 gld, za pol let* 8 gld., za Četrt leta 4 gld,, za jcden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dona za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafiun* se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje deželo toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce so o/namlo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6o se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiuka. Dopisi naj se izvolfe frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u pravni* t v o je na Kongresnem trgu st. 12. U pravu i fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari. Reg. St. 190. Zap. št. 614. Obdolženec: Josip Nolli. Kaznivo dejanje: po zak. z dne 15. okt 1868, St. 142, d. z. III. člen, al. 1. V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja! C. kr. z. ni. del. okrajno sodifiče v Ljubljani je danes na obtožbo zasebnoga obt. dra. J. Šufitersiča proti Josipu Nolliju zavoljo prestopka po zak. z dne 15. oktobra 1808, fit. 142, d. z. člen III., al. 1, v navzočnosti dra. pl. Wurz-bacha, kakor z&Btopnika obtožiteljevega, dra. Tekavciča, kakor obdolženčevega pooblaščenca, po dne 28. februvarja 1896 dognani glavni razpravi na podlogi predloga obtožite-ljevega, naj se obdolženec krivim spozna gori navedenega prestopka in postavno kaznnje — ter v smisla §-a 39 tisk. zak. naloži „Slovenskomu Narodu" brezplačen vsprejem razsodbe — razsodilo tako: Josip Nolli, f)3 let star, rojen v Ljubljani, kat. vere, oženjen, odgovorni nrednik »Slovenskega Naroda" v Ljubljani, kriv je prestopka zakona z dne 15. oktobra 1868, St. 142, d. z, Člen III., al. 1, storjenega s tem, da je kot odgovorni urednik perijoditne tiskoviue .Slovenski Narod", v katere Številki 271 iz leta 1895 ustanovijo članki, pričen&i se z besedami: „Iz Kranja se nam pise:", dalje: „Plačano katoličanstvo" in „Dr. Ivan ŠnStertič — zaSčit našega kmeta", pre-gre&ek zoper varnost časti, — če tudi se mu po obćnib določbah kazenskega zakona ta p regre&ek ne more prištevat1, — zanemaril ono paznost, pri kateri bi, ko bi jo imel, kakor je njegova dolžnost, bil izostal vsprejem kaznive vsebine navedenih člankov, ter se obsodi po zak. z dn6 15, oktobra 1868, St. 142, d. z. III. člen, al. 5, a uporabo §. 2ti6 k. z. v globo 15 gld., v slučaji neizterljivosti pa v 3dnevni zapor, in po §. 38H k. pr. v povrnitev stroBkov kazenske pravde in izvršitve kazni. Ob enem se v smisla §-a 39 tisk. zak. »Slovenskemu Narodu" nalaga, da ima v prvem ali drugem listu po pravo-krepnosti razsodbe, in sicer v smislu §-a 20 tisk. zak., na prvi strani, biozplačno sprejeti to razsodbo. V Ljubljani, 28. februvarja 1890. l>i*. Tlioiiia itii. Jezikovni predlog dra. Ferjančiča. Posl. dr. Ferjančič in tovariši so permanentnemu odseku za premembo civilnopravdnega reda stavili predlog glede zagotovitve jezikovne ravnopravnosti v civilnih pravdah. Ta predlog slove: „V zmislu £ s? 6. in 10. zakona z dne 5. decembra 1894. I., drž. zak. st. 227, stavljam s po- trebnim številom podpisov opremljeni predlog, naj se naslednja deločba postavi na primerno mesto zakona o nameščenju, o- notranji uredbi in o opravilnem redu pri sodiščih (1631. priloga), kateri se je odkazal slavnemu odseka v posvetovanje. § . . Stranke in njih zastopniki ee morajo v svojih pismenih ulogah ali ustnih naznanilih posluževati jednega deželnih jezikov in mora sodišče v tem jeziku pisati vse zapisnike in rešitve v tem jeziku." Predlogu je dodano naslednje utemeljevanje, v katerem je stvar korenito pojasnjena: „Predloženi načrt ima namen popolniti nove civilnopravdne zakone. V njih se pogreša določba, kako naj postopajo sodišča glede rabe jezika strank. Ta nedostatek je tem občutljivejši, če se pomisli, da ima že občni sodni red v § 13. določbo o rabi jezika strank, ki je bila vodilo za sedanjo rabo narodnih jezikov pri sodiščih. Ker se občni sodni red zameni i novim civil nepravdnim redom, zgubi § 13 prvega veljavo, kadar stopijo novi zakoni v veljavo. S tem se pa odtegoa zakonita podlHga vsem naredbam, urejajočim jezikovno rabo pri sodiščih, ki so izšle v teku časa. Na podlagi dosedanjih jezikovnih določb so se razvile določne razmere. Če v bodoče ne bi bilo nobene zakonite podlage z t rabo jezika strank, bi sodniki ne vedeli, kako se je jim v tem oziru rav nati. Tudi se je bati, da pride v nevarnost, kar se je dosedaj doseglo za narodne jezike. Da je potreba, vzprejeti jezikovne naredbe v civilnopravdni red, ae je izreklo že v prvi seji od-sekovi, ko se je razgovarjalo o vladni predlogi. Tedanji poročevalec dr. Haernreither je sam opozoril na te nedostatke. Vlada jo obljubila, ne da bi bil odsek kaj ugovarjal, da f>e bodo potrebne jezikovne določbe vzprejele v uvedbeni zakon k civilnopravd-nemu redu. Ko ta zopet o tem ni imel nobene določbe in se je na to zopet opozorilo, se je zopet obljubilo, da prinese zaželene določbe še ne pred ložena sodna instrukc'ja. Žal, da o tem molči tudi sedaj Že predložena in odseku izročena sodna instrukcija. Iz teh nagibov je potrebno, da se v zakon vzprejme jezikovna določba. Ko je to dokazano in priznano, ostaje le še vprašanje, kako naj se to zgodi. Pri sedanji določbi § 13 obć. sod. reda ne more ostati. § 13. obč. sod. reda določa samo, kakega jezika se imajo posluževati stranke, tega pa ne, kakšnega jezika naj se poslužujejo sodišča. V tem oziru je določba potrebna že glede dosedanje rabe narodnih jezikov pri sodiščih. Določba v ob«egu § 13. obč. sod. reda bi bila omejenje jezika strank v obsegu njih sedanje porabe, kar se pa ne more nameravati in dopustiti. Za dotično določbo obsega pa jedino možni in jedino merodajoi navod člen 19. državnih osnovnih zakonov z dne 21. decembra 1807., drž. zak. št. 142. Ta določa obseg rabi v deželi navadnih jezikov in bi za duhom in besedilom člana 19. ostajajoča, kakor tudi dalj« segajoča uredba o jeziku, ki se ima rabiti pri sodišču, bila v protislovju 8 tem državnim zakonom in bi ga preminjala. Ker se stavljeni predlog vjema z načelnimi določbami člana 19., se prosi, da se vzprejme". V l.JiiMJuiii. 5. marca. Proti somi tuka zmaga na Dunaju je močno razburila živce dnnajskim liberalcem. Posebno jih pa jezi, da so uradniki volili protisemite. „Neue Freie Presse" je vso svojo jezo iztresla nad uradniki. Preti jim, da bode vlada proti njim brezozirno uporabila svoje pravice in obširne pravic krone, ako bodo kazali, da ne vedo, da imajo kot uradniki tudi posebne dolžnosti. Naravnost „Neue Freie Presseu ne pove, kaj misli, a vsekako bi jej bilo ugodno, ko bi grof Bad« ni tako preganjal dunajske uradnike kakor so liberalne vlade slovenske, da bi jih poslal kam z Dunaja, kar je protisemitskib, in poklical na Dunaj pristne liberalce. To pa pač ni tako lahko, in bi najbrž ob to se Badeni le sani izpodtaknil. Da bi bila dolžnost uradnikov morda voliti liberalce, to moro trditi le „ Neua Freie Presse". Občili shod levičarjev bode o Veliki noči na Dunaju. Udeležili se ga bodo nemški liberalci iz Ej, ti maškarada! Čuden napis; a de bolj čudno je, da ne pričenjam z maškarado. Le potrpite, vse pride na vrsto. Treba najprej uvoda, da se pove, katere osebe so bile najimenitnejše, in navedejo zasluge tistih, da so zaslužile po trdem delu nekaj zabave. Čakal sem dolgo, misleč, da se bodo vender priznale nenavadne zasluge in poplačal neumorni trud ; a zaman, svet je nehvaležen. Prav pravi g. Viktor, trdeč, da je nehvaležnost le posledica propadu poezije. Vidiš, dragi Ti doktor pod ligovim drevesom, zakaj mlatiš tako neusmiljeno v svojih spisih po poeziji I Da, poezija, zlata Ti hčerka iz duševnega kraljestva, kako redkokrat obiščeš tisto stvar božjo, ki se zna Bmejati, da ji udihneš blag čut. „Ko bi imel >»aš zapovednik le količkaj poezije v sebi, ganil bi t?a naš trud aa prospeh narodnega propada in z navduSenjem bi nam dal svoje priznanje*, tako toži Ssstokrat, in to po pravici, gospod V. kolegi svojemu gospodu Fr. Kje so zlati časi, ko so se tudi **ki gospodje mogli poetično navdušiti, ko je neki angleški škof slavni pevki mis. Cibber, ko jo je slišal peti, navdušeno zaklical : „Ženska Tebi so Tvoji grehi odpuščeni." L«1 milosten smehljaj če bi dobil od svojega zapovednika, misli si gospod V., srečen bi bil, srečnejši od navedene pevke; le jcden smehljaj v po poplačo neustrašenega truda za dobro stvar in požrtvovalno izvrševanje višjih ukazov. Uzorni so res naši gospodje v spolnjevanji svojih dolžnosti, svojega poklica. r Kam neki tako hite gospod V.u, praša začudeno ženica cerkovnika; „pastirvat", odvrne resno cerkovnik, idoč na drugo pot nego g. V. in sicer po istem poslu, izvrševat novi svoji poklic, to je podučevat ljuda to o njegovih in skupnih narodnih potrebah in priporočevat može, zmožne v deželnem zboru odvrniti vsako nepriliko od naroda. Gospod V. šel je torej pastirvat. In res Jam oni kraj potoka" in sicer „Črnega", našel je gospod V. mesto svojemu pastirjevanju. Faut, čegav si? — Ongav, — Dobro, kje so Ti oče? — V resji. — Daleč-li? — Da. — Po katerem potu pridem do njih ? — Jih ne najdete, gospod. — No, pa Ti pojdi ponje, da pridejo takoj sem. — Ne morem, gospod, saj vidite, da pasem živino, katere ne morem same ostaviti. — Fante, pojdi po očeta, meni pa daj palico in zaupaj mi govedo, čuval jo bodem, da se vrneš. Kaj, to je dijalog, vreden Hamleta? In res gospod V. so pasli čedico prav priduo, dočim je pastirček šel po očeta. Pasel je in pasel gospod V. dobro uro, pasel potrpežljivo, prav v smislu nove narodne pesmi, snj je čakal moža, da mu razloži pomen deželnozborHkih volitev in mu zaukaže, da pride drugi dan in se pridruži trumi izvoljenih. Ko pa oča pride, prepriča se naš gospod V., da sta si volja in osoda v vednem nasprotji. Mož, uprav ta mož, se ne da omajati in po nagovoru gonpoda V. odvrne odločno, da ni v klerikalnem taboru ničesar pozabil. Hudo je bilo to gospodu, da je zastonj pasel; milo se mu je storilo, spomnivšemu se, kako srečno je nekdaj agitovala na Angleškem zala vojvodinja za kandidata Fox a, pridobivajoč premogarje s sladkimi svojimi poljubi. Vender to gospoda V. ne potare; pogumno jo ubere dalje, misleč, kdor hoče prilesti do orlovega gnezda, se ne briga za to, kdo lovi na robu propada „cajzeljce". Osornost očeta ga ni potrla, dobro vedoč, da pride v kraje, kamor je še malo segla luč prosvete, da mu tam cvete uspeh. Da, trud gospoda V. in kolege mu, gospoda Fr. ni bil zaman; zakaj ne, govore trebanjske volitve. Priznanja za to delo pa nebenega! Le milostna raznih avstrijskih pokrajin. Temu shoda bode pa sledilo se več provincijalnih levičarskih shodov. S temi shodi si hoče zjedinjena levica zopet pridobiti popularnost. Da jej bode to izpodletelo, je gotovo, kajti prebivalstvo se ne ujema več z njenimi nazori. Morala bi preosnovati svoj program, potrebam sedanjega časa primerno. Z »to se pa levica ne more odločiti. Velika napaka, katero si je zjedinjena levica zakrivila, je to, da je veduo odrivala mlajše moči, boji se, da bi vanjo ne zanesli novih idej. Mlajše, delavne moči oklenile so se zatorej drugih strank. Kar je levica leta in leta zakrivila in zamudila ne more popraviti noben strankin shod. Starčević Madjaraki listi se tudi mnogo ba-vijo s Starčevieem. Pomenljivo je pa, da opozicijski listi pravičneje sodijo o njegovem dolovauju, kakor vladni. Tako „IJudapesti Hirlap" pravi, da je bil dodednejši in odiočnrjši v borbi za hrvatsko državno pravo kakor Kossuth in Iranyi v borbi za ogerako dri. pravo. Seveda brez tega pa ne gre, da bi ne podtikali Starčevii'u B t vati j, na katere on še nikdar mislil ni. Tako mu očitajo, da je bil republičan in da je hotel imeti veliko Hrvatsko od Brucka do Carigrada. Jedno kakor drn^o je izmišljeno. Najbolj mu pa seveda Madjari zamerijo, da je hrvatsko in ogersko državno pravo zmatral za popolnoma jedna-koveljavno. Priznavajo pa Starčevieu skoro vsi listi nesebično ljubezen do domovine. Dopisi. I« 1*«»* loj i iic»9 3. marca. Prav razveselilo nas je, ko je zadnjič „Slovenski Narod" poauel iz nEdinosti11 notico, v kateri je popisano, kako seje nižji uradnik na prošnjo za slovenski potni list, zadri nad dotičnikom, da ga dobi, „kadtr bo Pivka nazaj tekla". S tem se j« vsaj spravila stvar v tir in naloga naših gg. poslancev bi bila, se sedaj na pristojnem mesu oglasiti, da nas v tej zadevi dovedejo do ravnopravnosti, da dobimo vendar jedenkrat dvojezične pome tiste. Dotični uradnik sedaj .seveda resnico na glavo postavlja, tor se izgovarja na vse naćme, a nuel smn priliko z omenjenim tržtskim Slovencem govoriti, kateri mi je ves p' govor pojasnil, ter sem razvidel, da se je ta uradnik res ne Ih netaktno obnašal, temveč, da se je tudi vtikal v stvari, katere ga čisto uič ne bri gajo in tudi k stvari ne spadajo, in je a tem stranko po nepotrebnem nadlegoval. Mej tukajšnjimi gg. uradniki se že dlje časa opaža neka črnina vznemirjenost, ker kmalu je ta, kmalu oni po krivem denunciran, po vrhu pa pridejo še gg. učitelji in učiteljice, kateri niso nem-škutaiski aodrgi všeč. „Fliehender Sosa?" je torej vendar jedenkrat poslušna ušesa našel; pod prejšnjim g. glavarjem bi bil slabo naletel, ako bi kaj taiega poskusil, ker isti ga je dobro po/.ual; sedaj je pa menda drugače. Najbolje bi bilo, da bi o sebi tn svojih Škandalih kaj povedal, kako se je po pottojinskih gostilnah itd. dostikrat za c. kr. uradnika res nesposobno vedsl, n. pr. prve dni oktobra, ko jo v hotelu pn drogi mizi mirno sedečo družbo nesramno izzival. O i tistega dne se pač no upa več v mkako družbo, le dr. Deu in njegova n.-in čurska garda ga jemlje vedno v zaščit. Dober tek, g ipoda, le imejte ga! Sploh imamo tu v Postoj i ni glede uradništva pravo smolo, nastavljajo ho tudi taki, da uiti deželnega jezika ne umejo, še manje, da bi v D jen občevali ali sploh kak spiH izdali. Pri glavarstvih je .skoro povsod jednako, ker pri tli uradih je le usoda podala jima je vsaj nekoliko povračila, ker je prouzročila, da sta bila na maska radi. Maškarada, oh jej, divna ti beseda! (Prijatelj moj, dob-r, kaj dober, izboren jezikoslovec, razlagal je nekoč, da je izraz maškarada slovenski, da poni.ni „maš (me) kej rada*; jako verojetno, saj se tako in jednako maske poprašuje) Koliko jih je, ki koprue po muškatadni zab*vi, a zaman. Naša gospoda sta srečnejša; pustni večer jima ui trebalo prebiti pusto in morebiti le v duhu veseliti se pusto-vega brcanja; ne, važno sta imela ulogo pri ma-škaradi, prirejeni na trgu »redi vasi. Da, bil je pač narobe svet. No, pa zakaj bi človek, satn dobro volje, ne privoščil tudi drugim veteljn, ter porabil v (a del svoje modi? Vsi udeleženci priznali so, da sta gg. V. in Fr. največ pripomogla v lini izid maškurade. »Angela and ministrea ,, dne 17. januvarja v uvodnom članku : „Wi« die Slovenen don Fremdc.nverkehr licben" ; , Mittheilungen des Deutsche u umi Oesterr Alpenvereim-s* v it. '2., dne 81, januvar.a t. I, utr. 2ii. v članku : „Atn dem Sodostsn der Alpeu". volitvah, s«jal si in sedaj pa žanješ radost — sedaj po zimi zanj«, no, narobe svet. Krasno ae razvija zabava; le napis nad krčmo „kava po 5 kr", maske nekaj ophtši; a kmalu se jim napolni srce veselja, videč gospoda, vesela, tako odkrito, glasno vesela. V najlepšem razvitku bila js zabava, kar se riaŠ gospod V., kojega komandi vselej maske niso hotele slušati, razjari in ker mu je bilo žal mask, nahrttli one, ki so se predrznih ptiti nemaskovani k zabavi. Največ je tr|>el spoštovani občan in po seslnik P. Situacija je postala nekam čudna, tako, da so celo maske pozabile, da je pusten večer, narobe svet, da je gOHpoda le pust pobodel, ter se pričele vrteti okolo naših gospodov. Tudi gosti nemaskovani udeležili bo se te resne zabave in mar-sikak dober poduk in svet dali gospodoma. Junaški obnašal se je neustrašen mlad gospod J. No, VBa stvar zvršila se je pa vender veselo, vsaj je gospoda spremil harmonikar krepko natezaje harmonike k počitku. Da pa originalna ta rnaškerada ni dalje trajala, krivi so nekateri nemaskovani gosti, ki niso hoteli iti z gospodom V. na čašo piva. Škoda, škoda I „0 Ti pust ti čas prasnuti, da bi veft ne prišel v drugo!" — Hog vodi, kedo je tako i vzkliknil po tej maškaradi. Si (nož. Oglejmo si torej posamezne očitke. Očitajo nam, da smo njih pota pobarvali, ne povedo pa, kje smo to storili. V Savinskih planinah n. pr. so bili zaznamenovani do 1. 1893. ti Is poti: iz Luč na Ojstrico (najmanj 10 — 15 let stara znamenja), iz Logarjeve dolina na Škarje, (modra barva, ki sploh ni trpežna) in od slapa pod Ilinko na Okrešelj in na Kamniško sedlo. Teh potov pa ni nikdar zaznaraenoval „D. a. Oe. A. V.H, nego „Štajersko planinsko društvo* ali sam gosp. prof. dr. Frischauf. Ker je bila barva skoraj izprana in se leta in leta nihče ni pobrigal za dobra znamenja pač ni kazalo drugega, nego poleg drugih potov tudi te z nova zaznamenovati. Znano je dalje tudi, da je celjska sekcija prepovedala zaznamenovanje potov. Ko je videla v zaznamenovanju potov po „Slov. plan. društvu" konkurenco, je začela tudi ona zaznameuovati. Pa kako! Njen vodnik v Lučah je zaznamenoval od polnoči naprej pot od Planin-šeka na Ojstrico s svetilko v roki, samo da bi prehitel zazuamenovalca .Slov. plan. društva", ki je pri Planinšeku spal. Koliko jo tako zaznamenovanje vredno, si lahko vsakdo sam misli, kdor ve, da je celo pri ugodnem vremenu in svetlem dnevu silno težavno pota pravilno zaznamenovati. Ali tudi taka pota, katera so se z barvo „Slov. plan. društva" pod nadzorstvom načelnika „Sav. podružnice" za-zuamenovala, je Atola celjska sekcija mej svoja pota. Sekcija „Krain" se je drznila celo trditi, da je dovolj zaznamenovala pota v Kamniških planinah. A to je ravno nasprotno res. V novejšem času je res zaznamenovanja „Slov. plan. društva" na nekaterih krajih predrugačila, kar utegne turista le po nepotrebnem motiti, ter ob začetku takih potov obosila svoj napis n Alpenvereinswog><. So nekaj! Celjske sekcije zaznamenovalcu pota črez Planjavo je zmanjkalo barve, in zato je napravil posamezna znamenja po V« ure daleč na razeu. Nekega slov. turista je 1. 1893. na Planjavi dohitela nevihta, da z vodnikom ni mogel najti pravega pota ter bi skoraj oba ponesrečila. .Slučajno sta prišla «Jo markacije, ki vodi naravnost na Kamniško sedlo, ter tako do večera dospela v varno zavetje. Lita 1305. je šel po tem potu kratkoviden nemški turist, sam brez vodnika in proti večeru, ter zalezel na sneženo polje, kjer se je skoraj ponesrečil (glej „Plan. Vestnik" 181)5. 1. str. 133. do 135). In vzrok tej preteči nesreči priplujejo nSlov. plan. društvu" ter hinavsko kličejo politična oblast va na pomoč, da bi prepovedala društvu delovanje! Pot od Planjave na Kamniško sedlo res ni šeta-lišče, kakeršuo je v Latermanovem drevoredu ali v celjskem parku. Žito si jo vsakdo sam kriv, ako se ponesreči na takem potu, ker ni zadosti previden, v gore ga pa nihče ne sili. Ali pota na Tri glav, Veliki Klek, Funfttngerspitze, v Dolomitih in v Švici niso menda bolj nevarna. In ako s« je kdo ponesrečil, niso dozrjaj de nikdar krivili nesreče kakega planinskega društva v tamošnjem okolišu. Merodajni kričači sekcije „Krain" menda niso tako nevedni, da ne bi poznali posaunezih težkoč nekaterih potov ter trd tli iz prepričanja, da je „Slov. plan. društvo" krivo ponesrečenja onega kratkovidnega turista na Planjavi. Kaj bi rekli, ako bi hoteli trditi mi, da je sekcija „KrainM kriva Holstove ali Schmidove smrti pod Triglavom, ker dotičnega pota ni dovolj zaznamenovala alt zavarovala. Zakaj pa je prosila sekcija „Krain" dovoljenja, da sme M Vrat (mej dnirora in Triglavom), kjer se je Ho'st ubil, napraviti po navpični steni nov pot, ki bo tisočkrat bolj nevaren, nego vsi od nas zaznameno-vaua pota ali bivanje v Aljaževem stolpu, zoper katerega so toliko bujskaiirM (Konec prih.) Dnevne? vesti* V Ljubljani, 5. marca. — (V deželni šolski svet) je dež. odbor kranjski volil kot prisedmka gg. ces. svetnika M u r-nika in dr. Schafferja. „Slovenca" je ta volitev, ki znači nov poraz njegove stranke, silno raztogotila in priobčil je „fulminanten" članek, v kateri je upletet vse lepe in bobneče fraze izza časov, ko je pri njem Se kaj veljalo narodnostno načelo, in v katerem končno dokazuje, da je narodna stranka na smrtni postelji in izgubljena. Na ta „Slovencev1 članek bomo še obširneje odgovarjali in pojasnili, kaj je uzrok, du mora narodna stranka postopati po tistih načelih, katere je „ Slovenec", ko je šlo za samoslovenske napise, katere je narodna stranka hotela imeti v Ljubljani, proglasil za jedino krščansko - katoliška. Takrat je klerikalna stranka dokazovala, da je smrtni greh, če se Nemcem na Kranjskem ne priznajo vse iste pravice, katere uživamo Slovenci. In sedaj naj bi klerikalci smeli kaj oči* tati narodni stranki, če bi se oklenila istega načela in zategadelj dala Nemcem avtonomnega zastopnika v dež. šolskem svetu, kjer ga doslej niso imeli, ker od vlade imenovani prisedniki so pač vedno le vladni zastopniki? Morda so si poslanci narodne stranke tudi mislili: Nemci so nam pomagali do drugega mesta v dež. odboru, zagotovimo si njih pomoč se za kako drugo priliko s tem, da v personalijah nismo ekskluzivni. Mogoče je tudi, da sta si narodna dež. odbornika mislila: saj je vee jedno, Će sedi dr. Scbaffer v dež. šolskem svetu ali Oton De-tela; velikega razločka mej njima tako ni; Detela bi se ravnal po ukazih nemškutarja in prosta Klo-futarja, k> je sovražnik slovenskega pouka na gimnazijah, češ, da se dijaki premalo nemški uče, in bi torej ne bil v narodnem oziru nič boljši od dr. Scbailerja; Detela želi, da bi delovanje nemškega Schulvereina z božjo pomočjo obrodilo na Slovenskem obilo sadu, dr. SchafTer želi to isto, eventualno brez božjega blagoslova ; Detela bi krepko pomagal preganjati „liberalne" slovenske učitelje, dr. SchafTer pa tega ne bo storil Vprašanje je torej bilo: kaj je bolje, privezati Nemce nase in voliti liberalnega Nemca v dež. šolski svet ali storiti klerikalcem uslugo in voliti klerikalnega nemškutarja? Deželna odbornika iz narodne stranke sta se odločila za izvolitev dr. Scbailerja in mislimo, da sta v sedanjih žalostnih okolnostih, katere so provzročili in zakrivili jedino le „Slovenčevoi", tako prav storila. — (Koncerta „Glasbene Matice".) V ponedeljek, dne !) t. m. priredi .Glasbena Matica" v Sokolski dvorani v „Narodnera Domu" svoj prvi letošnji koncert, v nedeljo, dne 15. t. m. pa drugi koncert, vsakikrat ob 8. uri zvečer. S prvima tema nastopoma v „Narodnem domu" poda naš glasbeni zavod ista vzporeda, ki jih bota izkazala /ali v al na in dobrodelna koncerta, v kojih nastopi naša „Glasbena Matica" še tekoči mesec in sicer v dneh 23. in 25. sušca na Dunaji, da uvede slovensko pesem in slovensko nmetje mej svet. Pie-pričani smo, da ni Ljubljančana, ne Slovenca, ki bi ne hrepenel, da pride slušat, kako da se je pripravila vzorna »Glasbena Matica" za pomenapolni korak, koji namerava storiti sebi v čast in narodu v prid. Vzpored, ki je za vsak koncertov drug, priobčimo prihodnjič. Omenjeno bodi, da nastopi pevski zbor ^Glasbene Matice" v koncertih v Ljubljani in na Dunaji pod vodstvom koncertnega vodje, g. Mateja H u b a d a v velikanskem številu 180 oseb. Vršijo se te dni zadnje velike vaje. Pri vajah potrebno spremljavanje, na klavirji obljubil je iz prijaznosti in naklonjenom i do pevskega zbora .Glasbene Matice" gosp. Karol Hoffmeister. Razprodajo sedežev za navedena ljubljanska koncerta preskrbi g. S e -šare k v svoji prodajalnici v Šelenburgovih ulicah. — (Benefica gospoda Vasičeka.) Basist gospod Cecil Vašiček je jeden stebrov naše opere in jeden njenih najodličnejših članov. Izvrsten je kot pevec, izvrsten kot igralec V tem času, kar je član naše opere, nastopil je v celi vrsti različnih ulog, velikih in manjših, a z vsako je dosegel popoln uspeh, ker je vsako pel in igral umetniško. Ni je bilo opere, v kateri bi on ne bil nastopil. Diči ga tudi druga dobra lastnost: on je jako marljiv in vesten. Priznati se mu mora, da si je za prospevanje opernih predstav pridobil jako mnogo zaslug in zategadelj je pričakovati, da mu občinstvo B obilnim obiskom njegove beneiične predstave, katera bode jutri, izkaže svoje priznanje in svojo zalivalo za obili umetniški užitek, kateri mu je prouzroči I g. Vašiček. — (Gospodu cea. svetniku Ivanu Murniku) se je danes poklonila posebna deputacija obč. sveta kamniškega, na čelu jej gosp. župan Močnik, ter mu kot častnemu uieščauu mesta Kamnika izročila dotično krasno izdelano diplomo. — (Umrla je) gospa Kristina Kavčič, mati znanega slovenskega pisatelja Fridolina Kavčiča. Blag jej spomin! — („Narodnomu domu") jo rodoljubni trgovec in posestnik g. Elija Predovič podaril 10 do 20 lepo vzraslih divjih kostanjev, da ž njimi olepša prostor okoli „Narodnega doma". — (Novo postno poslopje v Slonovih ulicah) pričelo se bode koncem tega meseca umotavati in likati, ker so zidarska dela večinoma že izvršena. Kakor čujemo, bode poslopje do vseh svetih (1. novembra) letos do cela dodelano, a poštni m brzojavni uradi pa da se preselijo prihodnjo pomlad v novo poslopje. — (Ljubljanski grad) Kaznilnica na ljubljanskem gradu je sedaj popolnem opuščena. Zadnje dni prodalo se je pohištvo in razno orodje, osobje — kar ga je bilo še tukaj — pa je večinoma pre-tteščeno v razne c. kr. kaznilnice, deloma pa umirovljeno. Širni prostori ljubljanskega gradu služili j »o od leta 1867., torej okolo 30 let, v kaznilnične »amene. Vkljub prošnji mestne občine ljubljanske, ; °aJ bi se po potresu poškodovano poslopje primerno popravilo in naj bi še nadalje ostala nameščena v njem c. kr. moška kaznilnica, sklenilo je justično ministerstvo, definitivno opustiti kaznilnico na gradu, pač pa izjavilo, da se bode gradila v Ljubljani nova kaznilnica, ako bi se pokazala potreba za to. Ministerstvo ponudilo je grad mestni občini v nakup. Je-li in pod kakimi pogoji bi mestna občina prevzela grad, o tem sklepal bode v kratkem občinski svet. — (Porod v veži.) Soproga zlatarja Č. je šla danes dopoludne ob 11. uri mimo dež. dvorca, stopila v vežo in — povila otroka. V 5 minutah je bilo vse končano; mati je z babico in otrokom šla v babičino stanovanje v Gerlicijevi hiši. S pro-roškim darom obdarjene ženice prerokujejo, da postane novorojenec, če je deček, dež. uradnik, če je deklica, pa soproga dež. uraduika. — (Obrtno gibanje v Ljubljani) Meseca februvarja pričele so v Ljubljani izvrševati obrte naslednje stranke: I'" rane /a no-"kar na Tržaški cesti št. 10, prodajo jedil in kuhane kave; tvrdka Jeglič & Leskovic, Čevljarska ulica št. 1, prodajo žganih opojuih pijač na drobno; Janez Kumelj v Rebru št. G, čevljarski obrt; Franc Balleg, v Florijanskili ulicah št. 3G, malo trgovino z urarskim orodjem in urnimi deli; Janez Janischigg, v Gradišči št. IG, kleparski cbrt; Jožef Matschek, na Marije Terezije cesti (v Kolizeji), tesarski obrt ; Urh Pielich, na Rimski cesti št. 17, sejmarstvo s porcelanastim in steklarskim blagom; Jožef Ma'ek, na M-stnem trgu št. G, točenje sadjevca; Janez Potočnik v Domžalah, krojaški obrt. — (Tatvine.) Mestna policija ljubljanska are-tovala je včeraj štiri osebe zaradi tatvine. Viktorija Pegenau, bivša natakarica ,pri Llovdu", ukradla je svojemu gospodarju g. Počivalniku raznega perila, srebrnih žlic, smodk itd. v vrednosti okolo 130 gld , trgovcu g. Zargiju pa blaga za Gl gld., kar se je koustatovalo pri hišni preiskavi. Izročena je bila deželnemu sodišču, istotako znana tatica Jera P e-ternel, ki zahaja navadno ob Sr-jmih v Ljubljano, ter je dne 22. januvarija letos v B-rnardovi gostilni v Kolodvorsk h ulicah posestniku Jakobu J tzbecu ukradla iz žepa listnico z 12 gld. — Ključarski pomočnik Avgust Grad napravil jr lSletnemu po-8estnikovemu sinu Antonu A v bel j u več vetrihov, s katerimi je le ta kradel očetu iz omare denar, katerega sta skupno zapravljala, ikoda iznaša nad 100 gld. — Trgovski vajenec Ivan A v bel j ukradel je svojemu gospodarju Jerneju Eteitsa 50 gld. Predstavljen mestni policiji prizmi je tatvino ter rekel, da ima deuar nekje skrit. Ko ga je detektiv spremil na dotično mesto, da pokaže, kje je denar, ušel je Avbelj na ulici ter izginil iz Ljubljane. — (Izpred porotnega sodišča ) Včeraj se je pričela obravnava proti Matiji Uršiču s Slapa, Andreju Babniču iz Podgrada in Boštjanu Uršiču 8 Slapa, ki so obtoženi, da so deloma v družbi tatvin-skih tovarišev zakrivili tatvine: na pošti v Vipavi v noči od 30. do 81. oktobra I. 1S7S , v uradnici davkarije vipavske v noči od 26. februvarja do 1. marca 1 18t)0., v uradnici davkarije v Podgradu v noči od IG. do 17. aprila 1. 1890., pri Ferkotu Žvokelju v Dolenji v noči od 23. do 24. aprila 1800, v cerkvi in tabernaklji na Gočah v noči od 25. do 2G. maja 1800, na pošti v Senožečah v noči od 23. do 24. novembra L891 in pri Km lanu na Slapu v noči od 29. do 30. aprila 1803. Obravnava je proračunjena na š t i r i dni. Sodišču predseduje višje-Hodiii svetnik g. Levičnik, obtožbo zastopa g. Fkl, zagovornika sta gg. odvetnika dr. Majaron in dr. Supan. Obtoženci, izmej katerih sta dva v kaznjenški obleki, vsi odločno taje. Dokazovanje se ima zvrŠiti po mnogih, od daleč klicanih pričah. Glavna priča ju kaznjenec, ki je bil pred kratkim obsojen zaradi hudodelstva tatvine in ropa v 15 let težke ječe. — (Iz Ilirske Bistrice) se nam piše: Po dogovoru večine domačih lesnih obrtnikov in trgovcev se namerava pri nas ustanoviti kranjska lesna zadruga registrovana z neomejeno zavezo. Ojnovalni shod bo v nedeljo dne 8. marca ob 2. uri popo-ludne v Jelovškovi gostilni, pri katerem bode posvetovanje o zadružnih že sestavljenih pravilih, vpisovali se bodo pa tudi udje in volilo se bo načel-stvo in nadzorništvo. Zadruga bo delovala zlasti na to, da se opomore lesne izdelke in lesno blago vsake vrste spečavati in pospeševati lesno trgovino vsake vrste, in to v kolikor večjem obsegu in s kolikor boljšim uspehom mogoče. Obrt in trgovina z deskami (tavoletami, Akuretami in jednakimi izdelki) je odvisna od tržaških in reških mogotcev trgovcev, kateri naše blago kupujejo in cene samovoljno do- ločajo, tako da je delo prav slabo plačano, tako da grozi trgovcem od dne do dne propad. Ker posamezni ne morejo delati proti kapitalističnemu razvoju in imajo dobiček le omenjeni kapitalisti, skušala je zadruga prodajati blago in izdelke v večji meri naravnost trgovskim tvrdkam v inozemstvu. Z ustanovitvijo te zadruge, katere potreba se je živo pojavila, je upati da se bode ta obrt in trgovina s skupnim delovanjem razširila in zboljšala. — (Akad - tehniško društvo „Triglav" v Gradou) imelo bode v soboto dne 7. marca 1890. ob 8. uri zvečer svoje VII. javno redno zborovanje s sledečim vsporedom : I.) Čitanje zapisnika, 2 ) poročilo odborovo, 3.) volitev odbora, 4.) slučajnosti. Lokal: Hotel „Goldones Rossu. Gosti dobro došli! Brzojavi*:©. Radovljica 5. marca. Tukaj in v okolici velika povoden j. Ceste so raztrgane, mostovi so v nevarnosti. Več živine je že potonilo. Dunaj 5. marca. V poslanski zbornici vlada danes velika razburjenost Hkrati je nastala nevarna parlamentarna kriza in sicer zaradi včerajšnjih dogodb v proračunskem odseku. Ta se je bavil z vprašanjem o ustanovitvi železniškega ministarstva in je levica, premenivši svoje prvotno mnenje, zastopala stališče, da ima krona pač pravico, ministre imenovati, da pa je sistemmranje novih ministerstev stvar parlamenta. Končno je proračunski odsek vzprejel Beerov predlog, naj se glasovanje odloži. Vlada sodi, da hoče levica s tem stvar zavleči ter zmatra stališče, katero je zavzela večina proračunskega odseka in zlasti levica za izraz u e zaupnost i. Vlada grozi, da takoj razpusti parlament, ako levica ne opusti svojega, včeraj zavzetega stališča. Dunaj 5. marca. M nisterski svet je zbran že dve uri. Navzočni so vsi ministri. Posvetovanje se tiče krize. Dunuj r» marca. Poslanska zbornica je j danes dognala posvetovanja o proračunskem I poglavju „direktni davki". Dunaj T>. marca. Klub moravskih Čehov ' se je razšel. Jutri bode posvetovanje glede združenja vseh čeških poslancev v en klub. Praga 5. marca. Namestnik Coudenhove je rekel uradnikom, ko so se mu predstavili, i da je temeljito poznavanje jezika prebivalstva i prvi pogoj uspešni upravi. Kar se je zamu-j dilo, naj se nadomesti, je rekel namestnik in pristavil, da to velja tudi za njegovo osebo. Rim T>. marca. (Jlicijozni listi javljajo, da je ministerstvo sklenilo odstopiti. To se danes naznani parlamentu. Rini 5. marca. V raznih mestih so bile velike demonstracije zoper nadaljevanje abe-sinske vojske. Vojaki sj naredili red. Mnogo oseb je bilo ranjenih, v Milanu jedna ubita. Rim 5. marca. Soanei so zavzeli Adi-grat in dobili v roke ves provijant in vso municijo. Narodno-gospodarsKe stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) 111. Pred vulitvijo predsedstva povdarja gospod predsednik, da ima zbornica po § U 13 zakona z dne 29. junija 18G8. drž. zak. št. 85, v prvi seji vsakega leta za dobo tega leta izvoliti is svoje srede po glasovnic m z absolutno večino predsednika in podpredsednika in za slučaj, če bi bda ta dva zadržana pro izoričnegu predsednika. Pri volitvi predsednika se je oddalo 13 glasovnic, od teh se jih je glasilo 12 na dosedanjega predsednika Ivana Perdana in 1 na Antona Kleina. Izvoljen je torej zopet dosedan i predsednik. Ta izjavi, da volitev sprejme, se zahvali za opetovano mu izkazano zaupanje in prosi gospode zbornične svetnike, da ga podpirajo v njegovem delovanji glede obrta ter trgovine in prometa. — Pri volitvi podpredsednika je dobil 11 glasov dosedanji podpredsednik Anton Klein in po 1 glas Ivan Baumgartner in Avgust Skaberne. Zripet izvoljeni podpredsednik Anton Klein se zahvali za zopetno izvolitev in izjavi, da isto sprejme. — Za provizo-ričnega predsednika je bil izvoljen z 10 glasovi dosedanji provizorični predsednik Ivan Buimgartner, po 1 glas sta dobila Frani: Kollmann in Kari Luckmann, jedna glasovnica je bila prazna. Zopet izvoljeni provizorični predseduik izjavi, da volitev sprejme in zagotavlja, da se bo vedno trudd po svojih najboljših močeh pospeševati od zbornice za-stopane interese. Zbornica vzame izjavo izvoljenega predsedstva odobrovuje n znanje. IV. Zbornični svetnik Josip Rebek poroča o dopisu c. kr. deželne vlade glede volitve zastopnika v šolski odbor c. kr. Btrokovne šole za lesno industrijo, umetno vezanje in čipkarstvo in predlaga imenom odst ka: Čestita zbornica naj voli v ta šolnki odbor zborničnega svetnika Ivana Dogana, pohištvenega mizarja v Ljubljani. — Predlogu se pritrdi. V. Zbornični svetnik Franc Hren poroča o dopisu c. kr. deželne vlade glede volitve zastopnikov v šolske odbore obrtnih nadaljevalnih šol v Skorji Loki in Tržiču Dosedanja zastopnika zbornična v teh dveh odborih sta umrla in je vsled tega potrebna nova v■ rešiti še 47 prošenj. Od teh jih je 10, v katerih se prosi za zvišanje dosedanjih ustanov. Ker je le nekaj ustanov prostih ee je mogel odsek le na tj prošenj ozirati. Ker ima še deželni odbor podeliti ustanove, utegnejo vsi potrebni prositelji ustanove dobiti. Odsek torej predlaga: Zbornica naj naslednjim prositeljem do izšo-lanja na strokovni šoli podeli ustanove in sicer Josip Fricu, Svitoslav Peruzziju in Franc Žumerju po gld. in Mariji Rostič in Tereziji Žnidaršič po 30 gld., Mariji Ruprecht pa 30 gld. — Predlog se sprejme. (Dalje prih.) etcv. 55. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.7i5. v i>otol< tlu«- O. maroa iNoti. Na korist opernemu pevcu Ocilu VnsUVk-ii. Četrti k rat: IT .V II « 1\ (if I n r (t a ■• Q i a.) Velika opera v petih dejanjih. Spisala J. Harbier in S. M. CarrO. ITglasbtl <'li. »J.minul. Poslovenil A. Funtek. Kapelnik g. Ililarij BeuiSek. Vprizoril režiser g. Josip Nolli. Blagajna se odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob ','t8. uri. Konec, ob ',11. uri zvečer. Vstopnino glej na gledališkem listu. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pe&polka 5t. 27. Prihodnjo nedeljo, dne H. marca, hodota dve predstavi. 1% iira 91 B 4- 6*8 sr. jjvzh. deževno 10-4 ■t 2. popol. + G3 sr. zahod oblačno Srednja vćeraj&u a temperatura -f-40tt, za 8*8' nad ID-ULna-jslca "borza, dne 5. marca 1896. Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 15 kr Skupni državni dolg v srebru .... 101 n 10 „ Avstrijska zlata renta....... 122 , 30 Avstrijska kronska renta 4°/0..... 101 , 50 Ogerska zlata renta 4°/«....... n °^ Ogerska kronska renta 4°/0..... 99 . — Avstro-ogerske bančne delnice .... 990 „ — Kreditne delnice......... 378 „ — London vista........... 120 , 70 Nemški drž. bankovci za 100 mark . . fi8 „ 97'/, 20 mark............ 11 , 79 20 frankov........... 9 „ M1/, Italijanski bankovci........ 42 „ 75 C. kr. cekini........... 5 . 66 t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu do-padlo, naSo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater in tafico, blagorodno gospo Kristino Kavčič roj. VVaschnitius c. kr. vodje zemlj. knjige soprogo danes v 62. letn svoje starosti, previđeno b svetimi zakramenti za umirajoče, k sebi poklicati. Truplo drage pokojnice prepeljalo se bode v soboto, dn6 7. t. m., ob 4. uri nopoludne iz Ti volskega gradu na pokopališče k sv. Krištofu in se tam položilo v lastno gomilo k večnemu počitku Svete mafie zadnBnice služilo se bodo v frančiškanski cerkvi. Z* tiho 8ožalje se prosi. V Ljubljani, dne 5. marca 1896. Jakob Kav6t6, c. kr. vodja zemlj. knjige v. p., soprog*. — Frldolln Kavćl6, c. kr. stotnik, Irma Brnnet roj. Kavćto, otroka, — Henrik Waschnltlus. mestnega šteta komisar v. p., brat. — Fllomena En gel i roj Wae chnttiti«, sestra. — Fran Brnnet, 0. kr. učitelj telovadbe, svak. — Marija Kavčlfi roj Teller, s vak i nj a — Leopoldi na Omnd roi Schaf-fenrath, sestra-rejeoks. — Vida Kavčlo, u ii ii k i n j .i. (2045) z dobrimi spričevali, lepo pisavo, v zemljeknjižnih rečeh in ekspediciji izurjen, vzprejme ae v notarsko pisarno. — Nanlov pove upravniAtvo BSlov. Naroda". (2034—2) normalom. SchichV oaa patenfoaano milo (1788—13) z znamko „labud" je naj boljše vseh mil. C. tr. glavno ravnateljstvo aistr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda ^•13«kTrn«r» odi 3.. olctolora, 1895 ■•■topno omaajonl prthajal»l In od&ajalnl cul oaaa4anl ao , Odkod U LJubljane) Qaš. kol.) Oft 1». uri S mttn. po noM oaabnl vlak v TrbU, Pontabal, R«lj«k, o*. lova«, VnnHufitl«, njnbno, 6tt Halathal v ium, Iaohl, Oman. .lan, Bolnagrad, Rtojrr, Uno, Bndajavloa, Pitanj, Marijin« vara, lui, IuIot« vara. Vranaova vara, Prago, lapako, Dunaj tU Amaottan. 0» S. uri 10 min nfutraj motani vlak v Kočevja, Noto maato. O* 7. uri 10 Mit«. »JufruJ oaabnl vlak v Trt.U, Pontabal, Baljak, Oa. lorao, Prauaflaafeala, Idnbno, Dunaj, aaa Salathal t Solnograd, Dnna) vla Amiltlten. (M tU. uri SB min. popotuHn* maaanl vlak v Koto maalo, Kooavja. O* 11. uri SO mit*. itojtotuHn* oaabnl vlak v TrbU, Pontabal, Heljak. OalOTM, Ljubno, Solalhal, Dunaj. Oe 4 uri popoluđnm oaabnl vlak v TrbU, Baljak, OoIotoo, lijubno. Oaa flalitlial ▼ Solnofrad, bul - (taataln, Zali na Jaaara , Inomoii, Rragana, Onrlb, GanoTO, Parla, Starr, Una, Omnndan, Iaohl, Buda-JaTioa, FlaanJ, Marljtna vara, H«b, Frmnaovo vara, Karlova ,u,„r Prano, Llpako, DnnaJ vla AmatatUa. Oe 7. uri «0 min. «W*r maaanl vlak v Koeavja, Novo maato. Baaun Iok» ob nadaljab In praanUtih ob 5. uri Vti minttt popolodtia oaobnl vlak » :.o»c«-Hlo>l Prihod t LJnblJtvno (ju*, kol.). 0» 9. uri 5» min. aJ««froiuHu* oaabnl vlak a Dunaja, Ujnbaa, Salalhala, Baljaka, Oalovoa, Vrauaanafaata, Pontabla, Trblaa. Oe 0. uri »S min. mwi*r maaanl vlak la Kooavja, Kovaga Maata. CM 0. uri 4 min. faaw oaabnl vlak a Dunaja prah o A.mat«nana Id Idabaaga, iialjaka. Oalovoa, Pontabla, TrbUa. Odkod 1k Iajnbljeano (dr-v kol.;. Oe V. uri VS min mjutrt^i v Kamnik. , S. . OS » popotuđu* . . 9 O. 9 SO u mn^0r 9 ■ Prihod v LJnblJavno (dri. kol.). Oe S. uri SO min. t^utrtO la Kamnika - .. . Ii. . M . «to|.o*»nita# . „ (1705-51) .. « .. »o u izurjena v izdelovanju životov, in (2044—1) je ciljat* vt-^enkea aje iMkftl in ta t rt* i u<> viprejuietH v NipitwlHklli Mll«'*ah Ni. ft. II. UM«lat|roi»|e. %niversafi$odega Dunaj Univerzalna vinska klet Berlin •er Direktni avosl Prva raspoilljevalnloe.! '*M priporoča pod jamstvom za čistost in pristnost svoja Jako fina, ntara, nloftana ipanjska ln portugalska bolniška in desertna vina rn.eaa.gro, madeiro, (1029-n sherry, port, marsalo, lacrimae Christi Prodaja je v l/t 'n '/t eteklenicah po izvirnih cenab gospod I 11111 Itlcliter špecerija v Ljubljani, Florijanake ulice št. 10. aT. KIiiite-i*-jev kemično čisti higijenični kranjuki liker iz planinskih zelišč vpliva v visoki meri oBvezevalno in ofcivajoc, fie bo kdo neugodno, Blabo in nevfiecno pofuti, pospešuje prcbavljf nje in se pripomba kot vsakdanja ilijct.-tiO.na pijafta. Zajamčeno cisti izvleček je in se ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker dobrodejno in zdravilno upliva ter vse drugo prekaša. Ta jednu domaći proizvod te vrsto bi se moral Kovsodi popolno ceniti in bi ne smel manjkati v nobeni iSi, v nobeni restavraciji in v nohoni kavarni. 1'riHtncga prodaja (1370—38) /.mUouKo latarovaii. Najnovejše za dame! Univerzalni moderc napravi rudovito lep život in ribje kosti bo no morejo polomiti, narejen je iz dobrega trinitnika z ribjo kostjo: (2016—3) m_ii___i a gld. 1*60 K gld. 3:50 " a gld. 4 50 sivi, sivknstorumeni in beli; v LJubljani jih prodajata: Karol Recknagel, Mestni trg 24, Ana Šinkovic, Mestni trg 19. B: Naše univerzalno korzetno varovalo S • 'in.'>'ih'uje, da moru slednja dama nositi svoj jiolomljeu moderc, ne da bi ga dala popraviti. —-— x3i»i* y.«t r»<> - dobiva se v vseh boljfiili modnib, drobuinskih in galanterijskih trgovinah. Na debelo pri patentnih imejiteljih Spitzer & Steiner, Dunaj, VIL, NJ<-l)4-nN(4'rilKlt»n«- Ni. IU A. V zmislu |§, 8. in 12. postavo z dne" 23. junija 181)2, fit. 35 dež. zak , razpisuje podpisani zdravstveni okrožni odbor službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje ormoAko L obsegajoče politične občine: 1. trgovsko, 2. franjkovsko, 3. ormoško, 4. liardečko, o. humsko, o', lilmerfiko, 7. veliko-nedeljsko, 8. podgorsko, 9. Sardinjsko, 10. sodinsko, 11. cvetkovsko in 12. pO-Honsko z letno plačo 700 gld. a. v. Razven tega in privatne prakse zvezani so s to službo dohodki za ogled mrličev in pa dohodki od okrajne bolni»k»! blagajnice ormodke. Prošnje za to mrsto z dokazi, predpiHanimi v §. 15. gori navedene postave, vložijo se naj VMttJ do iliar«>n fW»« P" podpisan, m okrožnem odboru. Odbor zdravstvenega okrožja ormoškega I. dne 22. februvarja 18D6. (202S—2) Načelnik : lian/«* I i«" L r. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 26