SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC SREDA 15. APRIL 1992
Letnik XLVI. Štev. 15(2650) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena: 8 šil.
30 tolarjev
P. b. b.
Aktualni
razgovor
V seriji aktualnih razgovorov Slovenskega vestnika z najvišjimi avstrijskimi in slovenskimi politiki objavljamo danes obširen intervju z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Aloisom Mo-ckom.
V celovškem Domu glasbe so se na spominski svečanosti ob 50-letnici pregnanstva koroških Slovencev zbrali izseljenci in njihovi svojci, predstavniki demokratičnih organizacij iz vse Avstrije, visoki politiki iz Slovenije, člani koroške deželne vlade vključno z deželnim glavarjem pa se vabilu niso odzvali...	Slika: V/. Fritz
Svečanost z vizijo sožitja
Ob 50-letnici pregona koroških Slovencev 14. in
15.	aprila 1942 je Zveza slovenskih izseljencev preteklo nedeljo v Celovcu priredila mogočno spominsko svečanost, ki se je je udeležilo mnogoštevilno članstvo in svojci ter prijatelji nekdanjih pregnancev. Tudi odziv prominentnih gostov je bil velik. Iz Slovenije so se prireditve udeležili član predsedstva dr. Matjaž Kmecl, predsednik vlade Lojze Peterle, ministra dr. Janez Dular in Franc Godeša, slovenska ambasadorka na Dunaju dr. Katja Boh ter mnogi predstavniki borčevskih in pregnanskih organizacij, ljubljanski škof in metropolit dr. Alojzij Šuštar pa je poslal pozdravno pismo. S koroške uradne strani je bil najvišji gost krški škof dr. Egon Kapellari, deželnega glavarja pa je zastopal poslanski predsednik ljudske stranke Georg Wurmitzer. Z Dunaja je prireditev počastila poslanka ZAL Terezija Stoisič. Slavnostni govor je imel predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl. Kulturno-dokumentarni program so izvajali zbori „Foltej Hartman“, „Valentin Polanšek“ in zbor Pevskega društva iz Sel ter recitatorska skupina iz Železne Kaple, povezovala pa gaje Sonja Wakounig. Več na 2. in 3. strani.
Vojna v Bosni in Hercegovini prerašča v masaker
Nedeljski sporazum med voditelji treh nacionalnih strank BiH je le kos papirja, saj ga nihče ne spoštuje. Spopadi se širijo, preraščajo v najbolj krvava medsebojna obračunavanja in grozijo z ogromnim številom žrtev.
Samo v Srbijo je doslej pri-begnilo preko sto tisoč beguncev, na Hrvaškem naj bi jih bilo kakih petdeset tisoč, val beguncev pa se pomika tudi proti Sloveniji. Krizna območja se kot rakaste metastaze širijo po vsem ozemlju BiH, najhuje pa je tam, kjer je narodnostno najbolj mešano. Vse tri strani si hočejo pred razrešitvijo zapleta prigrabiti čim več ozemlja.
Srbi imajo zadnjo priložnost, da končno opravičijo veliko število doslej padlih v vojni na Hrvaškem, zato zaokrožajo svoje ozemlje, predvsem v vzhodnem in zahodnem predelu BiH, kjer poskušajo Bosansko krajino povezati z oklicano srbsko Kninsko krajino.
Hrvati so močni predvsem v Hercegovini in v Posavini.' Med tema nasprotnikoma so tudi najhujši spopadi. V notranjem delu, kjer so večin-
sko prebivalstvo Muslimani, se dogajajo najbolj ukrutna dejanja. Čeprav so v večini, morajo zapuščati cela mesta in se pod grožnjo, da jih bodo srbski prostovoljci pobili, predajati.
Nerazumljiva dejanja pa se dogajajo na vseh straneh. Predvčerajšnjim je npr. muslimanski borec Murat Šabanovič odprl zapornice na umetnem jezu hidrocentrale v Višegradu in s tem v strahu pred vodno stihijo poslal v beg tisoče prebivalcev krajev ob Drini.
Bosanski predsednik Alija Izbetbegovič poziva mednarodno skupnost na hitro inte-vencijo in govori o masakru proti muslimanskemu prebivalstvu, svoj zadnji klic na pomoč pa je poslal prav islamski Turčiji, ki naj bi sprožila mednarodno akcijo. Reagirala je tudi OZN, generalni sekretar je v razrešitev spora vključil svojega odposlanca Cyrusa Vancea, ki je včeraj prispel v Sarajevo, obiskal pa bo tudi Beograd , od koder prihajajo impulzi in materialna podpora za osvajalno vojno bosanskih Srbov. On tem pa je pričakovati tudi večji angažma ZDA. J.R.
Vsem našim bralcem vesele velikonočne praznike!
Uredništvo in uprava Slovenskega vestnika
Prihodnjo izdajo SV boste zaradi praznikov prejeli spet v četrtek, 23. aprila 1992.
Slovenija:
množičen
odstop
ministrov!
Po drugem neuspešnem poskusu zamenjave Lojzeta Peterleta na čelu slovenske vlade in pred ponovnim glasovanjem o konstruktivni nezaupnici ministrskemu predsedniku, ki bo 22. aprila, se v Sloveniji vladna kriza iz dneva v dan stopnjuje: potem ko so pretekli teden že ponudili svoj odstop podpredsednik vlade dr. Šešerko ter ministra dr. Tancig in dr. Voljč, so se jim v ponedeljek pridružili še drugi podpredsednik dr. Ocvirk, predsednik Demokratske stranke in notranji minister Igor Bavčar, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel ter minister za informiranje Jelko Kacin. Igor Bavčarje s tem v zvezi še napovedal, da bodo morda odstopili še ostali ministri tako imenovane koalicije 4+1, tako da bo Peterle, katerega je javno pozval k odstopu, ostal brez ključnih ministrov.
Preberite tudi širše poročilo o seji slovenske skupščine (stran 5), na kateri Igorju Bavčarju na čelu vlade ni uspelo zamenjati Peterleta.
„Temeljni kamen za status Avstrije v sodobni Evropi“
V imenu predsedstva Republike Slovenije je udeležence spominske svečanosti pozdravil dr. Matjaž Kmecl, kije uvodoma dejal, da se tragičnih dogodkov pred 50 leti na Koroškem spominja predvsem iz pripovedi Janka Ogrisa iz Bil-čovsa („Bil je droban mož, toda velika osebnost“), opozoril pa je tudi na nasilno izseljevanje nad 60.000 Slovencev leta 1941 iz Spodnje
Štajerske, Zasavja in Posavja v Srbijo in v koncentracijska taborišča, ki je bilo, prav tako kot pregon koroških Slovencev, del Hitlerjevega genocidnega načrta.
Izselitev in žrtve koroških Slovencev so bile in ostajajo eden temeljnih kamnov sodobne demokratične Evrope in demokratičnega dela Avstrije, torej ne takratne velikorajhovske, marveč tiste, ki v sebi nosi bogato večkulturno in večnacionalno tradicijo. Žrtve koroških Slovencev, izseljenih in neizseljenih, se uvrščajo v temelj državnega statusa Republike Avstrije, na katerem je bila v bistvu priznana kot žrtev Hitlerjevega pohoda po Evropi. Z žrtvovanjem koroških Slovencev pa je zaznamovana tudi pozicija Avstrije v današnji Evropi, je v svojem pozdravu poudaril dr. Matjaž Kmecl.
Zaključil pa je z ugotovitvijo, da v današnji Evropi ne more in ne sme biti prevlade enega nad drugim, marveč dajo morajo oblikovati vsi narodi, ne glede na njihovo številčno moč.
„Trpeli so predvsem majhni narodi...“
Ministrski predsednik Lojze Peterle je v svojem pozdravu ob obletnici pre-
gona koroških Slovencev spregovoril o bilanci zadnjega stoletja iztekajočega se tisočletja.
Dejal je, da so se prav v Evropi, ki se tako rada ponaša s humanizmom, kulturo, pluralizmom itd., v istem obdobju dogajale stvari, katerih bi se morala sramovati. Ob primeru nasilnega pregona koroških Slovencev je opozoril, da je v tem stoletju prišlo do načrtnega uničevanja narodov, še posebej majhnih, ter manjšin. V zvezi z vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini pa je dejal: „Le nekaj več kot sto kilometrov od nas se tako nasilno preganjanje in uničevanje narodov, manjšin, ljudi dogaja še danes!“.
„Kaj takega se ne sme več ponoviti!“
V imenu koroškega deželnega glavarja dr. Christofa Zernatta, ki naj bi spregovoril na proslavi, a se - kot tudi ne njegov namestnik dr. Peter Ambrozy - ni odzval vabilu Zveze slovenskih, izseljencev, je spregovoril klubski predsednik ljudske stranke v koroškem dežel-
nem zboru, deželni poslanec Georg Wurmitzer.
Dejal je, da prav ob tej spominski proslavi postaja vsem jasno, kako nepravično je bilo nasilno preganjanje in izseljevanje koroških Slovencev.
„Nobenega vzroka, nobenega motiva ni, ki bi opravičeval tako postopanje s soljudmi“, je dejal Wurmitzer in pri tem poudaril, da so prav domovi, ki sojih morali zapustiti izseljenici, del njihovega človeškega dostojanstva. „Iz notranje prepričanosti na tem mestu izjavljam, da se kaj takega ne sme več ponoviti!“ Temu je še dodal, daje naloga demokracije in politikov, da v prihodnje odločno preprečijo vsak poskus, ki bi vodil v to smer. Zaključil pa je z ugotovitvijo, da je politikom na Koroškem naloženo, da iščejo in utrjujejo tisto, kar oba naroda povezuje, ne pa ločuje, ter da najdejo skupno, uspešno pot sožitja.
Moška pevska zbora „Foltej Hartman“ iz Pliberka in „Valentin Polanšek“ z Obirskega (slika zgoraj) ter mešani pevski zbor iz Sel (spodaj) so se odlično vključili v umetniški program slovesnosti.
1942-1992: Naj se
prebije žarek
Vse slike: Fritz Walter
Nedeljska spominska svečanost ob 50.obletnici pregona koroških Slovencev v celovškem Domu glasbe, ki jo je pripravila Zveza slovenskih izseljencev ob izdatni organizacijski pomoči obeh osrednjih kulturnih organizacij, je bila prava zgodovinska ura, namenjena utrditvi spo-
mina ne le izseljencev, temveč predvsem njihovih svojcev in potomcev. Čas je storil svoje, mnogi izseljenci so nas že zapustili, na prereditvi pa se je zbralo okrog 500 obiskovalcev, med njimi mnogo tedanjih otrok in mladeničev, ki so tri leta, tri mesece in tri dni preživeli v taboriščih tre-
tjega rajha. Otroci in mladeniči, ki jim je nacistična strahovlada ukradla detinstvo, otroštvo in mladost.
Množična udeležba ter tvorno sodelovanje ustvarjalcev kulturnega programa pa sta tudi potrdila, da se Slovenci na Koroškem nismo odrekli naši zgodovini, da je v
Recitatorska skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple s Fancijem Sadolškom, Marijo Ošina, Brankom Korotajem, Mari Doujak, Marijo Benetik in Erhardom Ošino je pod vodstvom Pol-deja Zundra interpretirala pričevanja izseljencev. Povezovala je Sonja Wakounig.
Zgovorni simboli pregnanstva: cule, taboriščna številka, rešetka in bodeča žica.
skozi mrak upanja!“
nas živa, pa naj bo to trpljenje ali zanos ob našem prispevku v neposredni borbi proti naci-fašizmu. Jasno, brez kakršnega koli skrivanja je izpovedala tudi vzročno-posledični odnos med obojema zgodovinskima dejanjema.
S kulturnim programom, ki je bil grajen izključno na avtentičnih izpovedih samih izseljencev, pesmi pa sojih po umetniški plati samo še podpirale, je bil ustvarjen celotni prikaz, ki je bil dovolj razumljiv, hkrati pa toliko emocionalen, da je občinstvo in nastopajoče strnil v eno samo veliko družino. Že kar nenavadno in prelepo za naše vsakdanje razmere.
Sodelovanje kulturnih skupin je bilo prav neverjetno. Čeprav so se za nastop prvič srečale samo dve uri pred prireditvijo, so delovale skoraj utečeno, brez zastojev in raznih nesporazumov. Dirigenti Božo Hartman, Emanuel Polanšek in Roman Verdcl so svoje zbore pripravili optimalno, v sam program pa so vključevali tudi glasbene pod-ložke izpovedim in recitacijam kapelskih recitatorjev. Z
njimi je obširno besedno gradivo obdelal njihov mentor Poldej Zunder. Prireditev je nedvomno odražala zelo ustvarjalno sodelovanje vseh vodij, pevci in recitatorji pa so jim sledili.
Seveda pa nedeljska svečanost ni mogla biti klasična, običajna. Že sama obdelana tematika jo je s prenekatero izpovedjo usmerila v presunljivost, da je mnoge udeležence stisnilo v grlu, da so jih posilile solze. Pripovedi izseljencev pač niso vesele zgodbe.
Scenarij je iz obširnega dokumentarnega gradiva pripravil Jože Rovšek. Opiral se je predvsem na življenjske usode pregnancev in tudi zapornikov po raznih ječah, nekaj pa je bilo tudi pripovedi iz koncentracijskih taborišč. Ob zaključku je bila nakazana tudi vizija sožitja, ki sta jo simbolizirala pesem Helmuta Scharfa in skupno petje Prešernove Zdravljice.
Cilj organizatorjev in ustvarjalcev, obuditi spomin, nakazati vizijo sožitja in izvesti prireditev na kvalitetnem nivoju, je bil vsekakor uresničen.
„Ko bo Evropa
premagala
nacionalizem...“
Govor predsednika Zveze slovenskih izseljencev Jožeta Partla
Zbrali smo se ob 50-let-nici našega izgona, da se spominmo nečloveških dni, ko smo morali zapustiti naše domove, da bi s tem naša domovina Koroška postala nemška.
Teh dogodkov se ne spominjamo, ker bi si želeli kakšnega maščevanja. Ne želimo pa si pozabe, češ da kaj takega pri nas ni bilo mogoče. Mi, ki smo danes tukaj, smo bili po večini otroci ali mladostniki. Trpljenje naših očetov, mater, babic in dedov je bilo nepopisno. Bili so predvsem kmetje, torej povezani s svojo zemljo, čez noč smo postali brezdomci -berači.
Takoj po plebiscitu leta 1920 se je pojavila parola: Časa imamo samo eno generacijo. Leta 1942 so bile te sile na višku svoje moči, torej pred padcem Volgograda, da uresničijo svoje sanje o Koroški brez Slovencev.
Nešteto članov iz vrst izseljenskih družin je bilo takrat v nemški vojski. Ko so zvedeli za usodo svojih družin, so se pridružili slovenskemu uporniškemu gibanju. Zato so sile, ki ves čas in tudi danes hočejo trpljenje in upor koroških Slovencev sprevreči v borbo za boljševizem ter ob tem terjajo, da je treba zato izbrisati vse, kar spominja na našo trpečo zgodovino, absurdne in obsodbe vredne. Upor se ni razvil zato, da bi gospodovali komur koli, namreč samo zato, da bi bili enakopravni na zemlji, ki je tudi naša.
Ali smo bili in smo po tako imenovani osvoboditvi ena-kopravi? Kako svobodni smo postali? Ko nas je s severa pripeljal vlak v Beljak, nas Koroška ni marala. Svoj obstanek na Koroškem smo morali izsiliti. Vendar na domove nikakor nismo smeli. Tudi v svobodi smo morali v koroški logar, v Celovec, vtaknili so nas v jezuitsko kasarno, preden smo smeli na naše domove. Domove, ali smo jih lahko tako imenovali? Na naših posestvih so bili tujci, ki niso imeli kam. Tudi oni so bili žrtve pobesnele nemške politike. Prazni hlevi, uničeno orodje. Menda so nam to povrnili, in to kak dan pred zamenjavo denarja. Hiše razpadle, pa kaj bi
našteval, popravili smo si jih sami, vsak kakor je vedel in znal in kolikor je zmogel -brez podpore. Za posekane gozdove se še zmenili niso. Kaj še da bi kdo plačal posekano hlodovino.
Toda, saj nismo bili izseljeni, da bi v svobodi imeli privilegije. Trpeli smo kot Slovenci, za enakopravnost na svojih tleh. Sprva se je zdelo, da nam bo vendarle zasijalo več sonca. Vsaj na področju šolstva. Obvezna dvojezična šola je dala upati, pa čeprav je bila pomanjkljiva. Ustanovitev slovenske gimnazije naj ne bo neomenjena.
Toda v istem času se je tudi zatemenilo. Sile, ki bi morale biti po avstrijski državni pogodbi po 5. paragrafu 7. člena prepovedane, so uničile dvojezično šolo. Potrebna je bila prijava. Pritisk na delojemalce se je stopnjeval. Rezultat: zelo zelo okrnjena dvojezična šola.
Ko smo že pri državni pogodbi: Govori se, naj bi jo odpravili. Tudi država Slovenija naj vanjo ne bi imela vstopa. Menim, daje za nas Slovence to nesprejemljivo, pa naj živimo v Avstriji, Sloveniji ali kjerkoli po svetu. No, pa saj so tudi med nami nekateri, ki menijo, da zaš-čitnice ne potrebujemo. Mislijo na mednarodno zaščito. Tak je pač pluralizem mnenj. Saj tudi nekateri Hrvatje na Gradiščanskem menijo, da zaščite ne potrebujejo. To bi bilo mogoče le, če bi na mednarodni evropski ravni izdelali zaščitne zakone, katere bi morali vsi izpolnjevati. V takem primeru bi držat/e zaščitnice izgubile na pomenu. Državna pogodba je bila in je v korist tudi naši republiki Avstriji, saj nam je prav ona ohranila našo domovino v mejah izpred leta 1938 in preko nje omogočila potrditev tudi od njenih sopodpisnic. Za republiko Slovenijo je to takrat storila Jugoslavija. Prav bi bilo, da te jasne dokumente ohranimo, in tako tudi trajno prijateljstvo med Slovenijo in Avstrijo.
Toda vrnimo se k njeni izpolnitvi. Vemo, da so tudi med nami različna mnenja, in to o prioritetah. To le potrjuje, da državna pogodba ni izpolnjena. Na področju šolstva je to predšolska
vzgoja, kamor sodijo otroški vrtci. Ti so še vedno odvisni od političnega barometra, kakršen je pač v posamezni občini. Pozitiven rezultat, dvojezični vrtci, je redkost. Še bolj očitna kršitev državne pogodbe je topografija. Ta je v nebo vpijoča, saj imamo razlike celo znotraj posme-znih občin. Za eno vas dvojezičnost velja, za druge ne. Pretežni del občin je brez dvojezičnih napisov.
Pa še enkrat topografija. Ta tudi tam, kjer je v veljavi, ni dosledna. Dvojezične so samo krajevne table, ne kažipoti, ne javna poslopja, ne poštne oznake in nič drugega. Pa zakaj to omenjamo prav pregnanci? Poglejmo na zemljevid in videli bomo, od kod smo bili izseljeni. Mar se tja nismo več vrnili, nas tam ni več ? Vse to priča o zlaganosti naše družbe.
Kar nas navdaja z upanjem, je naša samozavest, da hočemo živeti. V najbolj temnem času naše zgodovine nismo izgubili vere v našo pravico. Ne bomo je tudi danes. Za to imamo več vzrokov. Veselimo se tudi samostojnosti države matičnega naroda. Zaskrbljujoči pa so pojavi nacionalizma v Evropi. Res je, da so bile narodne težnje v preteklosti preveč odmaknjene od želja narodov. Prepričan sem, da bo le prišlo do uravnanosti.
In kaj nas še zaskrbljuje? Sile, ki sem jih že omenil in ki bi morale biti prepovedane, torej Heimatdienst ter Abwehrkämpferbund, ponovno terjajo preštevanje manjšine. Ob naši izselitvi so prav podobne številke iz ljudskega štetja služile za naš izgon.
Ko bo Evropa premagala nacionalizem, in ta ga bo, ga bo morala tudi Koroška. Tako bi vsi Korošci postali med seboj bratje in sestre. Zakaj kaj takega ne bi bilo mogoče?
Saj predvsem Slovenci nismo nacionalisti! Skoraj vsi obvladamo vsaj dva jezika. Svet nas pozna kot take in tudi po Zdravljici našega Prešerna: Žive naj vsi narodi...
)
4 15. april 1992
Redni občni zbor SPD „Edinost“:
V Škofičah živahno in razgibano
Člani Slovenskega prosvetnega društva v Škofičah so na svojem zadnjem občnem zboru 3. aprila letos posvetili mnogo pozornosti možnim oblikam kulturnega dela, ki bi popestrilo kulturno dejavnost v domačem kraju. Škofiče so bile nekdaj znane po pevski dejavnosti. Zborovsko petje je bila poglavitna oblika kulturnega dela, dandanes pa se je to nekoliko spremenilo: rednega zborovskega petja ni več, pevci pa se občasno le še radi srečajo, toda žal se to dogaja le bolj ob žalostnih življenj-
V organizaciji Slovenske prosvetne zveze je pretekli teden na Koroškem gostovala igralska skupina „Odra treh herojev“ iz Pirnič (Slovenija). Skupina, ki je z otroškimi predstavami že nekajkrat gostovala na Koroškem, je tokrat nastopila z dvema igricama: z lutkovno „O debeli repi“ in pa z Andersenovo „Cesarjeva nova oblačila“. V otroških vrtcih v Šentpetru in v Mladinskem domu v Celovcu, v Šentjanžu ter v ljudskih šolah v Žva-beku in vžitari vasi je navdušila številne otroke.
Novi prvi podžupan v Kotmari vasi
s kih dogodkih, ob pogrebih...
Razprava na občnem zboru je pokazala, da je tradicionalne oblike zborovskega petja treba ohranjati, vendar če pogojev za to zvrst kulturnega dela zmanjka, je pač treba iskati možnosti, da se kulturno življenje izraža tudi v drugačni smeri. Zelo pozitivno so društveniki ocenili delovanje otroškega vrtca in oddelka glasbene šole. To so dejavnosti, ki nagovarjajo najmlajše in pri njih zbujajo razne interese za oblikovanje prostega časa. Predvsem otroški vrtec je dejavnik, ki ne glede na narodno pripadnost že pri otrocih skuša oblikovati čut, da je dvojezičnost nekaj povsem normalnega. V tem pogledu dvojezičnost tudi stvarno pridobiva na pomenu, saj se starši v večini in brez kakšnekoli narodno-priznavalne prisile odločajo, da njihovi otroci kasneje obiskujejo dvojezični pouk v ljudski šoli.
Prijetna društvena dvorana nad škofiško posojilnico je v zadnjih letih omogočila dokaj razgiban kulturni program, zaživela je v najžlahtnejšem pomenu besede: vrstile so se otroške prireditve, nastopi z manjšo glasbeno zasedbo, gostovale so igralske skupine, v njej teče glasbeni pouk... Poleg tega je zato razgibana športnorekreacijska dejavnost v telovadnici ljudske
šole, kjer zelo angažirano sodelujejo tudi člani prosvetnega društva.
V tem okviru so kratkoročni načrti dokaj konkretni: v kratkem se bo prvič predstavila škofiška otroška igralska skupina , še pred poletjem pa bo v ljudski šoli v Škofičah pravi živ-žav- prosvetno društvo bo skupaj z ljudsko šolo pripravilo večjo prireditev za vso vas, nastopali pa bodo slovensko in nemško govoreči domačini. Obeta se nekaj, kar daje poguma in veselja do kulturnega dela. Društvo namreč z odpiranjem za vse, ki so pripravljeni kulturno delovati, želi preseči ozke nacionalne meje in prispevati k dobremu vzdušju v domačem kraju.
Morda se bo ob vsem tem razgibanem kulturnem življenju kmalu spet pojavil večji interes tudi do petja, morda bodo mlajši, ki ta čas obiskujejo glasbeno šolo, prispevali k ponovnemu razcvetu. Tisti, ki si to želijo, bi se morali nekoliko opogumiti...
Občni zbor je z manjšimi spremembami potrdil stari odbor, ki mu predseduje Magda Errenst. V odboru pa so še: Valentin Piček (podpredsednik), Simona Rovšek (tajnica), Andreja Jäger (nam. tajnice), Drago Pörtsch (blagajnik) in Martin Urbajs (nam. blagajnika).
Na seji dne 8. aprila, tretji v letu 1992, je inž. Peter Offner (SPÖ) prisegel kot novi prvi podžupan; doslejšnji podžupan Bruno Buzzi je oddal vse občinske funkcije. Namestnik Petra Offnerja v občinskem predstojništvu je Fritz Planinger. Peter Offner je tudi predsednik odbora za gradnje in kulturo; v nadzorni odbor je namesto njega prišel Max Veratschnig, v odbor za okolje in tujski promet pa Maks Tschmernjak. Gottfried Wurzer je novi član odbora za družine, socialno skrbstvo, zdravje in šport (namesto Herberta Schweia, SPÖ). Nova članica občinskega odbora je Josefa Sup-pan.
Med deli za kanal ob stari
humperški cesti bojo obnovili občinski vodovod (doslej cevi iz durita, nove bojo iz simale-na); občina bo plačala samo material.
Uvedena bo tudi nova odredba za davek na pijače. K asfaltiranju poti v Črezdolu bo občina prispevala 600.000 šilingov (dolžina 1,9 km, celotni stroški ok. 3 milijone, dežela prispeva 70 odstotkov, od preostalih 30% pa občina 70%).
Ob koncu seje je župan Hugo Götzhaber prebral predloge: EL predlaga, naj občina postavi pri pokopališču zabojnike za ločevanje pokopaliških odpadkov; to je potrebno tako iz ekoloških kakor finančnih razlogov.
Slovenski
vestnik
čestita!
gospe Mariji Pogorevčnik v
Smarjeti v Rožu za 90. rojstni dan;
gospe Elizabeti Kanzian v
Robežu pri Apačah za 60. rojstni dan;
gospe Citi in gospodu Fol-tiju Schumniku v Črgovičah za osebno praznovanje; gospodu Mirku Janežiču, p.d. Lucmanu z Rut, za osebni praznik; gospe Moniki Unterberger v Šentrupertu pri Velikovcu za rojstni dan; gospe Heleni Gregorič v Mali vasi za god; gospodu Rudiju Kutscheju v Celovcu za 93. rojstni dan; gospe Rozini Venek za osebni življenski jubilej; gospe Agnes Cemernjak, p,d. Hanzlčevi Neži na Hribu nad Baškim jezerom, za 85. rojstni dan; gospe Mariji Maček v Pliberku za 60-letnico; gospodu Hermanu Kresniku v Pliberku za 60. rojstni dan;
gospodu Francu Nachbarju
v Pliberku za 60-letnico; gospodu Neceju Taupeju v Smiklavžu ob Dravi za osebni praznik; gospe Lenki Koletnik v Čir-kovčah za god; gospodu Hanziju Robleku na Bajtišah k 50. rojstnemu dnevu;
gospe Ani in gospodu Jakiju Hriberniku v Selah za srebrno poroko;
gospe Zofiji Kelih na Srednjem Kotu za osebni življenski jubilej;
gospe Mojceji Fugger, p. d.
Ruprantinji na Fežinji, za osebni praznik; gospe Heleni Wernig v Velikovcu za osebni praznik; gospodu župniku Tomažu Hoimarju na Obirskem za 87. življenski jubilej; gospodu Viktorju Marketzu v Kršni vasi za 65. rojstni dan;
gospe Lenči Wassner na Borovnici za osebni praznik; gospe Heleni Dovjak v Grabnu za osebni praznik; gospodu Rudiju Kelihu iz Sele-Fara za življenski jubilej;
gospodu Hermanu Hriberniku v Grabnu za osebni praznik;
gospe Mariji Sadovnik v
Cepičah pri Globasnici za osebni življenski jubilej; gospodu Hanziju Robleku, blagajniku SPD „Herman Velik“ v Selah, za 50. življenski jubilej; gospodu Petru Sternu v Stari vasi za 60-letnico; gospodu rektorju Tinjskega doma Jožetu Kopeiniku za osebni življenski praznik; gospe Hermini Schwarz na Plaznici za osebni praznik; gospodu Jožetu Ropaču, p. d. Hanzlnu v Ločah pri Šentilju, za 80. rojstni dan.
Vsem slavljencem in slavljenkam iskrene čestitke iz uredništva Slovenskega vestnika!
DR. ROBERT JUNGK
predsedniški kandidat manjšin
„Sam sem pripadnik manjšine, zato tako natančno poznam probleme. Zagotavljam Vam, da bi se kot predsednik še posebej zastavil za pravice narodnostnih skupnosti in za multikulturno sožitje.“ (Robert Jungk)
Plačan oglas Delovnega krožka manjšine Zelene alternative
Odvetnika dr. Matthäus Grilc - dr. Roland Grilc 9020 Celovec, Karfreitstraße 14/III
Spoštovano uredništvo!
Po nalogu in s pooblastilom gospoda Karla Smolleja, honorarnega konzula Republike Slovenije, 9181 Bistrica v Rožu, Vam posredujeva objavo naslednjega
odgovora:
V komentarju k članku z naslovom „Začnimo razčiščevati naše medsebojne odnose!“ gospe Sonje Wakounig pišete na strani 2, štev. 13 periodičnega časopisa Slovenski vestnik:
Od parlamenta v Sloveniji si, kot lahko sklepam iz besed honorarnega konzula in odbornika NSKS gospoda Smolleja, tudi nimamo kaj prida pričakovati, ker je pač, „neumen, nedemokratičen in oslovski, skratka, še vedno iz starega režima“.
To poročilo ni resnično.
Resnica je, da je gospod Karel Smolle repliciral na pripombo diskutanta na probleme demokracije v Sloveniji, da v Sloveniji ni problema v demokratičnosti slovenskega parlamenta, ampak v nesmiselnem sistemu treh zbornic, ker lahko ena zbornica obstrojira in onemogoča delo drugima. Karel Smolle je svojčas celo predlagal organizacijo koroških Slovencev v obliki slovenskega koroškega parlamenta.
18 milijard dolarjev pomoči Skupnosti neodvisnih držav
BONN, (STA, dpa). -
Sedem industrijsko najbolj razvitih držav (G7) je uskladilo svoja stališča glede finančnega programa, predvsem o finančni podpori Rusiji.
Da bi izravnali primanjkljaj v ruski plačilni bilanci, ji bodo pomagali z izvoznimi krediti in krediti za nakup hrane v obsegu 18 milijard dolarjev, sta izjavila nemški kancler Helmut Kohl in finančni minister Horst Köhler, ki je
kanclerjev svetovalec za prihodnji vrh sedmerice. Popoldan naj bi svoje poročilo oddal tudi Georg Bush.
Nemčija je pri posojilu udeležena s približno tremi milijardi dolarjev, znaten delež bosta prispevala Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, nadaljnjih sedem milijard pa naj bi zagotovil poseben sklad za utrjevanje varnosti. Razen Nemčije in ZDA so v skupini G7 še Japonska, Velika Britanija, Francija, Kanada in Italija.
Novi francoski ministrski predsednik
PARIZ (STA, APA, nji minister; Michel Deleba-AFP) - Novi francoski re, minister za javne službe in ministrski predsednik Pierre reformo uprave. Objavljena Beregovoy je opravil sestavo so bila tudi imena 17 področ-nove vlade. Državni ministri nih ministrov in njihovih so postali: Jack Lang za pomočnikov. Med ministri je področje kulture in izobraže- šest novih imen, večina pa jih vanja; Roland Dumas, zuna- je članov soc. stranke.
400.000 umrlih zaradi atomskih poskusov
BONN (STA, APA). - Po poročilu mednarodne organizacije zdravnikov za preprečevanje atomske vojne je do danes umrlo 400.000 ljudi zaradi rakastih obolej, ki so bila posledica atomskih poskusov. V poročilu ocenjujejo, da bo do leta 2000 za posledicami umrlo še 30.000
ljudi. Atomski bombi na Nagasaki in Hirošimo sta terjali 300.000 življenj. Nemška sekcija zdravnikov, ki šteje 10.000 članov, zahteva, da v svetu prekinejo z vsemi nadzemnimi in podzemnimi atomskimi poskusi. V 47 letih so namreč povzročili 139-miliremsko žarčenje na prebivalca Zemlje.
Rusija pripravljena demilitariziran Kurile
MOSKVA (STA, APA). -
Ruska vlada je pripravljena umakniti vojaške enote s Kurilov, je sporočila moskovska poročevalna agencija Interfax. V skladu z uresničitvijo načrta ruskega predsednika Borisa Jelcina o razrešitvi ozemeljskega vprašanja z Japonsko, se je na Južnih Kurilih zadrževala skupina strokovnjakov vrhovnega štaba združenih vojaških sil Skupnosti neodvisnih držav.
Druga etapa načrta govori
o demilitarizaciji Kurdskih otokov, ki jih je po drugi svetovni vojni zasedla Rdeča armada. Načrt sestoji iz petih točk, ki naj bi jih uresničili v naslednjih 15 do 20 letih.
Vrnitev Kurilov Japonski je bila pogoj za sklenitev mirovnega sporazuma med Japonsko in Rusijo. Za Rusijo ima uradno priznanje ozemeljskega vprašanja še dodaten pomen: spremembo otočja v podjetniško področje-
Darko Bratina slovenski senator
TRST (STA). - V novoizvoljenem rimskem senatu bo sedel samo en Slovenec. To je profesor Drako Bratina, ki je bil izvoljen v gori-škem volilnem okrožju kot predstavnik Demokratične stranke levice (DSL). Bratina je star 42 let, po poklicu je profesor na tržaški in goriški univerzi. Posveča se predvsem preučevanju problemov postindustrijske družbe in problematiki manjšine. Že več let je tudi ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta in pobudnik festivala slovenskega filma Film video monitor, ki v Gorici redno prikazuje slovensko filmsko proizvodnjo.
Na volitvah je Bratina prvič nastopil leta 1984, ko je kot neodvisni kandidiral na listi
KPI. Aktivno pa se je v politiko vključil, ko se je KPI preoblikovala v DSL V vseh povojnih letih so imeli Slovenci po enega predstavnika v parlamentu. Vedno je šlo za predstavnika KPI.
Umrl
Josip Vidmar
V 97. letu starosti je v soboto zvečer v Ljubljani preminul Josip Vidmar, publicist, politik in ustanovni član Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Josip Vidmar je bil med leti 1952 in 1976 predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, urejal je literarne revije in prevajal, med njegovimi deli pa so Literarne kritke, Meditacije in Obrazi.
KONČNO NA VRHU
Na volitvah bi zmagal Kučan
LJUBLJANA, (STA) -
Najnovejša raziskava slovenskega javnega mnenja z naslovom Mednarodna raziskava vrednot, ki jo je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je pokazala, da je od aprilskih volitev vse več ljudi, ki pri odločanju za posamezno stranko ostajajo neopredeljeni.
Ta raziskava je skušala prikazati podobo opredelitve slovenskih volilcev do posameznih strank. Kot je na novinarski konferenci povedal predstojnik Centra dr. Niko Toš, po nedavno končanih terenskih raziskavah volilci kažejo najmanj naklonjenosti strankama krščanskih demokratov in krščanskih socialistov ter Socialdemokratski prenovi.
Za izvolitev predsednika republike ima po rezultatih raziskave največ možnosti Milan Kučan, ki uživa podporo vseh slojev anketiranih. Sledi mu Janez Drnovšek, ki pa preprečljivo vodi na lestvici najprimernejših kandidatov za predsednika vlade (46%). Za njim sta se uvrstila Lojze Peterle (16%) in Milan Kučan (9%).
Prejšnji teden je ponovno, tokrat že drugič propadel poskus
izglasovanja konstruktivne nezaupnice sedanjemu premieru Lojzetu Peterletu. Igor Bavčar, sicer notranji minister sedanje vlade in predsednik Demokratske stranke, je na glasovanju v skupščini 8. aprila dobil 98 glasov, kar je 23 manj od zahtevanega kvoruma. Dan pred tem, 7. aprila, so Združene države Amerike priznale Slovenijo, hkrati pa so preklicale doslej veljavne ekonomske ukrepe. Priznanje ima, kot je ocenil predsednik predsedstva Milan Kučan, posebno težo tudi zato, ker omogoča vstop v Organizacijo združenih narodov, njene posebne agencije in v vrsto drugih mednarodnih organizacij.
8. aprila je bilo v slovenski skupščini glasovanje o nezaupnici vladi Lojzeta Peterleta, ki naj bi ga po predlogu koalicije 4+1 (Demokratska stranka, Socialdemokratska stranka, Zeleni Slovenije, Socialistična stranka ter neodvisni poslanci) zamenjal Igor Bavčar, po predlogu Liberalno-demo-kratske stranke pa Janez Drnovšek. Pred samo sejo pa se je uradno pojavil še tretji kandidat za Peterletovo mesto, ki gaje predlagala Slovenska ljudska stranka. Po njenem predlogu naj bi to mesto zasedel Ludvik Toplak.
Seja se je spet začela s proceduralnimi zapleti in nadaljevala z incidentom, ki ga je tudi tokrat izzval član Liberalne stranke Vitomir Gros, ko je začel z vsebinsko razpravo, kljub dvakratnemu opominu predsednika skupščine Franceta Bučarja. Samo razpravo pa so predvsem izkoristili poslanci iz vrst krščanskih demokratov, ki so
napadali Igorja Bavčarja. Peterletu naklonjeni poslanci so tokrat še posebej opozarjali, da je Bavčar sam član vlade, ki jo poskuša rušiti, in da ima koalicija 4+1 večino v vladi itd.
Toda kljub prevladujoči oceni, da Peterle kot premier
Igor Bavčar je dobil 98 glasov, do zahtevanega kvoruma mu jih je manjkalo 23.
ne ustreza več, na to so pokazali kar trije omenjeni predlogi za njegovo zamenjavo, pa se je na zasedanju spet pokazalo, da so posamične ambicije prevladale nad skupnim interesom. Ponovno glasovanje o konstruktivni nezaupnici Peterletu bo 22. aprila, takrat bo nasprotni kandidiral Janez Drnovšek.
V dneh po skupščinskem zasedanju se je zgodba z vlado še nadaljevala. Odstope so ponudili minister za znanost Peter Tancig, minister za zdravstvo Božidar Voljč in podpredsednik vlade Leo Šešerko, premier Peterle pa je dejal, da pričakuje še nekatere druge ponudbe, s čimer je očitno mislil predvsem na Igorja Bavčarja in Dimitrija Rupla. Bavčar že pred skupščinskem zasedanjem ni zanikal možnosti odstopa ministrov iz koalicije 4+1, če njegova kandidatura ne bi uspela.
Dan po zasedanju skupščine pa je Liberalna stranka sporočila svojo zahtevo po odstopu predsednika skupščine Franceta Bučarja. Le ta pa je to zahtevo zavrnil in označil sedanje stanje kot državljansko vojno na institucionalni ravni, za napade nase pa je dejal, da ga poskušajo moralno diskvalificirati, kar se mu, čeprav je bil preganjan, ni dogajalo niti v prejšnjem režimu.
DAS AKTUELLE INTERVIEW
mit Außenminister Dr. Alois Mock
Keine Frage, auch bei uns hat es Fehler gegeben!“
In der Serie der aktuellen Interwiews mit bedeutenden österreichischen und internationalen Persönlichkeiten aus Politik, Wirtschaft und Kultur veröffentlicht heute der Slovenski vestnik ein ausführliches Gespräch mit dem österreichischen Außenminsiter Dr. Alois Mock. Österreichs erster Diplomat nimmt dabei in sehr offenen Worten zur Rolle Österreichs in der Anerkennungsfrage Sloweniens und Kroatiens, zur Rolle und den Möglichkeiten der EG in Sachen Konfliktintervention, zur Staatsvertrags-Nachfolge, den Rechten der slowenischen Volksgruppe in Österreich, den Perspektiven Österreichs im neu entstehenden Europa, sowie zur Nachbarschaftspolitik, Stellung. Das Gespräch mit Dr. Mock führte unser Wiener Mitarbeiter Igor Schellander.
Herr Außenminister, Österreich rühmt sich, eine führende Rolle in den Bemühungen um die internationale Anerkennung Sloweniens und Kroatiens innegehabt zu haben. Trotzdem wird dieses Bild durch einige Aspekte getrübt: a) Österreich zögerte bis zuletzt mit der Anerkennung; b) in der Regierungskoalition schien es bis zum letzten Tag Auffassungsunterschiede zur Vorgangsweise zu geben; c) die EG schien Österreich zu bremsen.
Wie bewerten Sie im Nachhinein diese verschiedenen Aspekte und die österreichische Rolle?
Es wäre falsch, wenn wir uns rühmen würden, eine Vorreiterrolle gehabt zu haben. Es gibt einige Stimmen, die meinen, wir hätten eine vernünftige, zur Unterstützung der in Ljubljana und Zagreb getroffenen demokratischen Entscheidungen richtige Politik gemacht.
Zum Urteil der anderen: man sagt gerne, die Demokratie ist die Vielfalt der Meinungen - nur, wenn die Vielfalt der Meinungen gegeben ist, wird das gelegentlich auch ein bißchen als Streit interpretiert.
Es ist richtig, daß der erste Antrag auf Anerkennung von Slowenien und Kroatien im September in der Bundesregierung	eingebracht
wurde. Da war eine Übereinstimmung jedoch nicht her-beiführbar und wir haben uns in der Bildung einer gemeinsamen Meinung letztlich gefunden, als auch die EG und andere die Anerkennung ausgesprochen hatten.
Ich möchte gar nicht bestreiten, daß es unterschiedliche Auffassungen gegeben hat, aber ich glaube, die Tatsache, daß wir uns mit dieser Frage in der Regierung und in der Öffentlichkeit sehr ernst auseinandergesetzt haben, hat ein gewisses Echo in anderen Ländern ausgelöst und dieser Frage eine zusätzliche Publizität, ein Gewicht gegeben.
Für mich ist das Problem der Anerkennung zum erstenmal aktuell geworden, als Slowenien von der damaligen Jugoslawischen Volksarmee angegriffen wurde. In dem Moment, wo eine Entscheidung, die von einem Volk in direkter Demokratie und von einem frei gewählten Parlament getroffen worden ist und dann - wie ich es formuliert habe - durch den Panzerkommunismus niedergewalzt werden sollte, mußte man sich dazu melden. Auch mit einem solchen politischen Akt.
Wir haben im Rahmen der KSZE Handlungen gesetzt;-einige Tage später folgte auch die EG. Es kam zu einer Abschwächung der Kampfhandlungen und zum Abkommen von Brioni, was sicherlich das Verdienst der EG-Troika war. Dieses Abkommen wurde - im
Gegensatz zu den folgenden Waffenstillstandsabkommen - respektiert, so daß eine gewisse Beruhigung eingetreten ist.
Bosnien und Herzegowina sind anerkannt, wann folgt die Anerkennung Makedoniens durch Österreich?
Das Thema Mazedonien ist leider viel schwieriger geworden. Mazedonien und Griechenland haben völlig unterschiedliche Vorstellungen von ihren Beziehungen. Als Präsident Gligorov in Wien war und ich sowohl mit der griechischen als auch der mazedonischen Seite bereits Kontakte gehabt hatte, bekräftigte ich die Auffassung, man müßte sich über einige Punkte einigen, um eine Übereinstimmung zu finden.
Zum Beispiel: keine territorialen Ansprüche, keine Formulierungen in der mazedonischen Verfassung, die vermuten lassen könnten, daß man sich über die Diskussion des Minderheitenschutzes in das Nachbarland einmischen könnte.
Wenn sich solche Dinge nämlich in der politischen Diskussion vergraben, werden sie viel schwieriger, oft auch zu wichtigen politischen Prestigefragen. Die Situation ist noch offen und es ist sicherlich so, daß in der derzeit mit einer Anerkennung Mazedoniens nicht zu rechnen ist.
Ich hoffe jedoch, daß die portugiesische Präsidentschaft, die hier vermittelnd tätig ist, einen Konsens zustandebringt. Dies ist auch für die Stabilität in dem Raum, in dem Mazedonien liegt, wichtig. Man muß hier zu geregelten Verhältnissen kommen. Zu beachten ist auch, daß man einen - zum Teil schon jetzt emotionali-sierten - riesigen Konflikt auslösen würde, würden die griechischen Überlegungen überhaupt nicht berücksichtigt werden.
Das heißt: auch Österreich wird sich vorerst zurückhalten?
Österreich wird sich offiziell zurückhalten.
Retrospektiv gesehen: Wie beurteilen sie die Vorgangsweise der - oft gar nicht so einheitlichen - EG im Balkankonflikt?
Man muß die Dinge sehr nüchtern sehen, geht es hier doch um eine der wahrscheinlich schwierigsten Krisen im europäischen Raum seit 1945 oder 1955, die es zu bewältigen gilt. Man hat dann von der EG verlangt, daß sie sehr rasch Ordnung macht und als europäische Ordnungsmacht auftritt, dabei jedoch nicht beachtet, daß die Zielsetzung einer gemeinsamen Sicherheitsund Außenpolitik erst bei der Konferenz von Maastricht offiziell in den EG-Verträ-
gen verankert worden ist.
Dennoch hat die EG - vor allem die drei Vorsitzenden der Troika Van den Brook, de Michelis und Poos - zweifellos beachtliche Verdienste in Sachen Brioni-Abkom-men. Dieses Abkommen war ein ganz entscheidender Beitrag, daß sich in Slowenien nicht eine ähnliche Situation entwickelt hat wie in Kroatien - bei allen sonstigen Unterschieden, die es natürlich gibt. Die Jugoslawischen Volksarmee meinte offensichtlich, man müsse Brioni unbedingt respektieren, sonst könnte die EG verschärft eingreifen.
Man hat später gesehen, daß eigentlich gar nichts oder sehr wenig passiert, wenn man Waffenstillstände'nicht respektiert, wie das in der Folge laufend geschehen ist. Dies deshalb, weil die EG weder die militärischen Mittel gehabt hat zu reagieren, noch Erfahrung in der Formulierung einer gemeinsamen Außenpolitik hatte.
Für jemanden, der die EG idealistisch als Ansatz eines europäischen Bundesstaates betrachtet, mag das Ergebnis enttäuschend gewesen sein, aber es ist doch beachtlich, daß die 12 Länder - trotz aller Differenzen - am 15./16.Dezember zu einem gemeinsamen Vorgehen gefunden haben.
Als Sie vor gut zwei Jahren den Vorschlag machten, ein „Rat der Weisen“ sollte eine Eskalation der Konflikte in Jugoslawien verhindern -welche Vision hatten Sie damals von der Zukunft Jugosla wiens ?
Ich hatte angesichts der Entwicklung im Kosovo, wo die begrenzte politische Autonomie, die damals noch vorhanden war, beseitigt wurde, und später nach den ersten Konflikten, Massakern und Toten in Slowenien und Kroatien den Eindruck, die Republiken können miteinander nicht mehr reden. Daher sollte sich rasch jemand einschalten, dem man zutraut, daß er eine einigermaßen	objektive
Gesprächsführung sicherstellt - das heißt: den Dialog sichert.
Ich habe daher den Vorschlag gemacht, daß man sich Persönlichkeiten mit internationaler Erfahrung und Gewicht, die auch in den verschiedenen Republiken Jugoslawiens respektiert sind, sucht. Diese hätten zwei Aufgaben:
•	erstens den Dialog aufrechtzuerhalten, denn solange man sich regelmäßig trifft und miteinander spricht, schießt man nicht;
•	zweitens die bescheidenen Sicherheitsmechanismen wie KSZE, Konfliktverhütungszentrum usw. zu benützen, um regionale und lokale Konflikte hintanzuhalten oder zu beruhigen.
Aber so lange die Gefahr nicht groß genug war, hat
man diesen Vorschlag nicht akzeptiert. Vor allem im Bundesparlament in Belgrad hat es geheißen, dies würde eine ausländische Einmischung bedeuten und man wolle den Konflikt selbst lösen. Im vergangenen Juli hat man dann die internationale Präsenz akzeptiert, aber da war es zu spät.
„In Jugoslawien ist die Ursache für die Krise und den Krieg die übertriebene Eile der Slowenen und Kroaten - es wurde ihnen geraten, nicht so zu drängen, und sie zahlten den Preis dafür“, meinte kürzlich Ihr italienischer Amtskollege Gianni de Michelis in einem Gespräch für das Zagreber Nachrichtenmagazin DANAS. Sehen auch Sie ein Eigenverschulden Zagrebs und Ljubljanas?
Es gibt sehr viele Fragen, wo ich mit meinem Kollegen Gianni de Michelis übereinstimme. Wenn es jedoch über viele Monate der Jahre 1991/92 hinweg eine Abfolge von entsprechenden Parlamentsbeschlüssen und Volksabstimmungen in Slowenien und Kroatien gegeben hat, dann ist das eine Entwicklung, die ich vom de-mokratie politischen Standpunkt respektieren muß. Vor allem, wenn dann nicht versucht wird - was ja legitim wäre - in politischen Verhandlungen diesen Selbstständigkeitsprozeß	zu
kanalisieren und zur Sicherung einer einvernehmlichen Lösung zu verlängern, sondern wenn dann eine militärische Aggression stattfindet. Das ist umso ärger gewesen, als in der Verfassung Jugoslawiens von 1974 - das war eine kommunistische Verfassung, aber immerhin - formell festgehalten war, daß jede Repu-
blik das Recht auf Separation hat.
Fast zeitgleich mit der Anerkennung Kroatiens und Sloweniens durch Österreich kam es zu Auseinandersetzungen darüber, ob diese beiden neuen Staaten - vor allem im Hinblick auf den darin verankerten Minderheitenschutz - die Nachfolge Jugoslawiens im österreichischen Staatsvertrag beanspruchen können. Warum wird dies von Ihnen strikte abgelehnt?
Bei aller Schwäche des Völkerrechtes muß sich ein Land wie Österreich als Land mittlerer	europäischer
Größe und als neutrales Land immer bemühen, daß Völkerrecht und rechtliche Bindungen strikte zu respektieren. Das wäre Punkt eins.
Punkt zwei: In der Frage der Staatennachfolge gibt es das clean-slade-Prinzip, das heißt es gibt keine automatische Staatennachfolge, wenn ein Staat zerfällt, mit Ausnahme der sogenannten radizierte Verträge, das sind Verträge, die Grenzen, Flußläufe und Benützungen betreffen, also territorialen Charakter haben. Nach diesem clean-slade-Prinzip ist die sonstige Nachfolge zwischen den Nachfolgestaaten zu regeln.
Das gilt auch für die Slowenen und Kroaten, wobei ich hinzufügen muß, daß es ein Armutszeugnis wäre, wenn wir uns in unserer Minderheitenpolitik nur deswegen an den österreichischen Staatsvertrag halten würden, weil eine rechtliche Bindung für einen	Nachfolgestaat
bestünde. Auch in einer völlig neuen Situation - man ’ wird ja sehen, ob es zu einer Nachfolgekonferenz zu Jugoslawien kommt - bleiben die
Österreichs Außenminister Dr. Alois Mock.
Minderheitenregelungen in Österreich natürlich weiterhin in Geltung.
Gab oder gibt es beim Zerfall der Sowjetunion andere Maßstäbe?
Nein, ich habe auch beim Zerfall der Sowjetunion dieselbe, klare Position gehabt. Es wäre ja eine politisch bedenkliche Sache, wenn man sich bei Slowenien und Kroatien, die gegenüber Österreich kleiner sind, sehr genau ums Völkerrecht kümmern würde, und bei den großen Staaten nicht.
Aber man könnte jetzt man meinen, Wien gewährt Belgrad im Sinne eines Rest-Jugoslawien nach wie vor alle (vormaligen) internationalen Kompetenzen, Kroatien und Slowenien aber nicht einmal die Legitimation dafür, für die Interessen der in Österreich beheimateten Slowenen und Kroaten einzutreten.
Daß es die Gefahr einer etwas absurden Situation gibt, wie Sie erwähnen, kann man leider nicht ausschließen. Ich bin persönlich der Auffassung, daß es eine klare Staatennachfolgeregelung im Falle Jugoslawiens geben soll. Das ist offensichtlich auch die Meinung von Lord Carrington und Badintair.
Aber ich gebe zu: bevor so eine Konferenz stattgefunden hat oder klare Positionen dazu bezogen worden sind, kann man nicht sagen, wie das ausgehen wird. Ohne sarkastisch zu sein, kann man eine ganze Fülle von absurden Situationen im internationalen Recht aufzählen. Das ist leider ein sehr unvollkommener Rechtsektor.
Warum kamen aus Slowenien sofort konkrete Forde-
rungen, aus Kroatien jedoch keine? Gab es da einen Deal?
Also einen Deal hat es sicher nicht gegeben. Aber ich bin nicht der legitime, offizielle Interpret der slowenischen und der kroatischen Außenpolitik. Da müßten sie die beiden Kollegen in Zagreb oder Ljubljana dazu befragen. Ich habe auch nichts dagegen, wenn man etwas vertraulich diskutieren würde, aber was wir in beiden Fällen zu diesem Thema diskutiert haben, hat sich praktisch immer Öffentlichkeit verschafft.
Im April soll es ein Treffen zwischen Ihnen und Sloweniens Außenminister Dr. Dimitrij Rupel stattfinden. Geht es da um Rüpels Vorschlag um die Einbindung des Artikels 7 in einen bilateralen Vertrag?
Es gibt für demnächst offizielle Einladungen sowohl an Außenminister Rupel, als auch an Außenminister Še-parovič, Österreich zu besuchen. Dies darum, weil wir an einer guten Nachbarschaft besonders interessiert sind.
Was Minderheitenfragen anbelangt, bin ich sehr für ein europäisches Volksgruppenrecht, und zwar aus zwei Gründen:
erstens, weil es in den neuen Staaten Europas auf diesem Gebiet sehr viele offene Fragen gibt;
zweitens, weil sich Österreich immer massiv für multilaterale Abkommen und ihre Ausarbeitung beim Europarat eingesetzt.
Denn in dem Moment, wo sie nach den Regeln eines multilateralen Abkommens die Frage nach der Stellung einer Minderheit regeln, kann ihnen niemand in die Schuhe schieben - weder uns
bei irgendeiner deutschsprachigen österreichischen Minderheit noch umgekehrt wir einem anderen Lande -es ginge eigentlich gar nicht um den Schutz der Minderheit, sondern um andere Dinge. Wenn man ein Volksgruppenrecht hat, in welchem gemeinsam durch eine größere Zahl von Staaten die Regeln festgelegt werden, ist eine böswillige Interpretation des Minderheitenschutzes viel schwerer.
Ich muß aber hinzufügen, daß ich mir bewußt bin, daß dies eine sehr langfristige Aufgabe ist. Daher ist es kurzfristig wichtig, de-facto-Rechtspositionen abzusichern, zu halten, zu respektieren, und im Gespräch mit den Minderheitenvertretern zu bleiben.
Ich sehe aus diesem Grund keinen Anlaß, einen bilateralen Minderheitenvertrag abzuschließen.
Was meinen Sie mit „böswilligen Interpretationen“?
Ich meine, daß es - unter dem Vorwand eines stärkeren Minderheitenschutzes -leicht zur Unterstellung kommt, nationalstaatliche Grenzen verschieben zu wollen. Das ergibt dann sehr rasch die Verschlechterung der bilateralen Beziehungen. Das verhindert man, wenn die Regeln des Minderheitenschutzes von mehreren Nachbarn gemeinsam aufgestellt werden.
Österreich befindet sich auf dem Weg in die EG. Auch Slowenien und Kroatien streben einen Beitritt an. Welche Möglichkeiten und welche Hindernisse sehen Sie diesbezüglich für die beiden?
Als Wichtigstes erscheint es mir, diesen Ländern - wobei dasselbe beispielsweise auch für Polen, die Tschechoslowakei oder Ungarn gilt - zu helfen, das katastrophale wirtschaftliche Erbe aus der kommunistischen Zeit zu bewältigen. Das heißt, eine wettbewerbsfähige Wirtschaftsstruktur mit wirtschaftlicher und sozialer Stabilität aufzubauen, denn ansonsten würden sie den Wettbewerb mit dem gemeinsamen Markt nicht aushalten. Die Betriebe würden in einem Plöchstmaß in fremdes Eigentum übergehen und die beiden Völker würden sich sehr bald konolisiert Vorkommen.
An dem kann niemand interessiert sein - weder die EG, noch die Völker selbst. Daher ist es wichtig, daß sie gleichberechtigte und auch konkurrenzfähige Partner werden und ihnen beim Aufbau einer wettbewerbsfähigen Struktur geholfen wird.
Wie gestalten sich die Beziehungen Österreichs zu Serbien? Gilt bereits der Terminus Rest-Jugoslawien?
Ich habe mich immer um
gute Beziehungen zu Serbien bemüht, beispielsweise 1988, als ich für den Beitritt Serbiens zu der neugegründeten Arbeitsgemeinschaft der Donauländer eingetreten bin.
Natürlich gibt es in der Frage der Nachfolge Jugoslawiens unterschiedliche Auffassungen und gelegentlich auch Polemiken. Ich habe es sehr begrüßt, daß vor kurzem die Politische Akademie der Österreichischen Volkspartei und das Karl Renner Institut der Sozialistischen Partei einen Dialog zwischen serbischen und kroatischen Politikern organisiert haben. Man muß alles tun, um den Dialog aufrechtzuerhalten.
Ich möchte ferner betonen, daß wenn sich Serbien und Montenegro zu einem Jugoslawien zusammenschließen, daß dagegen überhaupt nichts einzuwenden ist. Das ist die Sache dieser beiden Länder und ihrer Völker, nicht jedoch unsere oder anderer. Die Nachfolgefrage soll - hier teile ich die Auffassung von Lord Carrington und Badentaire - in einer Nachfolgekonferenz geregelt werden.
Sie sagten, Kroatiens Standards bezüglich es Minderheitenschutzes lägen über dem europäischen Durchschnitt. Wie beurteilen Sie das derzeitige Niveau des Minderheitenschutzes in Europa?
Die KSZE-Menschen-rechtskonferenz 1991 in Genf hat zu Fragen des Minderheitenschutzes sehr genau die bestehenden Schwächen aufgezeigt. Ich möchte dabei nicht nur auf die Schwierigkeiten bei Minderheitenfragen in den neuen Demokratien Mittel- und Osteuropas verweisen; - auch in Westeuropa führen diese zu sehr schwierigen Situationen.
Eine zentralstaatliche Tradition, wie sie gewisse Länder, zum Beispiel Spanien oder Frankreich, haben, kann durchaus in Fragen des Minderheitenschutzes eine große Sensibilität schaffen. Man soll also nicht überheblich sein, denn es gibt auch ei sehr alten Demokratien in Westeuropa solche Schwierigkeiten. Ja auch bei uns hat es diese bis vor kurzem noch gegeben.
Der Minderheitenschutz ist ein großes zentrales Problemthema, das meiner Auffassung nach heute einen ähnlichen Stellenwert wie vor 100 Jahren der Kampf um die politische Demokratie hat.
Wie beurteilen Sie den diesbezüglichen Standard in Österreich. In der Vergangenheit hatte man oft den Eindruck, die Bundesstellen hätte mehr Verständnis für die Anliegen der Minderheiten als die jeweiligen Landesregierungen.
Wenn man weit vom Schuß
ist, tut man sich mit Ratschlägen immer leicht. Ich war immer um eine großzügige Minderheitenregelung bemüht, handelt es sich hier letztlich doch auch um eine Frage der politischen und demokratischen Modernität eines Landes.
Man muß diese Frage aber auch in der kulturellen Tradition eines Landes sehen. Es gibt Minderheiten, die eigene Schulen wollen und dafür kämpfen, es gibt aber auch andere Minderheiten, die eigene meinen, dies wären Ghettoschulen, und die gemischte Schulen haben wollen. Ich muß mit beiden Minderheiten reden und ihnen das Gefühl geben, daß sie in diesem Staatsverband mit ihren spezifischen Wünschen eine Heimat haben.
Keine Frage, es hat bei uns auch Fehler gegeben,jedoch meine ich, daß jemand, der hier perfekte Lösungen verspricht, es von vornherein nicht ernst meint. Wir haben in manchen Bereichen ein gewisses Niveau erreicht, bei der Kindergartenregelung und ähnlichem müßten wir aber noch zulegen.
Außerdem muß man wissen: wo Menschen sind, gibt es eine gewisse Dynamik, die immer wieder dazu führen wird, daß von Mehrheiten wie von Minderheiten das Minderheitenproblem diskutiert und weiterentwickelt wird. Es gibt daher nie ein für allemal definitive Regelungen. Man muß daher im Gespräch bleiben, wobei die Dialogfunktion nirgends so wichtig ist wie in Minderheitenfragen - ganz gleich ob es sich um ethnische, religiöse oder politische Minderheiten handelt.
Nach der Anerkennung Kroatiens und Sloweniens hat die österreichische Politik die dort lebenden deutschsprachigen Minderheiten „wiederentdeckt“. Gibt es dazu neue Initiativen des Außenministeriums?
Es gibt hier nichts neues. Die Volkszählung in Slowenien zeigt, daß es deutschsprachige Bürger in Slowenien gibt, aber offensichtlich in kleinerer Anzahl, als man angenommen hat.
In Kroatien - hier gibt es offensichtlich größere Gruppen - hat es die offizielle Zusicherung gegeben, daß die Grundsätze, die auf Minderheiten angewandt werden, auch für die deutschsprachige Minderheit gelten.
Ferner gibt es auch den Hinweis, es würden sich aufgrund der bösen Erfahrungen in den vergangenen Jahrzehnten nicht alle zu diesem Minderheiten bekennen. Das mag sein. Ich kann mich primär nur an das halten, was evident und bekannt ist. Auch hier wird es wichtig sein, daß man im Dialog bleibt.
Herr Außenminister, wir danken für dieses ausführliche, informative Gespräch.
HEUTE IM
SLOVENSKI
VESTNIK
Die Seite
für unsere deutschsprachigen Leser/innen
Stoisits verlangt bessere Behandlung
der Volksgruppen — SPÖ, ÖVP und FP winken ab
Im Rahmen der Debatte über den Förderungsbericht der Bundesregierung über das Jahr 1990 brachte die Minderheitensprecherin der Grünen Alternative Mag. Terezija Stoisits im Natrionalrat drei Entschließungsanträge ein. Ein Antrag verlangte die Anerkennung der Volksgruppe der Roma und Sinti, ein weiterer die Erhöhung der Volksgruppenförderung auf 100 Millionen Schilling, um annähernd westeuropäisches Niveau zu erreichen, und der dritte Antrag fordert das Bundeskanzleramt auf, die vom Parlament beschlossenen Förderung auch tatsächlich auszuzahlen.
„Ziel der Anträge ist es, die Bundesregierung zum tatsächlichen Minderheitenschutz zu verpflichten, denn bloßes Lippenbekenntnis zum Minderheitenschutz mit gegenteiliger Praxis hilft den Volksgruppen wenig und leiste ihrem Verschwinden Vorschub“, begründet Stoisits ihre Anträge. Mit dem Ver-
schwinden der Volksgruppen würde ein elementarer Bestandteil österreichischen Kultur unwiderbringlich verloren gehen, das dürfte das Parlament keinesfalls zulassen, meint Stoisits.
Abg. Ernst Piller (SPÖ) warf Stoisits vor, die Volksgruppenpolitik für tagespolitische Zwecke zu nützen. Man werde diese aktionisti-sche Vorgangsweise nicht unterstützen. Namens der Freiheitlichen bekannte sich Harald Ofner rückhaltungslos zu einer konstruktiven und großzügigen Volksgruppenpolitik. Die Begründung des Antrages, die Volksgruppenmittel auf 100 Millionen anzuheben, sei zu „plakativ“, weshalb seine Fraktion diesem nicht zustimmen werde. ÖVP-Abg. Paul Kiss verwies, so wie auch sein SP-Kollege Piller darauf, daß eine bereits vorliegende Petition bezüglich der Anerkennung von Roma und Sinti zunächst im Bundeskanzleramt behandelt werden soll.
Neuanfang bei der Bildungswerkstatt Volksgruppen der Grünen Alternative
ln ihrer Vollversammlung am 29. März 1992 in Graz hat die Grüne Bildungswerkstatt Volksgruppen	nach
eineinhalbjähriger Überfälligkeit des alten Vorstandes auf Intervention des Bundesobmannes der gesamtösterreichischen Grünen Bildungswerkstatt eine Vollversammlung abgehalten und einen neuen Vorstand gewählt.
Zur neuen Vorsitzenden der GRÜBI-Volksgruppen wurde die Burgenländische Kroatin Dr. Gerlinda Stern-Pauer gewählt. Die Psychologin und Psychoterapeutin Dr. Stern-Pauer stammt aus dem burgenländischen Veliki Bo-ristof/Großwarasdorf, ist mit einem Kärntner Slowenen verheiratet und lebt in Wien.
Zum stellvertretenden Vorsitzenden wurde der Kärntner Slowene Dr. Hanzi Madritsch aus dem Gailtal, der Geschäftsführer einer Südkärntner Bauern-Bil-dungsinitiative ist, gewählt. Die Funktion des Schriftführers wird in der kommenden Periode der Kärntner Publi-
zist Thomas Busch wahrnehmen. Busch lebt in Železna Kapla/Eisenkappel und ist seit 1979 in der Frage der gemeinsamen Schule in Kärnten engagiert. Thomas Busch ist Autor zahlreicher Publikationen zur Minderheitenproblematik und unter anderem Mitarbeiter des „Anderen Radio - Drugačni radio“.
In der Diskussion über die zukünftigen Tätigkeit der GRÜBI-Volksgruppen wurde betont, daß ein völliger Neubeginn notwendig sei. Es war weder bisherige Vorsitzende Bernhard Sadovnik erschiene, noch sonst ein Mitglied des alten Vorstandes. In der zukünftigen Tätigkeit der GRÜBI-Volksgruppen soll von der bisherigen Subventionspraxis nach dem Gießkannenprinzip abgegangen werden. Es ist geplant konkrete Schwerpunkte zu setzen und auch andere Volksgruppen außer den Kärrntner Slowenen, und vor allem auch die sogenannten neuen Minderheiten in die Tätigkeit einzubeziehen.
EL fordert Erweiterungder Slowenischen TV- tinaRadioangebotes
Die Einheitsliste/Enotna lista fordert in einem Schreiben an Bundeskanzler Dr. Vranitzky und Generalintendant Bacher die Bundesregierung und den ORF auf, die Beschlüsse des Beirates der slowenischen Volksgruppe für die Erweiterung des Fernsehprogrammes sowie des slowenischen Hörfunkprogrammes zu einem Vollprogramm ehestmöglichst zu realisieren.
Die Einheitsliste/Enotna lista betonte gleichzeitig, daß mit der Einführung der wöchentlich halbstündigen Fernsehprogramme die slowenische Volksgruppe eine weitere qualitative Medien-und Spracheninstanz bekam. Auch die sprachliche und kulturelle Vielfalt der zweisprachigen Region stärker zum Ausdruck und festigte dar-überhinaus auch die Identiät der Volksgruppe.
Pristaši Jokina so se le težko poslovili od svojega priljubljenega lokala. Na poslovilnem večeru so še zadnjič zaigrali muzikanti, zadnjič je bila med gosti družbnost in veselje. V imenu najemnikov lokala pa se je za zvestobo gostov zahvalil dr. Seppl Brugger. V ponedeljek so vhod na številki 21 na
10.- oktobrski cesti zaprli, začelo se je zadnje dejanje...
„Nasvidenje!
-Pri
Joklnu II!“
3. aprila je v centru Celovca za vedno zaprla vrata gostilna „Pri Joklnu - Bierjokl“. Zaprla se je gostilna, ki je bila enkratno srečališče med Slovenci, med nemško in slovensko govorečimi, med generacijami, med ljudmi, od koderkoli so že prihajali. Bila je tudi kulturno središče; pesniki, likovni umetniki, glasbeniki, razne skupine so se predstavljali raznovrstni publiki. Gostilna se je morala umakniti pred gospodarskim interesom, najemniki pa že načrtujejo ustanovitev nove gostilne. S slikami s poslovilnega večera pred 14 dnevi kličemo:	„Nasvidenje - Pri
Joklnu	II“>
Slike: Mirko Kunšič, SN
Koroško „okno v svet6se ponovno odpira
Na ljubljanskem letališču Brnik, ki je hkrati tudi koroško „okno v svet“ in ki so ga pred mesecem dni ponovno odprli za zračni promet, pričakujejo letos približno 350.000 potnikov, je povedal glavni direktor Aerodroma Ljubljana dipl. ing. Vinko Može. V najboljših časih pred vojno v Sloveniji je promet na največjem slovenskem letališču letno dosegel do 900.000 potnikov in 15.000 ton tovornega prometa. Letališče so zato nenehno posodabljali in povečevali, vendar se je lani razvoj ustavil, tako da bo potrebno vsaj nekaj let, da bo doseženo stanje izpred vojne.
„Najprej je treba pokriti izgube, ki se bodo s povečanjem prometa zmanjšale. V letošnjem januarju smo imeli še 15 milijonov tolarjev izgube, v februarju pa 6 milijonov. Približno toliko jo pričakujemo v mesecu marcu, rentabilnost pa naj bi dosegli nekje v maju, juniju, tako da bi poslovno poletje začeli z minimalnimi izgubami,“ je povedal Može.
Kratkoročno načrtujejo popravilo 3300 metrov dolge vzletno-pristajalne steze, na kateri lahko pristajajo vsa moderna letala. Delo bo opravilo nemško podjetje, ki sodeluje tudi z največjimi evropskimi letališči. Uprava za zračni promet pa jim bo predvidoma v začetku poletja dostavila tudi najmodernejše elektronske naprave, ki so potrebne za vodenje letal. S tem naj bi si Aerodrom Ljubljana spet pridobil status letališča 2. kategorije.
„V bivši Jugoslaviji je bilo naše letališče edino s to kategorizacijo, pomeni pa možnost pristajanja v zelo slabih razmerah vidljivosti,“ je poja-
snil direktor, podjetja Aerodrom Ljubljana.
Sedanji promet tudi še ne/ dovoljuje, da bi ponovno zaposlili vseh 300 uslužbencev , od katerih j ih je približno dve tretjini še na čakanju, kar sto od prejšnjih štiristo pa so jih morali lani odpustiti. Tudi ta problem nameravajo kmalu rešiti, saj po besedah direktorja tuja letalska podjetja kažejo zanimanje, da bi pristajala na tem letališču.
Zlasti čarterski prevozniki bi želeli pristajati na Brniku, saj so letališča v sosednji Italiji in Avstriji prezasedena. Na ljubljanskem letališču lahko za zdaj hkrati poskrbijo za trinajst letal.
Od tujih prevoznikov na ljubljanskem letališču že pristaja švicarski Swissair, dogovarjajo se še z nemško Lufthanso in nizozemskim KLM. Na začetku junija pričakujejo prvo letalo madžarskega Maleva, ki bo Ljubljano povezalo z Budimpešto. Slovenski letalski prevoznik Adria-Airways pa odpira linijo v Tel Aviv.
SIM povezuje vse Slovence po svetu
Ljubljana, (STA). - Skoraj pol milijona Slovencev živi na vseh koncih sveta in glavna naloga Slovenske izseljenske matice (SIM) je, da povezuje, krepi in širi sodelovanje med njimi in vsemi tistimi izseljenci, ki si željijo ohraniti stik z matično deželo. V ta namen se ta nepolitična organizacija ukvarja z dejavnostmi, ki so v interesu vseh slovenskih izseljencev in njihovih potomcev, sta v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo povedala predsednik Matice dr. Mirko Jurak in tajnik Janez Rogelj.
Osnovni dejavnosti SIM, ki je bila ustanovljena leta 1951 na pobudo izseljencev, sta predvsem kulturno-informativno povezovanje in sodelovanje ter uresničitev zamisli o enotnem slovenskem kulturnem prostoru Slovencev doma in po svetu.
Pri izseljencih organizi-
rajo gostovanja pevskih zborov, gledaliških in drugih umetnikov, pošiljajo jim slovensko literaturo, plošče, kasete ter izdajajo publikacije, s katerimi jih seznanjajo z dogodki v domovini in obveščajo o delovanju drugih slovenskih društev po svetu. V zadnjem času si še posebej prizadevajo za sodelovanje, ki bi potekalo v obeh smereh, saj vedo, da je med slovenskimi izseljenci mnogo umetniških ustvarjalcev, katerih dela do sedaj širši slovenski javnosti niso bila znana.
SIM za izseljence in vse tiste v domovini, ki jih zanima, kaj se dogaja s Slovenci po svetu, že 38 let izdaja mesečnik „Rodna gruda“, ki jo ureja Jože Prešeren, vsake tri mesece pa še revijo „Slovenija“ v angleškem jeziku, enkrat na leto pa izide Slovenski koledar, ki izhaja že od samega začetka delovanja SIM.
Na letališču Brnik že spet pristajajo najsodobnejša letala iz vsega sveta.
„Slovensko tržišče je za zračni promet majhno, zato je še posebej pomembno, da letališče prilagodimo potrebam in željam potnikov,“ je pojasnil Može. Že pred leti je bil v dolgoročnem načrtu južni terminal na drugi strani vzletno-pristajalne steze. Po natančni študiji se je izkazalo, da projekt ni primeren, zato so sodelovali z znanim nemškim strokovnjakom za leta-
lišča , ki je izdelal nov projekt, katerega del so s prenovami v zadnjih letih že izvedli.
Nov terminal, ki bo v bližini sedanjega, bo imel zmogljivost tri milijone potnikov letno, kar je po besedah direktorja Možeta več kot dovolj za daljnjo prihodnost. Tudi za tovorni promet bo dovolj zmogljivosti.
Nadaljnji razvoj ljubljanskega letališča je odvisen tudi
od vključevanja v evropski prostor. Na letalskem področju so na obzorju velike spremembe, saj bo evropski zračni prostor z razvojem Evropske skupnosti postal enoten. Glede financiranja te dejavnosti pa je direktor Može dejal, da si želi, da bi razvoj potekal v smeri privatizacije. Nekatere dejavnosti so že v zasebni lasti, npr. gostinstvo, parkirišče in čistilna služba. Drugod po svetu je model približno tak, da ima večinski delež v letališkem podjetju država, potem sledi mesto, kije navezano na letališče, in banke ter drugi, npr. večji turoperatorji.
„Vse to so seveda načrti, pomembno pa je, da so se stvari spet premaknile. Smeri razvoja smo določili, ostalo pa bo potekalo s prilagajanjem evropskemu in našemu razvoju. Verjamem v razvoj našega letališča, saj slovenska država potrebuje okno, skozi katero se bo uveljavila v svetu,“ je še dejal direktor Aerodroma Ljubljana.
SV/STA
Direktor Vinko Može upa, da bo letališče Ljubljana kmalu spet poslovalo s pozitivno bilanco.
Tudi letališče Brnik je bilo v desetdnevni vojni v Sloveniji prizorišče tragičnih dogodkov. Na sliki izgoreli avtomobil, ki ga je zadela granata JA in v katerem sta umrla dva avstrijska novinarja. Slike: Bizilj/Lombar
VESTI
Ponižani in razžaljeni
Produkcija, ki domala presega zmogljivost koroške slovenske televizije: po dobrem letu priprav jo boste kot praizvedbo lahko doživeli na cvetno in velikonočno nedeljo.
Pesmi zatiranih narodov, ki jih poje Mešani pevski zbor Rož iz Šentjakoba, sodijo med najbolj originalne kulturne projekte leta. V sliki, opremljeni z originalnim gradivom, in v umetniškem sodelovanju snemalca Mihe Doljnška in cutterja Danijela Bogataja je ob režiji Marjana Stickra uspela prepričljiva človeška izpoved, ki kliče k solidarnosti.
Ponižani in razžaljeni: v nedeljo, FS2,
19. aprila ob 13. uri
40 let Pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec
Ob 40-letnici je kot Okrajni muzej NOB Slovenj Gradec v letu 1951 ustanovljen današnji Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec pripravil slikovito razstavo Koroška krajina 1945 -1953. V počastitev tega, za razmere v Sloveniji že kar častitljivega jubileja je muzej pripravil obsežen katalog, urejen in opremljen v duhu časa, ki mu je razstava namenjena, in celo tiskanem na značilnem tanjšem papirju.
Razstavo smiselno uvajata ponazarjajo številni predmeti
Literarna štipendija
Slovenski pisatelj Vinko Ošlak je v teh dneh prejel delovno štipendijo za literaturo zveznega ministrstva za pouk in umetnost. Minister dr. Schölten je avtorju štipendijo podelil za projekt Dnevniki 1978-1991.
zemljevid koroškega okraja Slovenj Gradec iz leta 1950 (pred tem je bil sedež na Prevaljah in v Dravogradu) ter dosedanja stalna ponazoritev leta 1945 na Koroškem s sklepnimi bolj in uveljavitvijo ljudske oblasti. Sledi tako prepričljiva in izvirna postavitev razstave, da se zares vživimo v takratno, recimo preprosto življenje, za katerega je bilo značilno vsakovrstno pomanjkanje, a tudi zelo zagnano delo - največkrat brezplačno, „udarniško“, za obnovo od vojne razdejane domovine, pač vsega, kar je prinašal čas.
Tako rekoč enako privlačno so prikazani vsi vsebinski sklopi razstave: kmetijstvo, trgovina in preskrba s pomočjo	vsakovrstnih
bonov, gradnja elektran in najpomembnejših tovarniških obratov, zdravstvo in socialno skrbstvo ter šolstvo in ljudska prosveta s fizkul-turo. Obravnavano obdobje
ŠAHOVSKA NALOGA
Otvoritvene zanke
V šahovski partiji se šahist različno znajde v otvoritvi, srednji igri in končnici. Vsak del šahovske igre ima svoje zakonitosti in zahteva določeno znanje in pravilno odločanje.
Posebno so poučne napake v otvoritvah in o teh bi želel na nekaj praktičnih primerih pokazati v nadaljevanju.
CEJTLIN - HIUMER -Avstrija 1991
Dunajska otvoritev (S 26)
l.e4 e5 2.Sc3 Sf6 3.g3
Skromnejše, vendar pa solidno nadaljevanje v Dunajski otvoritvi. Pogosto se igra 3.f4.
3...Sc6 4.Lg2 Lc5 5.Sge2 d6 6.Sa4 Le6 Za črnega je boljša poteza 6.. .Lb6.
7.d3 Dd7 8.h3 h6!? Majhna netočnost, ki črnega že spravlja v težave. 9.f4! g6? (glej diagram!). To pa je že odločilna napaka, ki jo beli poučno izkoristi. Črni bi moral s potezo 9...De7 omogočiti umik svojemu belopolj-
nemu lovcu. Sedaj sledi forsi-rano: 10.fe5 Se5: ll.Sac3! in črni se je vdal! Avstrijski šahist je spoznal, da pred ogrožnjami d4 in daljnim d5 ni rešitve za njegovega belo-poljnega lovca. S figuro manj ni prave borbe za črnega na šahovnici.
Elm
'"umtmm
m wm m
mirnim
m m m
&aa?
a h c d e f g h
a b c d e f g h
WOLF - EPIŠIN -
Brazilija 1991 Karo-Čann (B17)
l.e4 c6 2.d4 d5 3.Sd2 de4 4.Se4: Sd7 V praksi je bolj pogosto nadaljevanje v varianti 4...Lf5 5.Sg3 Lg6 6.h4 h6 itd. 5.Sg5! Sgf6 (Slabo je 5.. .h6 zaradi 6.Se6!) 6.Ld3 Dc7 7.SI13 e6 8.De2 h6? To pa je že velika napaka v otvoritvi. S potezo 9.Lg6! (glej diagram!) postavlja beli kar dve svoji figuri pod udar črnega, vendar so grožnje belega po e liniji na šibki točki črnega e6 in f7 odločilni. Tako na 9...hg5 sledi 10.Sg5: Le7 U.Lf7: + Kf8(Kd8) 12.Se6:+ šeh z izgubo dame. Beli tako v nadaljevanju ni imel težkega dela in je zmagal.
in listine, preslikave časopisnih poročil, izvirne fotografije in tudi pravo takratno delavsko stanovanje z vpogledom v skromno vsebino vsakdanjega prehrambenega lonca. Prostore popestrijo tudi številni plakati.
Razstava - gradivo so prispevali tudi nekateri drugi muzeji in zasebniki - je vsekakor odlična za vsakršno zgodovinsko učno uro, tako za osnovo kot srednjo šolo, in dovolj zanimiva za kateregakoli obiskovalca. Pripravili sta jo profesorici Valerija Grabner in Melita Požežnik, ki sta seveda napisali tudi pretežni del kataloga. Njegov uvodni del, namenjen 40-let-nici muzeja, lahko pripišemo ravnatelju Marjanu Linasiju.
Že po zaslugi dolgoletnega ravnatelj e vanj a Bogdana Žolnirja se je slovenjegraški muzej uveljavil kot strokovno zelo pomembna ustanova, ki danes posebej razpolaga z zbirkami o koroškem plebiscitu leta 1920, o sklepnih bojih 1945 in - kot dokazuje ta razstava - o novejši zgodovini, ki je v muzejski dejavnosti nasploh še premalo zastopana.
Raziskovalno dejavnost nameravajo razširiti še na arheološko področje, z vsem tem pa opravičujejo lansko preoblikovanje v splošni Koroški pokrajinski muzej. Za sodelovanje in dopolnjevanje delovnih področij se dogovarjajo s prav tako preoblikovanim Koroškim etnografskim in tehničnim muzejem na Ravnah.
Franček Lasbacher
Gostje iz Avstrije so si z velikim zanimanjem ogledali učilnice in delavnice praktičnega pouka v Centru srednjih šol v Velenju.
Nove oblike izobraževanja po evropskih kriterijih
V Centru srednjih šol v Velenju se zavedajo, da je iskanje novih izobraževalnih oblik nuja. Temu je služil tudi nedavni obisk oziroma delovno srečanje direktorjev inštituta za poklicno usposabljanje iz Gradca, Leobna in Deutschlandsberga iz sosednje Avstrije v Velenju.
Dolgoletne izkušnje gostov pri poklicnem usposabljanju odraslih bodo delavcem centra pomagale pri pripravi
novih oblik izobraževanja po evropskih kriterijih. V izmenjavo se je vključil tudi Zavod za zaposlovanje v Velenju, kot zelo pomemben člen v trikotniku tržišča delovne sile. Pri projektu sodeluje tudi republiško ministrstvo za šolstva in šport, ki je predstavniku velenjske srednješolske ustanove že omogočilo strokovno izpopolnjevanje na tem področju v Angliji.
L.Ojsteršek
(Koroški) „Prepih“
Takojšnje pojasnilo: Gre za razmeroma nov časopis, ki v revialni obiliki (ne pa še v takšnem obsegu) izhaja vsaka dva tedna na koroških Ravnah. Ob siceršnji živi in bogati kulturni dejavnosti, resda še najbolj likovni in muzejski, a tudi pevski, precej manj odrski in najmanj v napisani obliki, kar je dokaj značilno za vse državotvorne koroške občine in v tem okvirju spet še najbolj za Slovenj Gradec in Ravne, je vendarle opazno, da je največ težav prav s pisano besedo.
Od glasil redno (še) izhaja le ravenski Koroški fužinar, ki pa je lani tako rekoč črtal književnost se močno skrčil in s štirih številk padel na dve. Slovenjegraška Odsevanja, namenjena predvsem knji-ževnostnim naraščajnikom, pa so lani tako kot že nekaj let izšla enkrat samkrat. Tako ni več presenetljivo, da so neka-
info-info-info-info-info-info-info
VAŠ PARTNER IN STROKOVNJAK ZA
starostna, pokojninska, življenska zavarovanja bolniška-nezgodna zavarovanja • leasing in financiranje obrt-trgovina-kmetijstvo
MILAN WUTTE,
Vesele, 1 9123 Šentprimož, tel. doma: 04239/2869 pisarna Velikovec: 04232 / 3165
ZAUPAJTE MI - RAD VAM SVETUJEM
zavarovalnica WIENER ALLIANZ
teri uveljavljenejši pisci kot npr. Franc Pečnik in Jani Rifel že našli pot na strani Celovškega Zvona.
Po drugi strani pa je domači kraj in z njim kra-jevno-krajinski tisk praviloma vedno priljubljen in ga potrebujejo vsi, tako bralci in tudi poročevalci ter poklicni ali nepoklicni politiki, gospodarstveniki, kulturniki....
V nelahko tekmo za svoj življenjski prostor se je lanskega februarja podal ravenski „Prepih“, ki si je pod naslov zapisal, da je od javnosti odvisen časopis. Proti koncu leta je že kazalo, da ga bodo težave odpihnile, a seje decembra le spet pojavil -spremenjen, celo izboljšan in z lepo barvno naslovnico, ob istem uredniku Vojku Močniku pa ima zdaj tudi direktorja, slovenjegraškega galerista in založnika Nika R. Kolarja.
Naj navedem še nekatere najpogostejše podpisnike prispevkov. Od znanih kulturnih delavcev so to Benjamin Kumprej, ki z Markom Koša-nom odlično pokriva likovno področje, in Marjan Kolar, Franc Juričan, Tone Sušnik, Niko R. Kolar ter Tone Turičnik, med časnikarji pa Mojca Potočnik, Irena Fasvald, Miro Petek in Edi Prošt. Vse to pa so imena, ki s svojo kakovostjo in izkušenostjo listu nedvomno zagotavljajo ustrezno raven.
Franček Lasbacher
POTOPIS
1. DEL
Kdor se napoti v vzhodno Afriko, se poda v stoletno tradicijo. Malokaka regija črnega kontinenta je doživela tako močan porast turizma. Veliko ljudi je ostalo in prispevalo k kulturni razlikosti. Moj opis potovanja sledi izkušenim potem tam naseljenih prebivalcev in daje vpogled v življenje v mestih, puščavi, gorah in nacionalnih parkih. Kot turist moraš spoznati, da so ljudje te regije navajeni s tujci narediti kupčijo. Tam, kjer gostoljubnost ni vključena v potovalni dogovor, a v najboljšem primeru obstaja, kjer potovanja peljejo v neznano in na cilju ni udobja, temveč provizorij, naj potnik dobi možnost, da spozna „pravo Afriko“.
Na 3 najvišjih
gorah Afrike
Člani odprave so osvojili prvi vrh, 4985 metrov visokega Lenano v Keniji.
Z velikimi pričakovanji in negotovostmi se je 23 planincev iz regije Alpe-Jadran podalo na pot v daljnjo Afriko. Od Ljubljane je pot vodila preko Arje vasi, kjer sem pristopil. Iz Gradca nas je letalo Fokka 50 pripeljalo do Dunaja. Po pripravah smo ob 23.30 končno z letalom Airbus A130 poleteli z Dunaja proti Keniji.
PIŠE JOŽKO IGERC
Kenija meri 582 646 km2 in je sedemkrat večja od Avstrije. Po sedem in pol ure leta smo ob 9. uri po avstrijskem času pristali na letališču Nairobi. Nastanili smo se v hotelu Milimani, od koder smo hodili na potovanja.
Prvi cilj je bil Mount Kenya - od Nairobija oddaljen približno 150 km - preko Thika, Muranga, do Naro Moru River Lodge. Tam smo organizirali transport in nosače ter plačali vstopnino za nacionalni park Mount Kenya. Od Naro Moru vožnja do National Park Gate (2350). Našo opremo se peljali dalje do meterolo-ške postaje na višino 3048 m.
Čudovita narava - lobelije.
Po dveh urah hoje skozi gozd smo tudi mi prispeli tja. Prespali smo v idiličnih preprostih lesenih hišicah.
Drugi dan zjutraj smo še približno eno uro nadaljevali pot skozi gozd. Potem steza vodi po strmem, močvirnatem visokem hrbtu, imenovanem tudi „vertikalno močvirje“ na višino 4000 metrov. Potem na levo navzdol v dolino Telki, ki smo jo preč-
kali. Naprej ob ledeniški vodi Noro Moru. Po šestih urah hoje smo prispeli do Mackin-der Čampa. To je obsežna, iz kamenja sezidana koča na višini 4100 m. Zaradi aklimatizacije smo tam prenočili. Zaradi višine je bilo spanje zelo slabo in mučno. Ob štirih zjutraj smo vsi utrujeni nadaljevali pot. Naprej po dolini, na desno preko vode in po strmem kamenitem
pobočju do Avstrijske koče. Po kratkem počitku smo pot nadaljevali po ledeniku Lewis in vsi utrujeni ob 9. uri prispeli na vrh Lenano na višini 4985 m. Razgled je bil zelo lep. Pred nami sta bila glavna vrhova Batian in Nelion. Napravili smo spominske posnetke, se okrepčali, nato pa se vrnili v dolino do Mackinder Čampa.
Četrti dan zgodaj zjutraj smo se podali na pot v dolino. Pri meterološki postaji so nas čakala terenska vozila, s katerimi smo se peljali na Äuqator. Odpočili smo se od vožnje po slabih cestah in se vrnili v naš hotel v Nairobiju.
Naš drugi cilj je bil Kili-mandžaro. Od Nairobija smo se z vso opremo odpeljali čez mejni prehod Namanga v Tanzanijo do mesta Arusha. Tanzanija je enajstkrat večja od Avstrije. Od tam smo opravili dvodevni izlet v krater Norongoro. Po krajši vožnji po asfaltirani cesti smo se znašli na izprani in gromozni cesti. Cesta, ki vodi mimo jezera Manyara in Riff Valley je bila tako slaba, da smo pri enem avtu izgubili kolo. Prenočili smo ob robu kraterja. Zjutraj smo se odpeljali v krater Norongoro, ki ima premer skoraj 20 km. Njegov rob je do višine 2286 m gosto poraščen, in savana, ki leži 600 m nižje, je paša za mnoge živali. Ob majhnem krater-skem jezeru živijo flamingi in velike jate čapelj in pelikanov. Vrnili smo se nazaj v mesto Arusha.
30. januarja smo se odpravili na pot in opoldne prispeli do vstopa v nacionalni park Kilimandžaro, ki leži na severu Tanzanije, 330 km južno od ekvatorja. Zaradi samotne lege in tipične vulkanske oblike, ki je zelo izrazita, se dviga do 4800 m nad stepo. S tem je tudi najvišja prosto stoječa gora na svetu. Obširne vulkanske plasti imajo tri pomembne vrhove: na zahodu vrh Shira s 3962 m, Kibo, 5895 m, in na vzhodu Mawenzi, visok 5149 m. Površina Kilimandžara meri 40 krat 60 kilometrov. Gora ima vse do vrha svoje klimatske cone. Naselja so do
višine 1800 m. Tropski gozd sega do 5000 metrov, od tam pa se nadaljuje visoko gorstvo. Za vzpon na vrh je najugodnejši čas od decembra do februarja. Do vrha vodi več poti. Mi smo šli po Marungu Route.
Marungu Route je najbolj hojena smer na Kilimandžaro. Tehnično ni težavna vendar zahteva vztrajnost in višinsko sposobnost. V štirih dneh je potrebno premagati 4000 m višinske razlike. To pa za ves organizem pomeni precejšnjo obremenitev.
Preden smo vstopili v park, smo se morali vpisati. Registrirani so tudi vodiči in čas potovanja. Tam nas je čakalo 37 nosačev, ki so za nas nosili hrano in tudi nekaj opreme. Prva etapa je dolga 8 km. Od začetka vodi široka pot skozi neprodirno džunglo. Pozneje se pot zoži v stezo. Kaj bolj eksotičnega si je težko predstavljati: velikanska praprot, mah, obraščeni pragozdni velikani, prekrasna lagio drevesa, ob tem pa večno neznani glasovi živali iz pragozda. Sem pa tja pa skrita svetleča ognjena krogla -lilija v temi. Pot vodi naprej skozi velikanske prapoti, navzgor do jase. Gozd se spet zgosti. Vreme je soparno in vlažno, kar povzroča potenje. Že nekaj minut pred prihodom je slišati glasove obiskovalcev Mandora in nenadoma se na hribovski jasi prikažejo koče. Višinsko naznanilo na koči je 2675 m.
To naselje je zgrajeno v stilu norveških šotorov in je bilo postavljeno kot razvojna pomoč. Drugi dan smo nadaljevali pot do koč Horom-bo. Pot je dolga 11 km. Takoj po kočah se pot rahlo vzpenja in vodi v tropski, z mahovimi kitami preraščen pragozd. Po kake pol ure hoda smo dosegli rob pragozda in prišli na pravljični travnik. Kakor sveče stojijo rumene in rdeče lilije, skrit s travi se najde vres, krasijo pa ga tudi cvetoče suhocvetke, grmiči sladkornega trsa ter rdeči iris. V ozadju pa je videti panoramo Mavenzija in majhen hrib Kilimandžara.
(Dalje prihodnjič)
Jožko Igerc, edini koroški član odprave, v avstrijski koči.
NESIMETRIČNA
KRIŽANKA
Vodoravne besede vpisujte tako, kot kažejo številke, opisi za navpične besede pa so podani po kolonah od leve proti desni. Polja, ki ločujejo besede med seboj, so že vrisana v lik.
VODORAVNO:
1.	slovenski parlament;
2.	pripadnik družbenega razreda, kije lastnik proizvajalnih sredstev;
3.	človekoslovec; 4. ime skladatelja Delibesa - ime angleškega nogometaša Keegana;
5.	naslovni junak Balzacovega romana (Striček...) - prekop;
6.	brkata ptica ujeda - klasična japonska igra z glasbo in plesom;
7.	prostor za risanje na slikarski akademiji;
8.	vrsta hroščev, med katere sodi tudi španska muha;
9.	domača žival, ki daje volno - kemijski znak za selen;
10.	želvin oklep;
11.	romansko mesto v srednjem delu Saudske Arabije -organ vida;
12.	ime in priimek starejšega hrvaškega popevkarja;
13.	okrasek v arabskem slogu;
14.	starejša ameriška filmska igralka (Mary); tudi znamka cigaret;
15.	sloj - simbol za aluminij;
16.	dolg prečen drog v kozolcu - znamenito beneško kopališče;
17.	sodobni slovenski pisatelj in dramatik (Saša) - redko moško ime;
18.	starogrški bog vojne - ameriški filmski igralec (Ryan);
19.	rastlinski poganjek, cima - finska parna kopel.
NAVPIČNO:
indijanska bojna trofeja - zunanja telesna prevleka - zmagovalec, šampion - lep samostan ob Ohridskem jezeru -staro italijansko mesto v bližini Jadranskega morja - ime italijanske igralke Antonelli - ime in priimek ameriškega pisatelja socialno kritičnih romanov, avtorja „Petroleja“ -religiozno nadnaravno bitje s krilci - svatovanje, gostija -del celote, komponenta - život, oblika telesa - nekdanja slovneska pevka popevk (Metka) - egipčanski bog sonca -črta na zemljevidih, ki veže točke z enako globino v morjih in jezerih - češki pisatlej utopičnih romanov (Karel, „Vojna z močeradi“) - kratica za „ljudsko republiko“ - angleški polarni raziskovalec (George Strong, 1831 - 1915) - izrastek v kitovem žrelcu - reka v srednji Slavoniji - mejna reka med Poljsko in NDR - manj pogost naziv za skupščino (pravi izraz) - sodobni ruski realistični pisatelj (Pavel, „Brez usmiljenja“) - 13. ali 15. dan v starorimskem koledarju - obkrožitev z vojsko - samoglasniški stik v metriki -ime sodobnega slovenskega likovnika Meška - nekdanji ameriški filmski idol (James, „Upornik brez razloga“) -avtomobilska oznaka Titograda - vulkan na Havajih (Mauna) - četrti samoglasnik v abecedi in srbohrvaška črka - del alpinističnega cepina.
Jože Petelin
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10 11 12
13
14
15
16
17
18 19
									o
									
		s							
			o						o
				o					
0	0				0	0	0		
0									
									0
				0	o			o	o
							o	o	o
						o			
0									
0									0
O	o	o	o						o
					0			o	o
					o				
				o	.•				
				0					
			o	o					
Rešitev križanke iz prejšnje številke
	I		u	/V/	A	'//	4	8	A\	1					s	u	3	A	K
A	vS	c	n	1	P	T	<?	l	P	L	ff/		>S	1	p	1	L.	o
	c	H	E	V	3	E	€	f/f	o	U	ff/	ff/	w	&	4	r	A	p
5	A	1	e	O	/	D	fd	0	$	T	///	M	0	T	N	O	S	T
E	M	<4	'4	///	D	E	T	FL	A	K	C	t	■3	A	ff/	ff/	K	£
s	/	N	ö	fo	A	N	IC	A	*/	1	A	3	l	ff/	k~	L	A	5
O	ö	T	O	K	ff/	A		L	E	c	5	A	t/	0	R	1	#/	
£	T	/	/V	A					P	4	H	L	A	V	l			
SLOVENSKA
ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
Slovenska študijska knjižnica Mikschallee 4 9020 Celovec
TURISTIČNI VODNIKI
1)	Reiseland Frankreich : ein Reiseführer. - [Sonderausgabe]. - Klagenfurt : Isis Verlag AG : HAGO GmbH, 1991.-294str.: barvne ilustr.
2)	Reiseland Italien : ein Reiseführer. - [Sonderausgabe]. - Klagenfurt: Isis Verlag AG : HAGO GmbH, 1991. -294 str.: barvne ilustr.
3)	Reiseland Spanien : ein Reiseführer. [Sonderausgabe]. -Klagenfurt: Isis Verlag AG : HAGO GmbH, 1991. -294 str.: barvne ilustr.
PANORAMA
SPD „Jepa-Basko jezero66 praznuje svojo 70-letnico
Ko SPD ,Jepa-Baško jezero“ letos praznuje 70-letnico svojega obstoja, to ni povsem točno, kajti organizirano kulturno delovanje sega še dobro desetletje nazaj. Že v letu 1909 je bila namreč ustanovljena podružnica .vv. Cirila in Metoda za Bače in Loče ter okolico s namenom nuditi podeželju potrebno izobrazbo in s tem ohranjati ter krepiti narodno zavest. Že l. 1886 pa je takratni župnik Jakob Knaflič kot gospodarsko pomoč našemu človeku ustanovil „Bekštanjskoposojilnico v Ločah“.
Igra „Deseti brat“ leta 1927 na provizoričnem odru vžihrovem sadovnjaku v Ločah.
Območje okrog Baškega jezera je bilo od nekdaj pretežno slovenskega značaja in je šele na prelomnici tega stoletja občutno upadlo. Medtem ko je ljudsko štetje 1.1890 v občinskem merilu izkazovalo še nad 90-odstotni delež slovenskega življa, je že 1. 1900 ta znašal komaj še 55 odstotkov. Vzroke za to gre iskati v množičnem priseljevanju, v vse močnejšem pritisku germanizacije, v dokajšnji socialni odvisnosti našega človeka ter njegovi pomanjkljivi izobrazbi, saj je tedanja šola naši materinščini posvečala le bore malo pozornosti. Zato so redki slovenski izobraženci, v glavnem duhovniki, v okviru društvenega izobraževanja skušali izpolniti obstoječo vrzel.
Leta 1922 je prišlo do ustanovitve Izobraževalnega društva „Jepa“ v Pečnici. Pobudnika zanj sta bila tedanji loški župnik dr. Josip Ogris in šolski ravnatelj Franc Aichhol-zer iz Dobja; prvi predsednik pa Franc Ressman p.d. Tratnik iz Ledenic. Prvi sedež društva je bil pri Hajnželnu v Ledenicah in že tradicionalna kulturna dejavnost se je nadaljevala z igrami, petjem; pozneje tudi z igranjem tamburic. Okrog leta 1925 se je društvo preselilo v Loče ter imelo svoje prireditve v Žihrovem sadovnjaku na prostem, pod streho je bil le provizorični oder. Razmeroma živahna dejavnost je bila tako seveda mogoča pretežno le v letnem času; močno odvisna od vremena. Da so bile te prireditve takrat nekaterim trn v peti, je razbrati iz poročila v tedniku „Koroški Slovenec“ z dne 19. avg. 1925: Ko so tam igrali v Ločah zelo priljubljeno igro „Deseti brat“, so prihrumeli pijani nemškutar-ski nestrpneži ter motili prireditev z nemškim prepevanjem ter kriki „Heil“.
Že leta 1930 je društvo dobilo novo domovanje pri Ročičniku v Ratenčah, kjer je lastnica Neža Pušnik oddala dvorano v najem. Delovanje se je s tem zelo razgibalo in poleg odrske in pevske dejavnosti razširilo tudi na splošno poučne, strokovne in zabavne prireditve. Za žene in dekleta je društvo pripra-
vilo tudi nekaj kuharskih in gospodinjskih tečajev.
Poleg številnih znanih iger: Za pravdo in srce, Srenja, Divji lovec, Dekle z biseri, Tri sestre, Sin, Revček Andrejček, Deseti brat itd. so tu uspešno postavili na oder tudi Miklovo Zalo.
Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je društvo spočetka še obstajalo, pa še to le bolj na papirju, saj je bilo delovanje zelo omejeno, kmalu pa še kot tako prepovedano. Po vojni spet obnovljeno je moralo začeti tako rekoč iz nič. Oropano vsega imetja: zastor, kulise, igralski kostumi i.p.d., je z velikim idealizmom in zagnanostjo svojih članov kmalu nadomestilo najpotrebnejše in že leta 1946 je bila pri Ročičniku spet prva igra, kajpada „Deseti brat“. Igrali so jo v glavnem bivši igralci, ki so bili deloma že v zrelih letih. S tem pa je bil led prebit in odtlej je nadaljevala mladina, v glavnem z igrami. Poleg domačih nastopov je bilo tudi nekaj gostovanj sosednih društev. Do vidnega zastoja je prišlo, ko je bila dvorana pri Pušniku preurejena za turistične namene in društvu torej na razpolago le izven letne sezone. Na izbiro je bil sicer novozgrajeni kulturni dom v Ločah - seveda le za večje prireditve.
Že leta 1954 so mladeniči iz Loč, Ledine in Šentjanža pod vodstvom Šimeja Triessniga ustanovili moški pevski zbor. Kot „Baški fantje“ so nastopali doma, v sosednjih krajih ter že leta 1959 posneli nekaj pesmi na celovškem radiu. Ž marljivim delom so napredovali ter kmalu gostovali tudi
po Sloveniji. Občasno so sodelovali tudi pri združenih zborih „Rožanskih fantov“. Prehodno je zbor vodil še pokojni Martin Ressmann p.d. Tratnik iz Ledenic, leta 1980 pa ga je končno prevzel mag. Aleš Schuster, ki ga je kvalitetno zelo izboljšal in program močno razširil. Del tega je posnel celovški radio.
Leta 1977 je bil ustanovljen tamburaški ansambel pod vodstvom Erike Wrolich, ki je s strokovno pomočjo Han-zija Gabriela iz Šentjanža že po dobrem mesecu napravil prve pogumne korake. Leto kasneje se je s pomočjo tamburašev „Emone“ iz Ljubljane še naprej izpopolnjeval in dosegel visoko ravan. Loški tamburaši so se skozi vsa leta šolali na poletnih seminarjih ter v svoji 15-letni zgodovini beležijo nešteto nastopov doma na Koroškem ter v sosednih državah. Njihovo delo kronata dve kaseti z najlepšimi vižami iz obširnega repertoarja.
Od leta 1979 je nekaj časa obstajal otroški zbor, za katerega je najprej skrbela Danica Urschitz, nato pa Irena Černut. Nekako v letih 1984 do 1988 je v okviru društva delovala tudi vokalno-instrumen-talna skupina „Kvintet Jepa“, ki jo je vodil Aleksander Černut; celovški radio je posnel nekaj komadov lastnih priredb.
V Ledenicah že nekaj let uspešno deluje mladinska skupina Anice Ressmanove por. Lesjak. Številčno bo to najmočnejši dejavnik v društvu in njegova posebna zasluga je tudi v tem, da zbor vključuje tudi nemško govoreče pevce in godbenike. Pri-
Loški župnik dr. Josip Ogris in šolski ravnatelj Franc Aichhol-zer, pobudnika in ustanovitelja Izobraževalnega društva "Jepa“ v Pečnici.
merno pisan je tudi program te skupine, ki obsega slovenske narodne pesmi in popevke, nabožene speve, tako v materinščini kot v tujih jezikih. Poleg lastnih snemanj na radiu je s „Podhumškim kvartetom“ sodelovala tudi pri oblikovanju kasete moškega pevskega zbora „V doline’ pod Jepo“. Že ob bežnem pregledu je videti, da je društveno delovanje zadnjih 15 let zelo razgibano in pestro, kar je dobršna zasluga tajnika Joška Wrolicha. Dejavnost pa ni omejena le na nekaj tradicionalnih oblik, marveč vključuje še razne športne prireditve, razstave, pokušnje mošta, pohode po domačem kraju, literarna branja, poljudna predavanja, družabna srečanja in številne folklorne večere. Namesto nekdaj lastnih odrskih nastopov pa je bilo vendarle nekaj gostovanj sosednih društev, kot tudi znanih gledališč iz Slovenije ter Goriške. Med pevskimi zbori je bil v Ločah tudi svetovno znani Slovenski oktet.
Kljub močnemu prizadevanju SPD „Jepa-Baško jezero“
po tesnejšem sodelovanju z vaško skupnostjo v Ločah doslej to ni uspelo v zaželenem obsegu. V kolikor so posamezni osebni odnosi tudi dobri, je skupnih prireditev sorazmerno malo. Tudi na občinski ravni bi bilo želeti nekaj več razumevanja za nekatera vprašanja. Tako se kar prerado prezre ali pozabi na obstoj slovenske narodne skupnosti v tem kraju in tudi dvojezičnost nima primerne veljave v javnem življenju. Te okoliščine so navsezadnje tudi vzrok za občuten upad našega življa na tej domala že jezikovni meji. Usoda narodnega obstoja na tem območju leži bolj ko kdaj poprej v rokah naših mladih, predvsem kulturnih dejavnikov; porok za to je pomlajeni društveni odbor na čelu s predsednico Anico Lesjak. Želeti bi bilo, da bo prav letošnje jubilejno leto nov mejnik v društveni zgodovini, da bo podvojeno prizadevanje krepilo zavest našega človeka tudi v prihodnosti ter končno privedlo do vzajemnega sožitja z narodom sosedom.
Zahvala
Po nedeljski spominski zahvaljujemo za kvalitetno svečanosti, ki je bila izvajanje pevskih točk mogočna in dostojna poča- moškemu pevskemu zboru sitev spomina na tragične „Foltej Hartman“ SPD Edi-dogodke pred petdesetimi nost iz Pliberka, moškemu leti, čutimo potrebo in dol- pevskemu zboru SPD „Važnost, da se prisrčno lentin Polanšek“ z Obir-zahvalimo vsem, ki so kakor skega in mešanemu pev-koli prispevali k uspešnemu skemu zboru Pevskega dru-poteku prireditve.	štva Sele ter njihovim pevo-
vodjem Božu Hartmanu,
Zahvaljujemo se avtorju Emanuelu Polanšku in scenarija Jožetu Rovšku in Romanu Verdelu. In njegovim sodelavcem za beseda zahvale velja tudi izvrsten izbor in pripravo Mateju Rovšku za osvetjavo besedil dokumentarno-kul- ter vsem uslužbenkam in turnega sporeda, katerega uslužbencem osrednjih vsebina in izpoved sta bili organizacij za njihovo orga-nadvse doživeti in preprič- nizacijsko pomoč, ljivi. Iskrena zahvala velja Naj ob koncu izrečemo povezovalki Sonji Wakou- toplo zahvalo še vsem števil-nig ter recitatorski skupini nim obiskovalcem in SPD „Zarja“ iz Železne obiskovalkam spominske Kaple, v kateri so pod vod- svečanosti, v prepričanju, stvom režiserja Poldeja da smo s to prireditvijo Zundra sodelovali. Branko skupno	manifestirali
Korotaj, Franci Sadolšek, izseljensko zavest, ki naj Erhard Ošina, Mari Dou- ostane živa med nami kot jak, Marija Benetik in spomin in opomin!
Marija Ošina. Prav tako se Zveza slovenskih izseljencev
14 15. april 1992
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Sobota, 18.4. 21.00	v Kozjah na Radišah	Velikonočna baklada (Srečanje pri Oblaku v Kozjah)	SPD Radiše
Nedelja, 19.4. 20.00	pri Šoštarju v Globasnici . i	i	Velikonočni ples z ansamblom „Marela international“	Globaški časopis
Nedelja, 19.4. 20.00	T^ pri šoštarju v Globasnici	Velikonočni ples z ansamblom „Marela International“	Globaški časopis
Ponedeljek, v kulturnem domu Slavnostna prireditev „70 let Jepa-Baško jezero“ SPD Jepa Baško 20.4.	- v Ločah	sodelujejo: Dorfgemeinschaft Latschach,	jezero
20.00	Gemischter Chor Ledenitzen, Mladinska skupina
iz Ledenic, MoPZ „Jepa-Baško jezero“, Tam-burški ansambel Loče; po koncertu ples z ansamblom „Rubin“ - ob 18.00 odprtje dokumentacijske razstave
Ponedeljek, pri Kovaču 20.4.	na Obirskem 20.00		Velikonočni ples z ansamblom „Gašperji“ iz Slovenije	EL Železna Kapla in „Naša občina“
Ponedlejek, pri Knabrlnu		šahovski turnir	SPD Bilka
20.4. 9.00	vVelinji vasi		v Bilčovsu
Sreda,	v Domu sindikatov Narodni dan - gorejski večer v korist komisije za		
22.4. 19.30	v Celovcu	človekove pravice Republike Slovenije	
Četrtek,	v kulturnem domu Forumska diskusija „Kdo naj zastopa koroške „ntu in podjunska
23.4.	vDobrlivasi	Slovence?“	kulturna društva
20.00	sodelujejo: dr. Matevž Grilc, dr. Marjan Sturm,
Tomaž Ogris in dr. Reginald Vospernik (vodja diskusije)
Četrtek,	v farni dvorani	Zgodnje odkrivanje raka - predavanje prim. dr. KPD Šentjakob	
23.4. 20.00	v Šentjakobu	Dieterja Manfreda (nem.)	v Rožu
Petek,	v Modestovem	Koncert Tržaškega okteta iz Primorske	KKZ, MePZ Jakob
24.4.	domu		Gallus-Petelin,
20.00	v Celovcu		SKD Celovec
Sobota,	na ZG inZRG	2. dan staršev	
25.4.	za Slovence		
7.45	v Celovcu		
Sobota,	v gostilni Trki	Pomladanski ples z ansamblom Lojzeta Slaka	Alpski klub
25.4. 20.00	vSelah-Borovnici		Obir
Sobota,	v kulturnem domu	Koncert T ržaškega okteta iz Primorske	SPD Danica, SPD
25.4.	v šentprimožu		Vinko Poljanec, SPD
20.00			Srce, SPD Trta
Nedleja,	v farni cerkvi	Maša s tržaškim oktetom iz Primorske	
26.4.	v Globasnici		
8.30			
Nedelja,	v dvorani Kassl	Srečanje mladinskih zborov	KKZ, Otroški zbor
26.4.	vškocijanu		Škocijan
14.30			
RAZSTAVE			
			
CELOVEC
-	Deželna galerija - Bernstein - zlato pradobe - kipar Otto Eder do 3. 5)
-	Galerija Carinthia - Lucebert (od 22. 4.)
-	Dom umetnikov, avstrijska galerija: oljnate slike Karla Bauerja (do 25. 4.)
-	velika galerija - Nova dela De Pauli-Bärenthaler (do 29. 4.);
-	Mohorjeva - Miran Mirtič, slike
TINJE
-	Galerija Tinje - Oskar Rotovnik - OKI, oljnate slike (do 29. 4.)
1. CD-plošča okteta „SUHA“

V	prvih mesecih tega leta je Oktet Suha že odpel vrsto koncertov po Avstriji in Sloveniji. Tako je npr. nastopil na multikulturni prireditvi na Gradiščanskem, na osrednjem koncertu KKZ „Koroška poje“, na pevski reviji „Od Pliberka do Traberka“ na Prevaljah ter na sprejemu za avstrijskega zveznega ministra dr. Scholtna v Ljubljani. Poleg tega je svoj najnovejši pevski program ponesel po južni Koroški.
V	teh dneh je oktet Suha izdal svojo prvo CD-ploš-čo, ki je hkrati prva CD-produkcija slovenskega zbora na Koroškem. Njen naslov je „Ena se mi dopa-dva je“, pa na njej je 16 pesmi. Od teh je polovica starih ljudskih iz Suhe, Spodnjih Krčanj, Kneže in Letine. Poleg tega pa se seveda najdejo tudi priljubljene priredbe sodobnih skladb.
Vabimo Vas na potovanje preko Nemčije na Holandsko
v Amsterdam
Čas: od 11. do 17. maja 1992
Vračali se bomo preko Luxemburga, Francije, Švice in Liechtensteina.
Med drugim je predviden ogled Amsterdama in velike cvetlične razstave. Podrobnejše informacije dobite pri Milki Kokot, tel. 0463/514300 ali 0463/329105
SLOVENSKI
VESTNIK
Nadstrankarski
časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na koroškem. Tarviser Straße 16,9020Celovec/-Klagcnfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
25. aprila dan staršev na slovenski gimnaziji!
Ravnateljstvo Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu vabi na 2. dan staršev, ki bo v soboto, 25. aprila 1992 s pričetkom ob 7.45 uri.
Od 7.45 do 8.30 so vsi starši in vzgojitelji vabljeni na razredni pogovor o splošnih problemih razredne skupnosti. Ta posvet bo vodil(a) razredničarka). Nato bo do 12. ure priložnost za individualne pogovore v vsemi profesorji.
Poslužite se možnosti tega posveta!
Delovna skupnost likovnikov pa vabi dijake, starše in profesorje na ogled razstave likovnih stvaritev, ki bo na predvečer dneva staršev, v petek, 24. aprila ob 18.30 uri v avli slovenske gimnazije.
Prisrčno vabljeni!
SLOVENSKI VESTNIK
POTOVANJE Z LADJO PO VOLGI
od Petrograda (Leningrad) preko Oneškega in Ladoškega jezera po Volgi do Kazana
Čas: od 9. do 23. 8* 1992 Cena: vse vključno 12.000 šil.
Ker termin lahko rezerviram le kratek čas, prosim za takojšnje prijave. Podrobnejše informacije prejmete pri Antonu Malleju, tel. 04228/2664.
Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (Celovec)
prireja 1., 2. in 3. maja 1992 v gostilni Gabriel v Lešah
GOVORNIŠKI
TEČAJ
(vodi Marjan Srienc)
Za študentke/študente brezplačno.
Prijave so še možne na tel.: 04235-3545.
18.10-19.00
Sreda, 15.4. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Prireditev ob 50-letnici pregnanstva.
Četrtek, 16.4. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 17. 4. „Križev pot človeštva“ (Farna mladina iz
Šentjakoba v Rožu)
Sobota, 18.4. „Dolga bo pot nazaj, Jernej“ (Slov/kor. skavtje in skavti)
Nedelja, 19. 4. 6.30-7.00 „Pojmo veselo Alelujo in oznanjujmo vstajenje" (P. Zunder)
18.10-18.30 „Veruješ v življenje v svetlobi vstalega?“ (P. Zunder)
Ponedeljek, 20.4.
06.30-17.00 Od pesmi do pesmi (voščila)
18.10-18.30 Od pesmi do pesmi (voščila)
Torek 21.4. Citraški trio iz Roža (dr. A. Feinig)
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
SAK - jutn nove točke proti ASK?
Dragocen remi (1:1) proti Brežam
Nogometaši Slovenskega atletskega kluba imajo po dragocenem remiju v Brežah (1:1) in hkratnem porazu najhujšega tekmeca Wie-tersdorfa že jutri lepo priložnost, da povečajo svojo prednost na lestvi koroške lige! Tekma se bo začela ob 17.15 urina igrišču ASK v Šentpe-tru, ljubitelje nogometa pa čaka pravi celovški derbi, saj je trenutni predzadnji na lestvici proti slovenskim nogo-metašim še posebej motiviran. V pretekli
sezoni je SAK - čeprav s pomočjo sodnika - celo premagal.
Svoje prve točke sta si v pomladanskem prvenstvu v spodnji ligi-vzhod v nedeljo priborila Železna Kapla in Bilčovs. Kapelčani so igrali neodločeno (1:1) v Žitari vasi, z istim rezultatom pa se je končala tudi tekma med Žrel-cem in Bilčovsom. Tako ekipa trenerja Jožeta Fere kot tudi trenerja Sigija Hobla sta bili boljši od nasprotnikov.
			K jz
j			liliji#
i Mmm > frl lii*■ M»	EHr J £ A \	■ mt	
ffll"M 1lir 4	L		It	
	Hi 1Š»	1 ■ 1
im	
Selani
premagali
vodečega!
Nogometaši iz Sel trkajo na vrata 1. razreda! V nedeljo so na stadionu pod Košuto premagali vodečo Pošto z 2:1 in tako za prvim zaostajajo le še eno točko, to pa klub tekmi manj!
Junak tekme pred 200 gledalci je bil trener in igralec Nanti Travnik, ki je v 75. minuti izenačil vodstvo gostov, dve minuti pred koncem pa dosegel odločilni gol, kije hkrati prinesel zmago.
Prihodnja tekma je proti DSG v Borovljah, izpadlo tekmo proti Porečam pa bodo Selani igrali prvega maja na domačih tleh! Navijači pridite in podprite selske nogometaše!
Selana najmanj viceprvaka!
Namiznoteniška dvojica Mirko Oraže/ Stane Bec je na koroškem prvenstvu v 1. razredu osvojila (najmanj) naslov viceprvaka. V zadnjih dveh tekmah sta igralca izpod Košute premagala tako celovški KAC kot tudi Pošto (obakrat s 6:4) in tako uspešno zaključila prvenstveno sezono. Edina grenka kapljica ob zmagi proti Pošti je bil prvi poraz odličnega legionarja Staneta Beca. Selana imata še celo možnost za osvojitev prvega mesta, če bi v zadnji tekmi vodeči Šentvid izgubil proti Liebenfelsu. Mirko Oraže (levo) je dosegel še en lep uspeh: na turnirju v Kotmari vasi je zasedel odlično tretje mesto, siika: f. Ruiitz
Odločitev šele v
zadnjem kolu!
Napetost se še stopnjuje, odločitev o prvaku v spodnji ligi-zahod tudi v predzadnjem kolu še ni padla. Šahisti SŠZ/Carimpex I so v nedeljo sicer premagali Weitensfeld s 6:2 (zmagali so Kovač, Hattenberger, A. Gallob, dr. Amrusch, Kolter in A. Lukan, izgubila pa F. Külitz in I. Lukan), toda najboljše možnosti za osvojitev prvega mesta ima sedaj Bodensdorf/Lands-kron, ki je dobil dvoboj z drugouvrščenim Šmohorjem. SŠZ I lahko postane prvak le, če v zadnjem kolu 25. aprila v Bekštanju premaga Bodensdorf s 7:1, Šmohor pa hkrati ne bi smel zmagati višje od 6:2 proti Obcrvellachu.
Vrata v koroško ligo so slovenskim šahistom(na sliki Ivan Lukan, Gorazd Živkovič in AlojzGallob) še odprta! sind: f. Ruiitz
NOGOMETNO OGLEDALO
KOROŠKA LIGA
Breže - SAK	1:1 (0:1)
Breže, 1000 gledalcev, sodnik Glanz (dober); postava SAK: Preschern; Savič, F. Sadjak, Pappler Kreutz; dr. Ramšak (82. Čertov), M. Sadjak, Cvetko (64. Urschitz), Galo; Hober, Lippusch. Gol za SAK: Lippusch (16.), za Breže: W. Krappinger (48.).
Klopinj - Rapid Lienz	2:2 (2:1)
Kamen, 300 gledalcev, sodnik Wieser (dober); postava Klopinja: Sylle; Ogris, Glabo-niat, Miklautz, Klatzer (59. Kulmitzer), Wo-schitz, Pitschko, Vojkovič, Urank, Krassnig (75. Rainer), Blajs. Gola za Klopinj: Miklautz (24.), Urank (45.).
Ostali rezultati: Trg-Raika Pliberk 1:1 (1:0), FC Mölltal - ASTV Wolfsberg 1:3 (0:1), FC Šentvid - Treibach 2:1 (1:1), VSV/Beljak -ASK Celovec 0:0, WAC - Wietersdorf 2:0 (1:0), Matrei- Lendorf 1:1 (0:1).
SPODNJA LIGA-VZHOD
Žrelec - Bilčovs	1:1 (1:1)
Žrelec, 300 gledalcev, sodnik Haring (povprečen); postava Bilčovsa: H. Schaunig; Parti, Rauter, Schellander, W. Kueß, Weichboth, G. Schaunig, J. Kueß, Fischer (85. Ramusch), Schlemitz, Ouantschnig. Gol za Bilčovs: W. Kueß (20.).
Žitara vas - Železna Kapla	1:1 (0:0)
Žitara vas, 500 gledalcev, sodnik Krapinger (povprečen); postava Žitare vasi: Kaiser; Kuneth, Bošnjak, Markowitz, Tazoll, Jernej, Kampusch, Hössl, Tscharf (82. Säger), Gregorič (66. Truschner), Hribar; postava Železne Kaple: Rus; Grubelnik, Baloh, Ošina, Praschnig, Köck, Germadnig, Reinwald, Kukoviča, Kucher, Jenschatz (82. Wicher).
Ostali rezultati: Mostič - Oberglan 5:2, ATUS Borovlje - Bad St. Leonhard 3:2, Velikovec - Trnja vas 2:0, Kotmara vas -Vetrinj 2:1 (1:0), Šentandraž-Liebenfels 0:1 (0:0).
1.	RAZRED D
Šmihel/Pliberk - Labot	0:1	(0:1)
Globasnica - Metlova	1:0	(1:0)
Ostali rezultati: Frantschach - Ruda 1:4 (0:4), St. Michael/L. - Grebinj 6:0 (2:0), St. Stefan/L. - Galicija 0:0, Šmarjeta v Rožu -Šentpavel 2:0 (1:0), Dobrla vas-Reichenfels 3:0 (2:0).
2.	RAZRED E
Sele - Pošta Celovec	2:1	(0:1)
Sele, 200 gledalcev; sodnik: Tscherne (dober); gola za Sele: Nante Travnik (75. in 88.).
Avstrija v skupini A!
Avstrijska reprezentanca v hokeju na ledu bo prihodnje leto igrala v naj višji skupini! Na svetovnem prvenstvu skupine B, ki je v preteklih dneh potekalo v Celovcu in Beljaku, so Avstrijci gladko premagali vse nasprotnike (sedem tekem, sedem zmag, razmerje golov 73:4!) in si tako zagotovili vstop v skupino A, torej skupino, v kateri igrajo hokejske velesile kot SND, Kanada, Švedska, ČSFR itd.
Koroška liga
1.	SAK
2.	Wietersdorf
3.	Lienz
4.	WAC
5.	Matrei
6.	Pliberk
7.	Breže
8.	Šentvid
9.	Treibach
10.	Trg
11.	Wolfsberg
12.	VSV
13.	Mölltal
14.	Lendorf
15.	ASK
16.	Klopinj
19	9	9	1	38:12	27
20	11	4	5	32:22	26 ‘
20	10	4	5	28:22	25
19	10	5	5	33:16	23
20	6	10	4	23:19	22
19	7	7	5	29:23	21
20	9	3	8	36:31	21
20	9	3	8	28:24	21
19	8	5	6	27:24	21
19	8	5	6	21:19	21
19	7	6	6	27:27	20
20	5	5	10	15:29	15
20	5	4	11	17:31	14
20	5	4	11	22:39	14
20	2	9	9	12:29	13
20	0	10	10	16:37	10
Spodnja liga-vzhod
1.	Velikovec 18 11 5 2,22:9 27
2.	Žrelec	18 8 8 2 1:15 24
3.	Vetrinj	17	9	5	3	23:14	23
4.	Borovlje	18	7	5	6	26:22	19
5.	Žel. Kapla	18	7	4	7	26:18	18
6.	Šentandraž	17	6	5	6	21:17	17
7.	St. Leonhard	17	6	5	6	18:28	17
8.	Mostič	18	5	6	7	23:23	16
9.	Žitara vas	17	5	6	6	18:20	16
10.	Kotmara vas	18	6	3	9	27:27	15
11.	Bilčovs	16	5	5	6	15:21	15
12.	ASV	18	3	8	7	27:35	14
13.	Oberglan	18	4	5	9	22:35	13
14.	Liebenfels	18	4	4	10	16:31	12
1.razred D
1.	Šmihel	18	11	5	2	46:12	27
2.	Metlova	17	10	5	2	43:13	25
3.	Ruda	17	9	4	4	30:15	22
4.	Šmarjeta	17	8	6	3	24:17	22
5.	Žrelec	18	7	7	4	38:28	21
6.	Štefan/L.	18	6	9	3	30:22	21
7.	Šentpavel	18	6	8	4	25:24	20
8.	Šmihel/P.	17	7	5	5	30:26	19
9.	Frantschach	18	6	4	8	34:34	16
10.	Globasnica	17	6	4	7	26:28	16
11.	Griffen	18	2	8	8	23:45	12
12.	Galicija	17	2	7	8	12:22	11
13.	Lavamünd	18 1 6 1121:63 8
14.	Reichenfels	18 1 4 13 16:49 6
2. razred E
1.	Pošta	18	13	1	4	50:17	27
2.	Žihpolje	18	11	5	2	31:15	27
3.	Sele	17	11	4	2	37:19	26
4.	Borovlje	17	9	6	2	28:13	24
5.	Kriva vrba	17	8	4	5	34:20	20
6.	Poreče	17	7	5	5	33:23	19
7.	Wölfnitz	17	6	6	5	28:19	18
8.	Donava	17	8	2	7	42:35	18
9.	Heeressportv.	17	6	5	6	31:26	17
10.	Bistrica	17	4	5	8	26:29	13
11.	Techelsberg	17	4	3	10	17:37	11
12.	Ulrichsberg	17	2	6	9	20:40	10
13.	Grafenstein	18	2	3	13	18:50	7
14.	Welzenegg	18	0	5	13	.14:66	5
Lista strelcev v koroški ligi
13 golov: Pirker (Wietersdorf).
11 golov: Paulitsch (Breže).
9 golov: Urschitz (SAK), W. Krappinger (Breže), A. Par (Treibach), Eberhard (ATSV Wolfsberg).
8 golov: M. Hober, Lippusch (oba SAK), Urnik (Pliberk),	Niederegger
(Matrei),	Schrammel
(WAC).
7 golov: Urank (Klopinj), Pacher (Mölltal)
SODOBNE STORITVE & SLOVENSKO-EVROPSKI STANDARDI
Hranilne vloge - dvig možen vsak čas
Individualno svetovanje -v slovenščini
Anonimnost vlog - visoke obresti -stabilna valuta v nevtralni državi
Naložbe v tu- in inozemskih vrednostnih papirph
Naložbe v domačih in tujih valutah
Pomoč in izvedba v mednarodnem poslovanju
Vaš denar je varno in donosno naložen
ZVEZA-BANK CELOVEC POSOJILNICA-BANK
ČIANICA AVSTRIJSKE IN MEDNARODNE Q RAIFFEISNOVE ORGANIZACIJE