Nejc Krištofelc1, Robert Šifrer2
Diagnostika sprememb na glasilkah
z endoskopijo z ozkospektralno osvetlitvijo
Diagnostics of Vocal Cord Lesions with Narrow-band Imaging
Endoscopy
iZvleČek
KLJUČNE BESEDE: ozkospektralna osvetlitev, glasilke, perpendikularni mikrovaskularni vzorci,
znotrajepitelne papilarne kapilarne zanke, papilomatoza grla, rak grla, klasifikacija 
V diagnostiki raka grla vse pomembnejšo vlogo igra endoskopija z ozkospektralno osvet-
litvijo, ki prepušča ozek snop modre in zelene svetlobe in prikaže drobno žilje v sluzni-
ci in podsluznici. Spremembe in proliferacija površinskega žilja so eden izmed prvih znakov
maligne preobrazbe tkiva, zato lahko s to tehnologijo zaznamo že zgodnje oblike raka grla,
ki bi jih z uporabo običajne endoskopije spregledali. Diagnostično učinkovita, zaneslji-
va in enostavna za uporabo je klasifikacija Evropskega laringološkega društva, ki žilne
vzorce v lezijah na glasilkah v osnovi razdeli na longitudinalne in perpendikularne spre-
membe. Slednje imenujemo tudi znotrajepitelne papilarne kapilarne zanke, njihova odsot-
nost pa z veliko gotovostjo izključi predrakave in rakave spremembe. Nadalje jih glede
na obliko zavoja žilnih zank razdelimo na širokokotne spremembe, ki so značilne za papi-
lomazoto, in ozkokotne, ki se statistično pogosteje pojavljajo pri malignih lezijah. V pri-
spevku predstavljamo endoskopijo z ozkospektralno osvetlitvijo in različne klasifikacije
za oceno žilnih sprememb lezij na glasilkah ter pregled raziskav, s katerimi so ocenje-
vali diagnostično učinkovitost te endoskopske metode.
aBstraCt
KEY WORDS: narrow-band imaging, vocal folds, perpendicular microvascular patterns, intraepithelial
papillary capillary loops, laryngeal papillomatosis, laryngeal cancer, classification
Endoscopy with narrow-band imaging plays an increasingly important role in the dia-
gnostics of laryngeal cancer. It uses blue and green spectra of white light to enhance muco-
sal and submucosal vessels. Their changes and proliferation are one of the first signs of
malignant alteration, therefore, this procedure enables the detection of early stages of
laryngeal cancer that would be missed by conventional endoscopy. The classification of
vocal cord lesions proposed by the European Laryngological Society is effective, relia-
ble, and easy to apply. It divides microvascular patterns into longitudinal changes and
perpendicular ones, which are also called intraepithelial papillary capillary loops. If absent,
1 Nejc Krištofelc, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; nejc.kristofelc@gmail.com
2 Doc. dr. Robert Šifrer, dr. med., Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center
Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; Katedra za otorinolaringologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; robert_sifrer@hotmail.com
251Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2: 251–257
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 251
sluznici pa v modrozeleni barvi. Spremembe
in proliferacija drobnega površinskega žilja
so eden izmed prvih znakov maligne spre-
membe tkiva, zato lahko s pomočjo NBI
zaznamo že zgodnje oblike raka glave in
vratu, ki bi jih pri običajni endoskopiji
z uporabo bele svetlobe lahko spregledali
(2). NBI omogoča razlikovanje benignih in
malignih sluzničnih sprememb, natan-
čnejšo biopsijo vzorcev za histopatološko
preiskavo, pomembno vlogo ima tudi pri
iskanju izvora metastaze neznanega izvo-
ra. Ni pa uporabna zgolj v diagnostiki,
temveč tudi med operativnim posegom za
boljšo oceno zadostnega varnostnega roba
ter pri sledenju bolnikov po zaključenem
onkološkem zdravljenju za iskanje more-
bitne ponovitve bolezni (3, 4).
PregleD klasiFikaCij Za
oCeno ŽilniH sPreMeMB
v sPreMeMBaH na glasilkaH
Za opredeljevanje bolezenskih sprememb
na glasilkah se uporabljajo različne klasi-
fikacije. 
C. Piazza kot onkološko sumljive spre-
membe opisuje dobro omejena področja
sluznice rjave barve, ki pod veliko poveča-
vo pokažejo sliko nepravilno raztresenih
temnih pikic različnih velikosti in oblik.
V bližini sumljive spremembe lahko vidi-
mo aferentno hipertrofično kapilaro, ki se
v svojem poteku proti spremembi razveji
v več manjših žilnih zank (4).
V klinični praksi se še vedno najpogo-
steje uporablja Nijeva klasifikacija iz leta
2011, ki morfološke spremembe znotraje-
252 Nejc Krištofelc, Robert Šifrer Diagnostika sprememb na glasilkah z endoskopijo z ozkospektralno …
it could be safely assumed that the lesion is neither precancerous nor cancerous. The furt-
her subdivision of perpendicular changes is based on the angle of the loops’ turning points
into wide-angled and narrow-angled subgroups. The former are associated with papil-
lomatosis, and the latter with malignant lesions. The following paper presents narrow-
band imaging technology, and reviews different classifications for the assessment of
vascular changes of vocal cord lesions. Studies evaluating diagnostic effectiveness of nar-
row-band imaging endoscopy are summed up as well.
UvoD
Ploščatocelični karcinom (angl. planocellular
carcinoma, PCC) grla je ena najpogostejših
oblik raka glave in vratu. Za uspešno zdra-
vljenje je pomembno, da bolezen odkrijemo
v čim zgodnejši fazi. Pomembno vlogo
v diagnostiki imajo slikovne preiskave,
predvsem CT s kontrastom in MRI vratu,
ki dobro prikažeta obseg tumorske mase in
morebitne zasevke v regionalnih bezgavkah,
slabo pa površinske spremembe sluznice.
Slednje lahko dobro opredelimo z endo-
skopskimi preiskavami. V zadnjih letih vse
večjo veljavo dobiva endoskopija z ozko-
spektralno osvetlitvijo (angl. narrow-band
imaging, NBI), ki omogoča zgodnjo prepo-
znavo tumorske neoangiogeneze in sum-
ljivih sluzničnih sprememb (1).
enDoskoPija
Z oZkosPektralno
osvetlitvijo
NBI je endoskopska preiskava, s katero
poleg lezije opazujemo predvsem njeno
žilje. Pri tem uporabljamo poseben optični
filter, ki od celotnega spektra bele svetlo-
be prepušča le ozka snopa modre svetlobe
z valovno dolžino 400–430 nm in zelene
svetlobe z valovno dolžino 525–555 nm.
Globina prodiranja svetlobe je odvisna od
njene valovne dolžine, zato z omenjenima
snopoma lahko opazujemo le površinske
dele tkiv. Zaradi absorpcijskih lastnosti
hemoglobina, ki najbolje absorbira ravno
modro in zeleno svetlobo, se površinsko
žilje dobro razloči od okolice. Kapilare
v sluznici se prikažejo v rjavi, vene v pod-
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 252
pitelnih papilarnih kapilarnih zank (angl.
intraepithelial papillary capillary loops, IPCL)
razdeli v pet skupin (I–V). V skupinah I in
II IPCL niso vidne, v skupini III pa so
skrite pod belkastimi sluzničnimi spre-
membami – keratozami oz. levkoplakijami.
Posamezne, drobne in relativno pravilno
razporejene temno rjave pikice uvrščamo
v skupino IV in po klasifikaciji rakov glave
in vratu Svetovne zdravstvene organizaci-
je (SZO) iz leta 2005 najpogosteje predsta-
vljajo blago in zmerno obliko displazije.
Skupina V je razdeljena na tri podskupine.
Podskupina Va vključuje gosto razporeje-
ne in razširjene IPCL različnih oblik, ki
histopatološko večinoma ustrezajo hudi
obliki displazije in karcinomu in situ. Na
invazivni PCC kažejo razširjene, zvijugane
in med seboj prepletene oz. skrčene in na
površini lezije nepravilno razporejene IPCL
črvičastih oblik, ki jih uvrščamo v podsku-
pino Vb oz. Vc. Lezije iz prvih štirih skupin
je Ni opredelil kot benigne, lezije iz skupine
V pa kot maligne (5). Klasifikacija je bila
naknadno dopolnjena. Spremembe tipa III
(levkoplakije na glasilki) so razdeljene na
dodatnih šest podskupin, od tega gre pri
zadnjih treh za maligne spremembe (6).
Evropsko laringološko društvo (European
Laryngological Society, ELS) je leta 2015
predlagalo poenostavljeno klasifikacijo, ki
žilne spremembe v lezijah na glasilkah raz-
deli v dve skupini. Longitudinalne spre-
membe vključujejo pomnožene, razširjene,
zvijugane in razvejane žilice, ki lahko med
potekom vzdolž epitelija večkrat spremenijo
svojo smer. So posledica mehanskih poškodb
glasilk in se v napredovali fazi kažejo kot
konvoluti ali varikozne žilice, slednje so za
razliko od prvih dvignjene nad površino
sluznice. Longitudinalne spremembe pove-
zujemo z benignimi lezijami. Perpendi-
kularne spremembe so ime dobile po svo-
jem pravokotnem poteku na ravnino
epitelija glasilke. Nastanejo kot posledica
kancerogenega delovanja virusnega pov-
zročitelja ali škodljivih zunanjih dejavnikov.
Gre za IPCL, ki na sluznici dajejo videz raz-
tresenih rjavih pikic različnih dimenzij.
Glede na obliko zavoja navzdol v globino
sluznice razdelimo perpendikularne mikro-
vaskularne vzorce (torej IPCL na glasilkah)
na širokokotne in ozkokotne. Prve prepo-
znamo kot večje žilne zanke v makroskop-
sko značilnih eksofitičnih papilarnih izbo-
čenjih epitelija in jih povezujemo s papilomi
na glasilkah. Ozkokotne spremembe vidi-
mo kot po sluznici raztresene rjave pikice,
ki predstavljajo ozke zavoje žilnih zank (7).
V primerjavi s širokokotnimi sprememba-
mi so manjše, nepravilnih oblik in imajo
bolj spiralni potek, pojavljajo pa se pri
visokorizičnih predrakavih in rakavih spre-
membah (8).
oCena UPoraBnosti
klasiFikaCije evroPskega
laringoloŠkega DrUŠtva
Diagnostično učinkovitost klasifikacije ELS
so preučevali v več raziskavah.
V nizozemski prospektivni raziskavi
so opravili mikrolaringoskopijo v splošni
anesteziji pri 40 bolnikih (80 glasilk), pri
katerih so bile vidne lezije na 49 glasilkah.
Najprej so ocenili prisotnost longitudinal-
nih in perpendikularnih žilnih sprememb
z namenom razlikovanja med benignimi in
malignimi lezijami. Perpendikularne spre-
membe so opisali kot širokokotne (značil-
ne za papilom) ali ozkokotne (značilne za
hudo obliko displazije in PCC). S preiska-
vo NBI ugotovljene žilne vzorce v lezijah
na glasilkah so primerjali s histopatološkim
izvidom, pri čemer so upoštevali SZO-kla-
sifikacijo rakov glave in vratu iz leta 2005.
Blago in zmerno obliko displazije so
uvrstili med benigne lezije, hudo obliko
displazije in PCC pa med maligne. Na vseh
bolezensko spremenjenih glasilkah (49/49)
so bile vidne longitudinalne spremembe.
Perpendikularne spremembe so bile opisane
pri vseh malignih lezijah (23/23, od tega 5
s hudo obliko displazije in 18 s PCC) in pri
36,6% (9/26) benignih lezij, od tega pri vseh
253Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2:
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 253
papilomih (6/6). Ti rezultati so bili stati-
stično značilni (p<0,001). Širokokotne spre-
membe so bile prisotne izključno pri
histopatološko potrjenih papilomih (6/6),
ozkokotne spremembe pa pri vseh malignih
(23/23) in tudi nekaterih benignih lezijah,
ki niso papilomi (15 %, 3/20). Občutljivost
preiskave za napoved hude oblike displazije
ali PCC na osnovi prisotnosti ozkokotnih
sprememb je bila 100 %, specifičnost 95 %,
pozitivna napovedna vrednost (PNV) 88 %,
negativna napovedna vrednost (NNV)
100 % in natančnost 96 % (8).
Podobno raziskavo je R. Šifrer opravil
skupaj s slovenskimi kolegi. Mikrolaringo-
skopijo z rigidno endoskopijo NBI so
napravili pri 144 bolnikih (288 glasilk), pri
katerih so ugotovili lezije na 191 glasil-
kah. Oceno žilnih sprememb so primerja-
li z izvidom histopatološke preiskave. Pri
tem so upoštevali SZO-klasifikacijo rakov
glave in vratu iz leta 2017 in kot maligni
leziji definirali displazijo visoke stopnje in
PCC. Longitudinalne spremembe so bile
prisotne pri vseh (97/97) benignih lezijah
brez papiloma, pri 93,3 % (14/15) papilo-
mov in pri 96,2 % (76/79) displazije viso-
ke stopnje ter PCC. Perpendikularne spre-
membe so bile opisane pri 9,3 % (9/97)
benignih lezij brez papiloma, pri 93,3 %
(14/15) papilomov in pri 97,5 % (77/79)
displazije visoke stopnje ter PCC. Široko-
kotne perpendikularne spremembe so bile
prisotne pri 80 % papilomov (12/15) in le
pri 3,8 % (3/79) displazije visoke stopnje
in PCC. Ozkokotne perpendikularne spre-
membe so bile vidne predvsem pri displa-
ziji visoke stopnje in PCC (96,2 %, 76/79),
redko pri papilomih (13,3 %, 2/15) in osta-
lih benignih lezijah (9,3 %, 9/97). Razlike
med skupinami so bile statistično značil-
ne (p < 0,001). Izračunana občutljivost pre-
iskave za prepoznavo displazije visoke
stopnje ali PCC na osnovi prisotnosti ozko-
kotnih sprememb je bila 98 %, specifičnost
95 %, PNV 88 %, NNV 99 % in natančnost
95 % (9).
raZPrava
Na maligno preobrazbo tkiva kažejo sum-
ljive barvne (predvsem rdeča, bela) in mor-
fološke spremembe sluznice (npr. hiper-
trofična masa, ulceracija, neravna površina
sluznice, različno zadebeljena sluznica).
Njihov nastanek je pogojen s tvorbo nove-
ga tumorskega žilja, ki ga za razliko od bele
svetlobe lahko uspešno prikažemo s pomoč-
jo tehnologije NBI. Z njo torej prepozna-
vamo že zgodnje spremembe v kanceroge-
nezi, ki z običajno endoskopijo niso vidne.
Nedavna metaanaliza je pokazala, da ima
endoskopija NBI v primerjavi z endoskopijo
z uporabo bele svetlobe statistično pomem-
bno višjo občutljivost in specifičnost za
prepoznavo rakavih sprememb grla (1).
NBI-endoskopija omogoča t. i. »optično
biopsijo«, saj lahko na osnovi izgleda povr-
šinskega žilja razlikujemo med benignimi
in malignimi lezijami še pred dejanskim
odvzemom vzorca za histopatološko pre-
iskavo (10, 11). Tako lahko biopsijo napra-
vimo bolj natančno in brez poškodbe okol-
nih zdravih tkiv, bolje načrtujemo izrez in
povečamo verjetnost odstranitve celotne
sumljive lezije, nenazadnje pa optimizira-
mo tudi čas bolnišnične oskrbe in stroške
posega. Še bolj kot za oceno lezij na gla-
silkah z mikrolaringoskopijo v splošni ane-
steziji je NBI uporabna pri ambulantnem
pregledu bolnika s sumljivo spremembo
na glasilkah, kjer so možnosti varnega in
kakovostnega odvzema biopsijskih vzorcev
precej omejene (12).
V zgoraj povzetih raziskavah, ki teme-
ljita na klasifikaciji ELS, so bile longitudi-
nalne žilne spremembe vidne pri večini tako
benignih kot malignih lezij, zato za razli-
kovanje med njimi niso uporabne (8, 9). Po
drugi strani pa lahko na osnovi odsotnosti
perpendikularnih sprememb z veliko ver-
jetnostjo zaključimo, da je lezija benigne
narave. Delež perpendikularnih sprememb
pri benignih lezijah brez papilomatoze je bil
namreč le 11,5% oz. 9,3%, pri malignih lezi-
jah pa 100 % oz. 97,5 %. Razlike med sku-
254 Nejc Krištofelc, Robert Šifrer Diagnostika sprememb na glasilkah z endoskopijo z ozkospektralno …
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 254
pinama so bile statistično značilne (p<0,001).
Tovrstne spremembe prepoznamo kot IPCL,
ki potekajo proti površini glasilke in nato
pod bolj ali manj ostrim kotom zavijejo
nazaj v globino. Glede na kot zavoja jih raz-
delimo na širokokotne, ki so diagnostične
za papilomatozo, in ozkokotne, ki jih pove-
zujemo z rakavimi in visokorizičnimi pred-
rakavimi sluzničnimi spremembami. Širo-
kokotne zanke so zaznali pri 100 % oz.
80 % papilomov, v slovenski raziskavi tudi
pri zelo majhnem deležu displazije visoke
stopnje in PCC (3,8 %). Ozkokotne zanke so
bile vidne pri 100 % oz. 96,2 % malignih
lezij in pri 13,3 % papilomov, vključenih
v slovensko raziskavo. Tudi tukaj so bili
rezultati razlik med skupinami statistično
značilni (p < 0,001).
Zanesljivost klasifikacije ELS so potrdile
tudi druge raziskave. V italijanski retrospe-
ktivni raziskavi so pregledali endoskopske
izvide z NBI pri 707 bolnikih z lezijami na
glasilkah. Občutljivost za napoved predra-
kavih (displazija vseh stopenj in karcinom
in situ) in rakavih sprememb (invazivni PCC)
na osnovi prisotnosti perpendikularnih
sprememb pri vseh bolnikih, vključenih
v raziskavo, je bila 80 %, specifičnost 79 %,
PNV 88 % in NNV 68 %. Višjo NNV bi
avtorji dosegli, če bi natančneje definirali,
na koliko glasilkah so bile dejansko prisotne
lezije, število glasilk brez vidnih perpen-
dikularnih sprememb pa prišteli med res-
nično negativne rezultate. Manjšo diagno-
stično vrednost preiskave so ugotavljali pri
bolnikih, ki so predhodno že bili zdravlje-
ni kirurško ali z obsevanjem ali jim je bila
napravljena biopsija (občutljivost 82 %,
specifičnost 49 %, PNV 84 %, NNV 46 %).
Pri de novo bolnikih brez predhodnih obrav-
nav je bila občutljivost 80 %, specifičnost
88 %, PNV 91 % in NNV 74 %. Občutljivost
za napoved diagnoze papilomatoze na osno-
vi prisotnosti širokokotnih perpendikular-
nih sprememb je bila pri vseh bolnikih
100%, specifičnost 98%, PNV 69% in NNV
100 % (13).
Do podobnih rezultatov so prišli tudi
v nemški retrospektivni raziskavi, kjer so
kontaktno endoskopijo z NBI izvedli pri 68
bolnikih z istim številom lezij na glasilkah.
Trije izkušeni endoskopisti so ugotavljali
prisotnost longitudinalnih oz. perpendiku-
larnih sprememb, med širokokotnimi in
ozkokotnimi perpendikularnimi spremem-
bami pa niso razlikovali. Občutljivost, spe-
cifičnost, PNV in NNV za prepoznavo pred-
rakavih sprememb in PCC so bile 95,5 %,
63 %, 55,3 % in 96,7 % (12).
Izračunane statistične vrednosti za pre-
poznavo malignih lezij z endoskopijo NBI
med seboj niso povsem primerljive. Avtorji
so v omenjenih raziskavah namreč upo-
števali različne SZO-klasifikacije rakov
glave in vratu, ki uporabljajo različno ter-
minologijo in uupoštevajo različna histo-
patološka merila. Poleg tega so kot maligne
lezije opredelili različne stopnje predraka-
vih sprememb. V raziskavah R. Šifrerja in
sodelavcev so razlikovali med longitudi-
nalnimi, širokokotnimi in ozkokotnimi per-
pendikularnimi vzorci, v ostalih dveh pa le
med longitudinalnimi in perpendikularni-
mi. V nizozemski raziskavi so upoštevali
SZO-klasifikacijo iz leta 2005 in v štirih lezi-
jah ugotavljali zmerno obliko displazije, ki
so jo uvrstili med benigne spremembe (8).
Pri eni izmed njih so opisovali ozkokotne
perpendikularne žilne zanke in jo posledi-
čno opredelili kot lažno pozitiven rezultat,
v preostalih treh pa ozkokotnih zank ni
bilo, zato je šlo za tri resnično negativne
rezultate. Te štiri lezije bi z upoštevanjem
SZO-klasifikacije iz leta 2017 uvrstili med
displazijo visoke stopnje in v slovenski
raziskavi med maligne lezije, kar pomeni,
da bi med temi štirimi spremembami na
glasilkah šlo za en resnično pozitiven in tri
lažno negativne primere (9). Kljub temu so
v obeh raziskavah ugotavljali zelo podob-
no občutljivost, specifičnost, PNV in NNV
za napoved diagnoze maligne lezije na
osnovi prisotnosti ozkokotnih perpendiku-
larnih sprememb – v slovenski raziskavi
255Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2:
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 255
občutljivost 98 %, specifičnost 95 %, PNV
88 % in NNV 99 %, v nizozemski občutlji-
vost 100 %, specifičnost 95 %, PNV 88 % in
NNV 100 %. To potrjuje dejstvo, da je upo-
raba klasifikacije ELS učinkovita in pono-
vljiva ne glede na uporabljeno histopato-
loško klasifikacijo rakov glave in vratu.
V ostalih raziskavah, ki so preučevale
diagnostično uporabnost endoskopije NBI
za prepoznavanje malignih lezij na glasil-
kah, so pri opisovanju žilnih vzorcev veči-
noma sledili Nijevi klasifikaciji in ugota-
vljali visoko občutljivost (88,9–97,4 %),
specifičnost (84,6–96%), PNV (90,9–94,1%)
in NNV (91,7–99 %) (5, 14–16). V nizozem-
ski in slovenski raziskavi, ki sta upošteva-
li klasifikacijo ELS, so ugotavljali višjo
občutljivost in NNV (občutljivost 100 % oz.
96,2 % in NNV 100 % oz. 98,5 %), kar je
posledica majhnega števila lažno negativ-
nih rezultatov. V obeh raziskavah skupaj so
opažali 14 lažno pozitivnih rezultatov, posle-
dično sta bili specifičnost in PNV nekoliko
nižji (specifičnost 95 % oz. 94,7 % in PNV
88 % oz. 87,4 %). Glavni razlog za te razli-
ke je v različni razvrstitvi žilnih sprememb,
ki imajo videz drobnih in po sluznici dokaj
pravilno razporejenih temno rjavih pikic. X.
Ni jih v svoji klasifikaciji uvršča v skupi-
no IV, prisotne pa so bile le pri histopato-
loško potrjeni blagi in zmerni obliki displa-
zije, ki ju opredeli kot benigni leziji. Po
klasifikaciji ELS bi opisane spremembe
opredelili kot ozkokotne perpendikularne
žilne zanke, ki jih povezujemo z displazijo
visoke stopnje ali invazivnim PCC. Tudi C.
Piazza je take spremembe opredelil kot
maligne in poročal o občutljivosti 98%, spe-
cifičnosti 90 %, PNV 86 % in NNV 92 % (4).
Kljub opisanim dobrim diagnostičnim
rezultatom Nijeve klasifikacije je razvrš-
čanje mikrovaskularnih vzorcev v pet razli-
čnih skupin (I–V) z dodatnimi tremi podti-
pi skupine V (Va–Vc) in šestimi podtipi
skupine III (I–VI) kompleksno in za učin-
kovito klinično rabo zahteva veliko izkušenj.
Na tem mestu se zato bolj smiselna zdi upo-
raba klasifikacije ELS, ki benigne lezije od
malignih razlikuje na osnovi enostavnega
dvostopenjskega algoritma. Razlikovanje
med longitudinalnimi in perpendikularni-
mi žilnimi spremembami je tudi za neiz-
kušene endoskopiste dokaj enostavno,
pravilno prepoznavanje širokokotnih in
ozkokotnih kapilarnih zank pa zahteva več
izkušenj in kakovostno endoskopsko opre-
mo. S kontaktno endoskopijo NBI lahko
površinske žilne spremembe v sluznici pod
od 60- do 150-kratno povečavo dobro razli-
kujemo od okolice in tako lažje in bolj
zanesljivo ocenimo morebitno prisotnost
maligne neoangiogeneze. Pri tem konico
endoskopa nežno postavimo neposredno na
površino lezije, pri čemer moramo paziti, da
ne poškodujemo sluznice. Morebitna krva-
vitev bi namreč povsem onemogočila oceno
sluzničnega žilja (9, 17, 18).
ZakljUČek
Predlagana klasifikacija ELS omogoča zane-
sljivo razlikovanje med benignimi in mali-
gnimi lezijami na glasilkah. Osnova je
razlikovanje med odsotnostjo in prisot-
nostjo perpendikularnih žilnih vzorcev ter
ob prisotnosti še med ozkokotnimi in širo-
kokotnimi zavoji. Zaradi dihotomne razde-
litve je njena uporaba enostavnejša od dru-
gih, v praksi še vedno pogosteje uporabljenih
klasifikacij, kar je prednost predvsem za
endoskopiste, ki imajo manj izkušenj z meto-
do ozkospektralne osvetlitve. V prihodno-
sti lahko pričakujemo razvoj posebnih raču-
nalniških algoritmov, ki bodo avtomatsko
prepoznavali žilne vzorce na glasilkah,
podobno kot je to že uveljavljeno v dia-
gnostiki nekaterih tumorjev prebavil, od
koder se je na področje laringologije NBI
nenazadnje tudi prenesla. S tem bi preiskava
postala bolj objektivna in manj odvisna od
preiskovalčevih izkušenj (19).
256 Nejc Krištofelc, Robert Šifrer Diagnostika sprememb na glasilkah z endoskopijo z ozkospektralno …
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 256
literatUra
1. Kim DH, Kim Y, Kim SW, et al. Use of narrowband imaging for the diagnosis and screening of laryngeal cancer:
A systematic review and meta-analysis. Head Neck. 2020; 42 (9): 2635–43. 
2. Šifrer R, Urbančič J. Preiskavna metoda Narrow-band imaging v otorinolaringologiji. Zdr Vestn. 2013; 82 (9):
602–11. 
3. Šifrer R, Urbančič J, Strojan P, et al. The assessment of mucosal surgical margins in head and neck cancer
surgery with narrow band imaging. Laryngoscope. 2017; 127 (7): 1577–82.
4. Piazza C, Cocco D, De Benedetto L, et al. Narrow band imaging and high definition television in the assessment
of laryngeal cancer: A prospective study on 279 patients. Eur Arch Oto-Rhino-Laryngology. 2010; 267 (3): 409–14. 
5. Ni XG, He S, Xu ZG, et al. Endoscopic diagnosis of laryngeal cancer and precancerous lesions by narrow band
imaging. J Laryngol Otol. 2011; 125 (3): 288–96. 
6. Ni XG, Zhu JQ, Zhang QQ, et al. Diagnosis of vocal cord leukoplakia: The role of a novel narrow band imaging
endoscopic classification. Laryngoscope. 2019; 129 (2): 429–34. 
7. Arens C, Piazza C, Andrea M, et al. Proposal for a descriptive guideline of vascular changes in lesions of the
vocal folds by the committee on endoscopic laryngeal imaging of the European Laryngological Society. Eur
Arch Oto-Rhino-Laryngology. 2016; 273 (5): 1207–14. 
8. Šifrer R, Rijken JA, Leemans CR, et al. Evaluation of vascular features of vocal cords proposed by the European
Laryngological Society. Eur Arch Oto-Rhino-Laryngology. 2018; 275 (1): 147–51. 
9. Šifrer R, Šereg-Bahar M, Gale N, et al. The diagnostic value of perpendicular vascular patterns of vocal cords
defined by narrow-band imaging. Eur Arch Oto-Rhino-Laryngology. 2020; 277 (6): 1715–23. 
10. Saraniti C, Chianetta E, Greco G, et al. The impact of narrow-band imaging on the pre- and intra- operative
assessments of neoplastic and preneoplastic laryngeal lesions. A Systematic Review. Int Arch Otorhinolaryngol.
2021; 25 (3): 471–8.
11. Piazza C, Bon FD, Peretti G, et al. »Biologic endoscopy«: Optimization of upper aerodigestive tract cancer
evaluation. Curr Opin Otolaryngol Head Neck Surg. 2011; 19 (2): 67–76. 
12. Davaris N, Lux A, Esmaeili N, et al. Evaluation of vascular patterns using contact endoscopy and narrow-band
imaging (CE-NBI) for the diagnosis of vocal fold malignancy. Cancers (Basel). 2020; 12 (1): 248. 
13. Missale F, Taboni S, Carobbio ALC, et al. Validation of the European Laryngological Society classification of
glottic vascular changes as seen by narrow band imaging in the optical biopsy setting. Eur Arch Oto-Rhino-
Laryngology. 2021; 278 (7): 2397–409. 
14. Kraft M, Fostiropoulos K, Gürtler N, et al. Value of narrow band imaging in the early diagnosis of laryngeal
cancer. Head Neck. 2016; 38 (1): 15–20.
15. Bertino G, Cacciola S, Fernandes WB, et al. Effectiveness of narrow band imaging in the detection of premalignant
and malignant lesions of the larynx: Validation of a new endoscopic clinical classification. Head Neck. 2015;
37 (2): 215–22.
16. De Vito A, Meccariello G, Vicini C. Narrow band imaging as screening test for early detection of laryngeal cancer:
A prospective study. Clin Otolaryngol. 2017; 42 (2): 347–53.
17. Puxeddu R, Sionis S, Gerosa C, et al. Enhanced contact endoscopy for the detection of neoangiogenesis in
tumors of the larynx and hypopharynx. Laryngoscope. 2015; 125 (7): 1600–6. 
18. Mehlum CS, Døssing H, Davaris N, et al. Interrater variation of vascular classifications used in enhanced
laryngeal contact endoscopy. Eur Arch Oto-Rhino-Laryngology. 2020; 277 (9): 2485–92.
19. Esmaeili N, Illanes A, Boese A, et al. Laryngeal lesion classification based on vascular patterns in contact
endoscopy and narrow band imaging: Manual versus automatic approach. Sensors (Switzerland). 2020; 20
(14): 1–12.
257Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2:
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 257