Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jedea mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ta jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poaamne Številke po 1 kr. jeuen | I 1 gld. g Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja t ,,Katol. TIskarni", Todnlkove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlfSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja VBak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne. Štev. 152. V Ljubljani, v soboto 6. julija 1895. Letnik XXIII V obrambo. Ta teden je bil izredno bogat v domači polemiki, katero je provzročil razpuščeni shod narodne stranke v Starem trgu pri Ložu. — Dvoje očitanj od »Narodove" strani proti nam je bilo posebno reznih. Prvič, da z nami noben dogovor ni mogoč, ker ne držimo besede, in drugič, da je vodstvo .naše stranke vprizorilo dogodke v Starem trgu. Temu nasproti treba nam glede ljublj. kompromisa, na kateri so se sklicevali »Narodova" gospoda, omeniti nekaj besedij v pojasnilo. Ta dogovor je bil lokalen in je veljal samo za Ljubljano in samo za letošnje mestne volitve. Glasili obeh strank sta izjavili 25. maja:„Strankistasipritem dogovoru pridržali tudi za prihodnje p o p o 1no s v obo d o z a s v o je s t a 1 išče in za svoje taktično postopanje." Na ta dogovor se torej za politične dogodke vršeče se po mestnih ljubljanski)} volitvah ne more nihče sklicevati, najmanj pa nam nasprotna stranka, katera vkljub sklenjenemu dogovoru ni več upala pri ožji volitvi v I. razredu priporočati skupnega kandidata obeh strank in sicer zato ne, ker je bil ta dogovor v „narodni stranki", kakor je „Narod" sam omenil, tako nepopularen. Nespametno je torej, ako g. Ivan Hribar bobna v svojem „Poslanem" v „Narodu" ob ta dogovor, katerega njegova stranka ni dižala pri ožji volitvi. Ako je hotela naša stranka dr. Gregoriča imeti v mestnem zastopu, morala je napeti vse sile, da je prodrla ž njim pri ožji volitvi. Naša stranka je torej vstrajala do konca mestnih volitev pri dogovoru, nasprotni pa so malkontenti zadnji dan zrasli čez glavo, da pri najboljši volji ni več upala kompromisnega kandidata priporočiti v svojem glasila. Iz tega je jasno, kdo drži besedo in kdo ne, in kako malo opravičena je nasprotna stranka nam očitati, da nam je velikodušno prepustila tri mandate. Drugo očitanje »Narodove stranke" pa je, da je vodstvo naše stranke vodilo priprave, kako naj se vdeleže naši somišljeniki v Starem trgu shoda, da ga bodo preprečili. Tudi ta trditev je krivična ter popolno neresnična. Pred vsem moramo zopet danes povdarjati, da so imeli naši somišljeniki pravico priti na ljudski shod, ker so bili vsi povabljeni, da so imeli, ker jih je bila večina, pravico izbrati svojega predsednika ter da je imel jedini predsednik pravico besedo dajati ali odrekati. Naši somišljeniki so tako ravnali in njih postopanje je popolno pravilno. Ko bi tedaj ne fcili gg. Hribar, Perjančič in Majaron ugovarjali predsedniku, ki je dal besedo g. Pešcu, bilo bi, vse dobro in za prvim govornikom prišli bi tudi drpgi, tudi oni iz Ljubljane na vrsto. Da se je torej pričel šum in nered, tega so krivi gg. Hribar, Fer-jančič itd., ki so oblastno predsedniku segali v besedo. Kdo je potem bolj kričal, ko se je vnel prepir, to se ne da dognati, pravo pa bomo zadeli, ako trdimo, da nobena stranka/nima v teia bziru drugi kaj očitati. Mi to ponavljamo radi tega, ker »Narod* po svoje poroča o teh dogodkih in seveda vso krivdo zvrača na naše somišljenike. To pač ni pravično od »Naroda", ki je za stokrat večji škandal, ki so ga »Narodovci" napravili svojedobno v Trnovem na Notranjskem, ko so z škripanjem bobnom hoteli razgnati kat. shod, imel le pohvalno besedo. Kolikor časa »Narodova" gospoda ne obsodi te surovosti, toliko časa naj se ne spodtika nad pogumnim in pravilnim ravnanjem naše stranke na shodu v Starem trgu. Ako se očita po listih, da so morali orožniki vmes poseči, moramo omeniti, da so jih k temu pozivali „Narodovci". Tako je eden teh vpil žandarju, kažoč na nekega vdeleženca : Aretujte ga I Drug vzrok, da nasprotna stranka misli, da je iz Ljubljane bilo vse namerano, navaja »Narod" ta, da je škofijstvo prepovedalo iti gosp. Koblarju na shod. Ker se o tem toliko piše, nam je dolžnost, stvar pojasniti, vzlasti zato, ker se je o tem mnogo neresničnega poročalo. Iz Starega Trga je pred sho- LISTEK Na praznik sv. Cirila in Metoda. Spisal Ciril je v. (Konec.) Sveti Ciril in Metod Bta bila velika bogoljuba, zato sedaj uživata večno veselje pri svojem Očetu. Sama sta sveto živela in druge sta sveto živeti učila. Bodimo tudi mi Slovenci bogoljubi, skrbimo za svoj in za svojega naroda večni blagor, da se bomo tedaj, ko se preselimo iz prelepe naše slovenske domovine v najlepšo vseh domovin, v nebeško domovino, gledali z našima apostoloma od obličja do obličja. Pred dobrim letom umrli veliki bogoljub in rodoljub slovenski, prelat Fr. Košar, je tako-le klical svojim rojakom: »Katoliški Slovenci smo in katoliški Slovenci ostati hočemo; naše geslo je in bode: vse za vero in domovino! — vse, tudi krvca naša, ako jo tirja blagor domovine!" Tako sta mislila, čutila in delala naša sveta brata in od njiju se je učil tako misliti, čutiti in delati poleg drugega slovenskega Metoda, škofa Slomšeka in mnogo dru- gih tudi rajni Košar, ki je bil svetih bratov poseben častilec. Koliko je vendar pretrpel sv. Metod za dušno vzveličanje in telesno povzdigo slovanskega ljudstva! Tožili so ga v R'mu, na Nemškem so ga imeli dve leti zaprtega, celo zaslepljen kralj Svetopolk ni več maral zanj, toda veliki rodoljub Metod je vse voljno in z veseljem pretrpel iz ljubezni do Boga in njegove svete vere in iz ljubezni do svojega naroda. In ker je tako ljubil svojega Gospoda in je tej ljubezni podvrgel in z njo zvezal ljubezen do naroda, je naposled slavno zmagal vse svoje sovražnike. Sveti oče je potrdil slovanski jezik kot bogoslužni in sveti jezik ter kaznoval Metodove sovražnike. Veliko-moravska država je postala v političnem in cerkvenem oziru od Nemcev neodvisna. Sveti Metod je po dolgotrajnem boju dosegel, kar je bilo moravsko-panonskim Slovanom v časni blagor in v večno korist. Bil je sveti Metod neomahljiv rodoljub, kakor njegov brat, sveti Ciril, ki pa je vse prerano moral zapustiti svojega dragega brata in od njega toliko ljubljeno slovansko ljudstvo. Kakor Cirilova, tako tudi Metodova bogoljubna in rodoljubna dela še dom došlo ordinarijatu, oziroma gospodu general-vikarju sporočilo, da so ondotni dobri katoličani zelo nevoljni, ker starotrški liberalci govori, da bo prišel na shod »Narodovcev" tudi duhoven iz Ljubljane, ki bo razkril in obsodil vse spletke in vse rovanje domače duhovščine. Da se je tako res govorilo po Starem Trgu, za to je dovolj prič. Vsakdo lahko spozna, da bi bil v teh razmerah gospod Koblar imel zelo kočljivo stališče. In z ozirom na to je gospod generalvikar pisal gospodu Koblarju zasebno pismo, v katerem opozarja gospoda Koblarja Da te razmere, vsled katerih pričakuje od njega, da ne bo šel na shod. Pismo je bilo torej zasebno in v interesu gospoda, kateremu se je dostavilo. Ali je gospod Koblar imel prav, da je na podlagi tega pisma brzojavil v Stari Trg: »Ravnokar sem dobil od ško-iijstva pismeno prepoved, da ne smem iti na shod, zato oprostite — Bog vas vse blagoslovi!", to presojati prepuščamo svojim treznim in pravicoljubnim čitateljem. Ko bi g. Koblar poznal liberalne kolovodje v Starem Trgu, ki bi bili na njegov račun želiv škodo dobromislečim Starotržanom, gotovo bi ne bil ustregel njih želji ter obljubil priti na shod. Iz tega je razvidno, kako nedostojno je od »Naroda", da zaradi tega precej udari po škofu, kateri ničesar o tej stvari ne vedo, ker jih ni v Ljubljani, in kako neopravičeno je, zasebno pismo razglašati kot pismeno prepoved škofijstva, tembolj, ker, ko bi bila tudi uradno došla taka prepoved, bi bila z ozirom na razmere v Starem Trgu popolno opravičena. Taka je torej vsa ta stvar. Po našem mnenju ni zadostnega vzroka »Narodovi" stranki za tako srditost, kakor jo kaže, marveč ona skuša le ta dogodek porabiti, da pokrije pravi vzrok, zakaj da mora »Narod" tako postopati, namreč zato, ker spo-razumljenje v njegovi stranki ni popularno. — Naši čitatelji pa lahko spoznajo, da naši somišljeniki niBO taki, kakor jih razvpiva »Narod", in da mi tudi za naprej smemo mirnim potom vršiti svoje časnikarske dolžnosti v prospeh domovinski. dandanes živč, dočim je kmalu propadla država Svetopolka, ki je bil sicer mogočen vladar, pa slab rodoljub, ker mu srce ni bilo vneto za Boga in za njegovega namestnika nadškofa sv. Metoda. Tu Metod — tam Svetopolk, tu tvoj obstanek, narod moj — tam tvoj propad! Do sedaj si se držal Metoda, drži se ga tudi odslej. Sveti Metod je bil mož resnice in pravice, mož molitve in kreposti. In glej, on, ki je duševno po svojih krepostih, po svojem plemenitem mišljenju daleč presegal svoje nemške nasprotnike, je osramotil njih krivično postopanje proti njemu in pobil njihovo ošabnost. Zmagala je resnica in krepost, zmagale so Metodove duševne in nravne prednosti. Tu imaš zopet, moj narod, prekrasen vzgled, kako se ti je treba vesti v borbi z ošabnimi in krivičnimi sosedi. Ljubi Boga, ljubi resnico in pravico, bodi kreposten in pošten, ponižen, pa v pravem času tudi ponosen in odločen. Tako boš presegal sovražnike duševno in nravno in gotovo b"Š prodrl s svojo pravično stvarjo, kakor je prodrl sv. Metod. Tako sta nam tedaj sveta Ciril in Metod res najlepši vzgled, kako naj bi živeli in kako svoj narod ljubili in vodili, da bi bili sami časno in večno Glede na besede Hribarjeve, katere je govoril o volkovih v Starem Trgu, odgovarjamo, da naša stranka tudi pozna prislovico: „Qui se fait brebis, loup le mange", kdor se kaže kot jagnje, njega volk požrd. — Odločnosti, kader je treba braniti prava načela, pri nas ne bote pogrešali, a tudi miroljubnosti ne in spravljivost, kader to zahtevajo prave koristi naroda. Po našem mnenju nam pač ni hrepeniti po umetniški spretnosti, s katero je, kakor pripovedujejo, Bubens z jedno samo potezo napravil iz smejajočega se otroka jokajočega. To je ložje doseči v življenju narodov nego v umetnosti, a prav to ni, kajti tu treba z vsemi silami delovati nato, da dvigujemo narod iz gmotnih in duševnih nevarnostij na trdna tla živega verskega življenja, kulturne delavnosti in gmotnega blagostanja, da narodu našemu s to trudapolno potezo odstranimo temo nesreče iz obraza, da se nam naposled vendar zasmehlja prijaznega lica vesel in — srečen. Državni zbor. Na Dunaju, 5. julija. V sredo je zbornica nadaljevala podrobno razpravo o proračunu ter rešila točke »osrednje vodstvo notranjega ministerstva", »politično upravo" in »javno varnost". Obširno je govoril posl. dr. Dvorak o zdravstvenem vprašanju obžalujoč, da še niso rešeni zakoni proti pijančevanju in ponarejanju živil. Posl. Pl as s želi, da se v kazenski zakon vsprejmo ostrejše kazenske določbe proti trpinčenju živalij. Posl. Spinčic kritikuje politično upravo v Istri. Pri sostavi porotnih imenikov v Rovinju in pri vprašanju o dvojezičnih napisih je koalicijska vlada pokazala svojo slabost. Pritožuje se o zatiranju Hrvatov in Slovencev v Istri ter nasvetuje resolucijo, da naj vlada po nepristranskih osebah preišče razmere v deželi. Posl. P r o m b e r obširno govori o zavarovalnicah, priporoča prisilno zavarovanje potom deželnih zavarovalnic. Posl. Gessmann razpravlja razmere pri dunajskem redarstvu ter priporoča boljše plače redarjem. Posl. Sam a nek ostro napada češkega f.es. namestnika. Predsednik ministerskega sveta grof Kielr m a n s e g g naglaša, da se je mnogo storilo v zdravstvenem cziru in naznani, da bode vlada sestavila zdravstvene nadzornike druge vrste. Nato brani češkega ces. namestnika grofa Thuna, češ, da je izvrsten značaj in upravitelj ter ga vodijo le pa-trijotična in dinastična čustva. Glede prašičje kuge naglaša, da je bila ta bolezen doslej neznana v državi in da bode vlada ukrenila potrebne korake. Izjemno stanje v Pragi bode vlada preklicala, ko bodo dovoljevale razmere. Dalje bode vlada predložila načrt zakona o državnem nadzorstvu zavarovalnic. Obravnave o prisilnem zavarovanju proti ognju so že dovršene. Vlada bode uravnala uradniške plače ter skrbela, da so uradniki nepristranski in se ne vdeležujejo agitacij. Posl. D e m e 1 zahvali se ministru zaradi besed glede uradnikov. Nato je bila seja zaključena. V današnji seji je kot generalni protigovornik o notranjem ministerstvu posl. dr. Krama f ostro prijemal grofa Kielmansegga, češ, da sedanja vlada ni nepristranska in zato bodo Mladočehi ostreje po- srečni, z nami pa tudi naš mili in dobri narod slovenski. Kdor še nima pravih načel za svoje življenje in delovanje, uglej se v sveta brata; tu najdeš vsa ta načelna vprašanja že rešena, ki ti še morda po nepotrebnem tarejo glavo. Ljubi ste ti sveti imeni Ciril in Metod, dostikrat ju imaš na jeziku, toda to ni dovolj. Tudi v srcu čuti z njima in se ne brani njunih jedino pravih, versko - narodnih, katoliško-slovenskih načel, in ravno ta naj ti bodo glavna stvar 1 Blagor nam, če nam bodo vedno zvezdavodnica sveta brata in nauki in nauki in načela, ki govori iz njunih nesmrtnih del! Ostanimo zato Slovenci vedno in povsod Ciril-Metodov narod; vzvišene kreposti, ki so dičile sveta brata, naj tudi v bodoče vedno dičijo nas! Brata sveta, zvezdi zlatojasni, Blagovestnika, Ciril-Metdd! Čujta klic nas milijonov glasni, V Vajin žar ozira naš se rod! Svčtita z nebes nam, ve svetili, I)a bi poti prave ne zgrešili; Kristus prava pot za nas je v raj, Čast in slava mu na vekomaj! stopali proti njej. Izjemno stanje mora prenehati, ker nobena stranka ne misli na podaljšanje. Dalje graja vohunstvo na Češkem ter naglaša, da se mladina ne more popolnem izogibati političnim in narodnim vprašanjem. Konečno zagovarja patrijotizem češkega naroda, ki je bil še vedno zvest cesarju in državi, a se bojuje za svoje pravo. Posl. R u t o v s k i kot generalni govornik za postavko notranjega ministerstva se strinja z izjavo načelnika poljskemu klubu nasproti novi vladi, pozdravlja napovedano preosnovo zdravstvenih naredb in obljubljeno državno nadzorstvo zasebnih zavarovalnic. Nato so bile vsprejete prve tri točke notranjega ministerstva in se je pričela razprava o državni stavbeni službi, državnih cestah, vodnih in novih stavbah._ Narodnih kanonikov se boje. Iz Zagreba, 3. junija. Zadnje dni meseca junija je odpotoval naš ban na Dunaj ter bil sprejet v avdijenci pri cesarju. Ne samo v opozicijonalnih nego tudi v vladnih krogih se pogovarja, da je bil ban poklican radi imenovanja novih kanonikov pri zagrebškej stolnej cerkvi. Ni davno temu, ko sem sporočil, da je nadškof predložil svoje kandidate vladi na potrjenje, ali da vlada nadškofovega predloga ni hotela sprejeti. Trdi se, da je nadškof Posilovič radi tega priporočil svoje kandidate neposredno kroni na potrjenje. Da se v tej zadevi najde kompromis, moral je oditi ban na Dunaj. Je-li vspel ali ne, o tem nam ne znajo pove-vedati uradni listovi. Ker se nahaja zdaj tudi nadškof Posilovic na deželi, kjer deli zakrament svete birme, ne more se še zdaj govoriti o konečnem vprašanju te zadeve, čudno se nam zdi pri vsem tem tako velika skrb vlade gledč teh čisto cerkvenih vprašanj, ko vendar drugače ne zna braniti cerkvene pravice, kadar bi bilo potrebno, kakor ravno zdaj protizakonito pro-glašenje novih cerkvenih postav na Reki, ki spada v cerkvenih zadevah pod senjskega škofa in pod hrvatsko metropolijo zagrebško, kjer te postave nimajo tako dolgo nobene vrednosti, dokler jih hrvatski sabor ne odobri,tudi za Hrvatsko, kar se pa nezgodi še tako brzo. ' Tukaj naj bi pokazala hrvatska vlad& svojo eneržijo ter branila tako pogosto spominjano nagodbo z Ogersko, po kateri je Hrvatska v cerkvenih zadevah avtonomna. Kdo bode še cenil našo avtonomijo, če jo damo tako očitno kršiti od našega zaveznika ? Ta naša malomarnost nam škodi več, nego bi mogli nahuditi v kateremkoli pogledu nameram vlade, kakor si ona domišlja, novoimenovani kanoniki, ko bi bili tudi vsi pretirani narodni veljaki. Pri nas se gleda vedno na osebne koristi, pa povsodi odločuje vladna privrženost, a ne prava sposobnost, katera se zahteva za vršenje dolžnosti v kateremkoli stanu. Žalosten pojav je to pri nas, da odločujejo osebni politični nazori v vsem, ne pa stalna načela niti v verskih, niti političnih zadevah. Politični pregled. V Lj u bi j a n i, 6. julija. JPravaši. Stranka prava je dne 3. t. m. izključila DavidaStarčeviča, nečaka Antejevega iz svoje srede. Sam stari Ante je pismeno strankarskemu vodstvu naznanil, da se ne more več pokazati v stranki, ako se David ne odstrani. David je bil advokat, toda 1. 1883 je bil zavoljo prevare obsojen na šestletno ječo in izgubo doktorstva. Sedaj je blizu zopet se zapletel v neke umazane stvari. Ravno ta dan je dr. Frank odložil vodstvo Hrvatske; niti v časniški odbor se ni dal voliti. Cim preje se izgubi še dalje od stranke ta Žid, tem bolje bo zanjo. Mi smo iz celega srca veseli, da ne bo odslej »Hrvatska" več v njegovih krempljih. Določila postave glede civilnega za-kona na Ogerskem so zopet nov dokaz, da namerava vlada s cerkveno političnim delovanjem vplivati tudi na to, da se ondotni drugi narodi vedno bolj pomažarijo. Dotični odlok se namreč glasi: »Uradnik, ki ima ljudi poročevati, mora staviti ženinu in nevesti dotična predpisana vprašanja v mažarskem jeziku in mora tudi one besede izgovarjati ma-žarsko, s katerimi izjavi, da sta poročena. Ako pa ženin in nevesta ne razumeta ogerskega jezika, tedaj mora biti prisoten zaprisežen tolmač". Res izvrstna ideja, pri kateri dosežejo Mažari dvojni vspeh v kvar veri in narodnosti nemažarskih narodovi JVaš cesar v Štetin. .Standard' je pisal te dni, da se pri prihodnjih velikih vojaških vajah v Pomorju (Pommern) snidejo naš, ruski in nemški cesar v Prenclovi. ,Nat. Ztg.' pa piše dne 4. t. m., da je ta novica, kolikor se tiče carja popolnoma neosnovana. Pač pa pride avstrijski cesar letos na Nemško in bo v Stetinu gost nemškega cesarja. Srbske zmede. Dolgo časa so se pogajali, kedo naj sestavi novo ministerstvo. Simič je ostal pri svojem sklepu, da ne prevzame tega posla, če ne pride tudi nekaj radikalcev v ministerstvo. Cisti naprednjiki so se temu upirali in malo je maajkalo, da ni Novakovid dobil naloge sestaviti popolnoma napredno vlado. Toda zmagal je Simic in dne 4. t. m. popoludne so že dobili diplomatični zastopniki poročilo, da je odstop Krističevega ministerstva vsprejet in da se je izročila Simicu naloga sestaviti koalicijsko ministerstvo iz vseh treh strank. Simič ima ta - le načrt: prenarediti ustave, razpustiti skupščino, zavreči dogovor v Karlovih varih. — Če se ne posreči Simicu naloga, prevzame jo Nikolič, ki sestavi samo radikalno ministerstvo. — V Srbiji se igrajo državo, a manjka jim najpotrebnejšega, namreč denarja. V Karlovih varih so židovski bankirji voljali pripomoči, da se znižajo drž. dolga obresti s 5 na 4°/0. A še za to se ni upala v zbornici prejšnja vlada dobiti večine. — Kaj bo iz tega? Gotova praktična posledica bo ta, da se ne bodo izplačali kuponi srbskega državnega dolga, ki se izplačuje od prvega julija dalje, niti po 5, niti po 4 odstotke, marveč sploh nikakor ne. Makedonija. Makedonski list »Pravo" piše, da makedonsko gibanje nikakor ne izvira iz narodne prenapetosti. Srbi, Grki, Rumunci in Turki bi je morali podpirati. List posebno zagovarja spravo s Srbijo. Zadnje dni ni nobene zanesljive novice iz Makedonije. Nekateri so raznesli, da se tudi Bolgari vdeležujejo makedonskega gibanja ; toda to je popolnoma neosnovano. Delavci, katerih Makedonija vsako leto pošlje veliko število v Bolgarijo in Ru-munijo, se sedaj vračajo domov. Iz tega se je napačno sklepalo, da odhajajo iz Bolgarije Čete v Makedonijo. Italija. Neki oficijozni list poroča, da namerava kralj Umberto povodom poroke nadvojvode AoBte povzdigniti Crispija in njegove sinove v gro-fovski stan. Menda so razni škandali Crispijeve zasluge? — Beneški listi ostro pišejo proti Francozom zaradi zadnjega pretepa med italijanskimi in francoskimi delavci pri Sv. Ivanu poleg Marselja, kjer je bilo ubitih 8 in ranjenih 10 Italijanov. »Gaz. di Venezia" piše mej drugim: »Taki poboji morajo prenehati ali pa moramo dobiti zadoščenje. Francozov ne bomo prosili odpuščenja, kajti ime Crispi-jevo je zagotovilo, da nam ne izostane zadoščenje!" K temu dostavimo veliko ? Socijalisti in liberalci. Pri zadnjih belgijskih volitvah smo videli, da so se vsi sovražniki pozitivne vere zvezali proti katoličanom. Socijalisti, liberalci, anarhisti so šli drug za druzega v ogenj. Sedaj mislijo pa celo v zbornici nadaljevati to zvezo, da bi se skupno tem ložje bojevali proti katoliški vladi. Vse protikatoliške skupine se združijo v jedno zvezo. Podlost liberalcev in socijalnih demokratov, ki se sicer gledajo kot pes in mačka, je žalostno jasna iz tega dogodka. Z vsem, tudi z vragom, gre liberalec in socijalist, če se gre proti katoličanstvu. Idila iz laške zbornice. V zbornici sta se dnd 4. t. m. sprla državni podtajnik Galli in posl. Marescalchi. Ta je bil namreč prtfektni svetnik v Bolonji; Crispiju se je pri neki priliki zameril in je bil pismeno grajan od njega. Zato ni hotel več ostati v uradniški službi. Vmes je kričal Galli; mej drugim tudi to-le : »Tisto pismo, (kjer je bila Ma-rescalchijeva graja) ni bilo nikoli pisano ; ponarejeno je ali pa vi lažete." Marescalchi mu je odgovoril: »Jaz ne lažem, toda vi se obnašate nedostojno. Pismo sem videl z lastnimi očmi". Prepir ali bolje divji krik je trajal še dolgo; komaj se je posrečilo predsedniku, da je pomiril razgrajalca, ki sta se takoj dogovorila, da se drugi dan dvobojuieta. Socijalist in prisega. Dud 1. t. m. je bil mej pariškimi porotniki tudi socijalist Lampne iz-žreban. Predno so se pričele obravnave je vprašal predsednik, kot po navadi, če ima kedo izmej porotnikov kak ugovor. Lampne se oglasi: »Zdi se mi, da moram obvestiti sodišče, da jaz ne morem priseči, ker ne verujem v Boga". — SluČi| je hotel, da je bil za prvo obravnavo določen ta junak. Ko je prišlo do priBege, ni hotel. Državni pravdnik je predlagal, naj se po zakonih kaznuje. Ko je pa vstal predsednik sodišču iu pričel izrekati kazen nad njim, je pa Larapne vstal in izjavil, da priseže, toda s ,vsemi pridržki'. — Sud šče je bilo s tem zadovoljno. Kedo je gorje onečastil svetost prisege ? Slmplonskl predor. Dne 4. t. m. je v laški zbornici minister javnih del Saracco odgovarjal posl. Curioniju o simplonskem predoru. St-arse mora rešiti po diplomatičuem potu. Laška vlada se mora sporazumeti s Švico. Dosedaj Švica ni predložila še nič svojih predlogov, toda minister more vendar zatrditi, da so za vso stvar sedaj zelo ugodue razmere. Anglija. Nedavno so sveti oče v posebnem pismu vabili angleške protestante, da se zjedinijo z rimsko cerkvijo. Kot odgovor na to vabilo je nedavno v Londonu zborovala »angleška cerkvena unija", društvo, ki šteje 35.247 članov, mej temi 4277 angličanskih duhovnikov in 26 škofov, in kateremu namen je, pospeševati združenje augličanske cerkve s katoliško. Posebno zanimivo je poročal lord Halifax o svojem razgovoru s papežem Leonom XIII. ter hvalil njihovo prijaznost in gorečo željo, da se povrnejo angleški protestantje v naročje katoliške cerkve. Shod je vsprejel resolucijo, v kateri izreka papeža zahvalo za pismo in izraža željo za zjedi-njenje z Rimom. Veliko Salisbury-jevo ministerstvo, ki je sedaj že dopolnjeno, ne šteje nič mauj nego 19 članov. Ker so pa sami uvideli, da je )ako težko reševati različna vprašanja pri tolikem številu, osnovali so poseben kabinetni odsek, v katerem so zastopani Salisbury, Devonshire, Balfour, Goscheu in Chamberlain. Ta odsek ima voditi v važnih zadevah vse posle. Ostali člani bodo toraj le bolj za parado. Socijulne stvari. Pravice in častnost dela. Spisal kardinal Manning. — Iz angleščine poslovenil J. G. (Dalje.) Predočimo si samo to - le: Vsa večja angleška trgovska mesta skoraj niso nič druzega, kot skupine takih zadrug. V Norwichu jih je bilo dvanajst; in to je bilo tedaj, ko Leedsa še bilo ni. V Rmg's Lynn-u jih je bilo dvanajst; VBishop's Lynn-u jih je bilo devet; v Kolinu jih je bilo osemdeset; v Liibecku jih je bilo sedemdeset; v Hamburgu jih je bilo sto; v Lrndonu jih je bilo sedemdeset; in mislim, da smem reči, da nam je London sam največji vzgled, kako so se združevale rokodelske zadruge, zakaj Brentano pravi • »Najstarejša, zanesljiva in natančna poročila, ki jih imamo o zadrugah , prejeli smo iz Angleškega. To so pravila prostih zadrug. Ta pravila so bila zapisana na Angleškem v začetku jednajstega stoletja. Kar se tiče tega podatka, ne more se le glede jedne zadruge dvomiti, je-li resničen. To zadrugo je ustanovil in jo dobro oskrbel Orcy, prijatelj Knuta Velikega , v Abbots-bury-ju. (Brentano : »O zadrugah". Trubner 1870.) Pravi zopet: »Na Fraucoskem so prepovedali zadruge, ker so bile izgubile vpliv ; opravičiti bi se dalo to le s tem, da niso bile prav urejene ; iz Angleškega pa ne slišimo nič slabega o teh zadrugah". Prav tam (str. 15) kaže, da so Angleži vedno bolje znali varovati svoje pravice do prostosti in neodvisnosti, kot Evropci ua celini, iu kaže, da je angleška vlada prav tedaj znala lepo porabiti v javni prid organizacije, ki jih je ljudstvo prosto ustvarilo. V Canter-bury-ju je vodiia tedaj celo mesto zadruga, ki je imela isti smoter; v zvezi je bila se z dvema drugima. Imamo tudi poročila o »zadružuem domu" v Dover-ju ; iz tega lahko sklepamo, da je bila tam rokodelska zadruga; in listine iz nekoliko poznejšega časa večkrat omenjajo več drugih zadrug razven te in prayijo, da obstajajo že davno. V osmem, devetem in desetem stoletju niso bile zadruge le popolno urejene iu dovršene, ampak skoraj gotovo tudi že zelo razširjene med Auglo-Sasi, ki so že celo vsa njihova pravila v svoji postavodaji priznavali , ali vsaj dopuščali. Zadruge so imele na Angleškem že tak vpliv, da so njihova določila vezala celo neude, in že ustave mest so se iz njih razvijale. Mimogrede naj povem, daje York imel tedaj tri in Beverly štiri. Kaj da so vse bile, pove naj nam zanimiv podatek o Killingham-ski zadrugi v Lincolnshire u: »Ce kakemu bratu ali sestri po nesreči pogine živina, vredna pol merk-a, mora dati vsak brat in vsaka sestra pol penny-ja, da si kupi drugo. Ce kakemu bratu ali sestri po nesreči pogori hiša, mora dati vsak brat in vsaka sestra pol penny-ja, da se napravi nova hiša". (Toulmin Smith »O angleških zadrugah", str. 185). Brentano pripoveduje še dalje, toda ne mogel bi vam podati vse snovi, ki mi je na razpolago. Pravi, da so se zadruge še veliko krepkeje razvile, ko so se začele družiti druga z drugo. Te združene zadruge so vzrastle vsaka za-se in posebej; pozneje so se zjedinile. »Da je bil London v tem razvoiu vsem drugim krajem na čelu, ni težko dokazati, zakaj Angleška je domovina zadrug, in London, lahko trdimo, njihova zibelka. Gotovo je vsaj to iz listin, da se je to mesto ustanovilo na podlagi zadruge, in bilo je vzor drugim angleškim mestom. Iz »Judicia Civitatis Londoniae" iz časa kralja Athelstane-a raz-vidimo, da so se pristaniške zadruge v Londonu združile v jedno zadrugo, da bi ložje izvažale svoje žito. Ta londonska zadruga je gospodarila v mestu, dokaz zato je to, da so njene zapovedi vezale tudi neude. Povod temu združenju je bil skoraj gotovo tu tak, kakor drugod, namreč: druge zadruge so se polagoma ustanovile poleg prvotne, stare zadruge, in tekmovanje novih se staro je oviralo zadruge v delovanju za njihov smoter — v varovanju prostosti in pravice." Brentano pravi, da »se je podobna zaveza sklonila tristo let pozneje v mestu Berwick-on-Tweed leta 1283—84. Berwiški meščanje so potrdili pravila jedne zjedinjene zadruge, da bi vse zveze, ki so obstajale dosedaj druga poleg druge, postale jedna celota in se trudile za skupen prospeh, in da bi jih v zajemnem delovanju vezala krepka in srčna ljubezen". (Brentano, str. 35). London ima sedaj, mislim kakih tri in sedemdeset ali štiri in sedemdeset zadrug ali zavez; to so prav za prav stare, tradicijonalne zadruge, ki so se še do danes ohranile. Londonski župan jih povabi jedenkrat ua leto na velik obed, in sprejme jih slavnostno z vsemi staro-londonskimi obredi, saj zastopajo prvotne zadruae. (Dalje sledi.) Tedenski koledar. Nedelja 7. julija: 5. po Binkoštih. Evang.: O farizejski pravičnosti. Mat. 5. Vilibald, škof. — Ponedeljek 8. julija: Elizabeta, kralj. Port. Torek 9. julija : Vigilij, šk. m. — Sreda 10. julija: Felicita in sedem sinov.— Četrtek 11. julija: Pij I., papež. — Petek 12. julija: Mohor in Fortunat m. m. Marjeta d. — Sobota 13. ju lija: Anaklet p. — Lunini spremini: Sčip dne 7. julija ob 12. uri 27 minut po noči. — S o 1 n c e izide dne 10. ob 4. uri 26 m., zaide ob 7. uri 44 minut. Dnevne novice. V L j ubij a n i, 6. julija. (Važna razsodba za gg. župnike.) Meseca sep tembra 1894. 1. pozval je vojaški častui sod gosp. dekana Matija E r j a v c a v Vipavi, da naj se izjavi o moralnem, socijalnem in političnem vedenju rezervnega častnika P. Gosp. dekan izdal je po svojem najboljšem prepričanju zahtevano spričevalo, kojega vsebina ni bila ravno laskava za rez. častnika P. Poslednji, zaznavši vsebino navedenega spričevala, tožil je gospoda dekana Erjavca radi razžaljenja časti in c. kr. okrajno sodišče obsodilo je gospoda dekana ua 80 gld. globe. Pri te dni vršivši se vsklicni razpravi pa je c. kr. deželno sodišče, pod-predsedstvom g. predsednika pl. Kočevar-ja, g. dekana M. Erjavca popolnoma oprostilo i. s. glede na to, da je g. dekau na uraden poziv uradno odgovoril in s tem izvršil le svojo dolžnost ozir. po-služil se svoje pravice ; uadalje pa tudi radi tega, ker je kazenska razprava dognala o rez. častniku P. zadostno fakt, ki opravičujejo neugodno spričevalo. G. dekana Erjavca zagovarjal je g. dr. Ivan Šusteršič. (Pouk na c. kr. obrtnih strokovnih šolah za lesno industrijo in za nmetno vezenje) se še ni pričel in kakor kažejo sedaj razmere, je težko upati, da se šola otvori še v tekočem šolskem letu. Kakor nam poroča ravnateljstvo, je v kratkem pričakovati dotične odredbe naučnega ministerstva. Ko dojde potrebni vladni odlok, bode ravnateljstvo vsem učenkam in učencem, oziroma njih starišem pismeno sporočilo, kako se imajo ravnati glede nadaljevanja pouka, štipendij, spričeval in pričetka šol. Vsekako ne bode nihče izgubil šolskega leta, kdor je do potresa imel ugodne rede; sploh se bode glede klasifikacije postopalo jednako, kakor v tukajšnjih srednjih šolah. (Iz Gorice) se nam poroča: V malo semenišče ne bodo vsprejeli letos nobenega gojenca, ki bi ne imel štipendije in bi ne zamogel plačati. Prošnje je vložiti do 5. avgusta. — Preč. g. Franc Sitar je resigniral na župnijo na Bukovem ; konkurz je razpisan do 10. julija. — Redni občni zbor »slov. Aloj-zijevišča bo 11. t. m. ob Vili- ur' v bogoslov-nici. Odbor bo poročal o letu 1894/95, izrekel bo svoje mnenje o popravi poslopia, sledili bodo morebitni predlogi, volitev predsednika in jeduega odbornika. Ker se vsa duhovščina zanima za zavod, snide se gotovo v obilnem številu. (Iz Zagorja ob Savi.) Semenj sv. Petra in Pavla je bil še precej dobro obiskan. Živine so prignali lepo število, posebno pitanih volov. A tako lepih eksemplarov ni bilo videti, kakor pri predzadnjem semnju, ko je šel par za 510 gld. Kramarjev je bilo, kakor navadno o tem semnju, dovolj, morebiti še nekoliko preveč, ker jim je manjkalo kupcev. Cena živini je padla. Tujih kupcev je bilo le malo zaradi istodnevnega ljubljanskega semnja. — Letina do sedaj še dosti dobro kaže, če tudi po nekaterih krajih rja pšenico prijema. — Vročino smo imeli do včeraj neznosno, a pihljal nam je vedno hladilen vetrič, da smo ložje dihali. Danes po uoči je poživil žejno zemljo prepotreben miren dež. — S popravo cerkve tudi pri nas pričnemo v kratkem. Rabili bodemo, kakor povsodi, močne vezi, vkljub temu, da je cerkev že sedaj dobro oželeznjena. — Gotovo veste, gospod vrednik, kje se izdelujejo take vrvi, kakoršne so rabili v Kielu, da so sproti popravljali program veselice, ko so se ladije vlekle za rep in rilec. Tudi pri nas bi rabili te vrste vrvi, ker nekateri kar spreminjajo svoj program. Posebno bi še rabili dolgo in močno vrv, da bi privlekli tudi k nam vsaj slovensko-nemški poštni pečat, starodavno germanskega pa poslali po Savi proti Črnemu morju 1 Brez zamere! (Č. g. Simon Gabršček), vikarij v Standrežu pri Gorici umrl je v sredo za rakom v požiralniku v 59. letu svoje starosti. Pokojnik bil je blaga duša, vzgleden duhovnik in mož narodnjak. Vžival je pri vseh občno spoštovanje, kar je pričal tudi njegov pogreb v petek, katerega je vodil preč. monsign. A. Košuta in katerega se je vdeležilo 25 duhovnikov, ter obilo ljudstva. O pokojniku govoril je v cerkvi msg. dekan. Pokojnik bil je naš in se veselil napredka po programu kat. shoda. Močno ga je žalil razpor na Goriškem med njegovimi prijatelji. R. I. P. (Kres sv. Cirila in Metoda na Drenikovem vrhu še stoji!) Blagodejni dež je v četrtek sv. Cirilu in Metodu prirejeni kres — žalil. Prižgal pa se bo ob vsakem vremenu jutri (nedeljo) po 9. uri zvečer. (Slovensko planinsko društvo) odložilo je za jutri določeni izlet na sv. Višarje na prihodnjo nedeljo dne 14. t. m., ker za jutri ni upati ugodnega vremena. (Iz Trnovega.) Županska volitev v Trnovem se bo po mnogih intrigah liberalne naše stranke konečno vršila po več nego dvamesečnem boju, odkar se je dovršila volitev v obč. zastop — prih. nedeljo 14. jul. t. 1. — V razsodbo naših razmer predložimo si. obč. le stvarno rešitev te krajevne značilne polemike. Najbolje bo razmere pojasnil odlok vis. c. kr. dež. vlade v Ljubljani kot vrhovne kompetentne oblasti, ki se glasi: »Vis. c. kr. dež. vlada je glasom ukaza z dne 25. jun. 1895 št. 7457 zavrgla kot nedopustljiv ugovor Antona Kranjca iu sodru-gov proti izvolitvi obč. odbora ki se je izvolil od 18.—29. apr. t. 1. v Trnovem, ker nima nobenega pomena, ker je volitev vršilo v smislu § 98 okr. glavarstvo. — V kolikor se tiče ugovora proti izvolitvi Antona Roliha iz Zarčeja hšt. 10 in gosp. ka-pelana Alojzija Rudolfa odbornikoma, pristoji razsodba c. kr. okr. glavarstvu. Taisto pa nima postavnega povoda izvolitev omenjenih razveljaviti, ker ni dokazano, da obstoji proti izvolitvi omenjenih postavna ovira. O tem naj županstvo obvesti Antona Kranjca in sodruge. V prigibu dobi županstvo celi akt v zadevi volitve obč. odbora z naročilom, da nemudoma naroča najstarejšemu odborniku sklicati nove odbornike za volitev obč. starešinstva. O tem ima županstvo le sem poročati do 5. jul. 1895. — Okr. glav. v Postojini dne 27. junija 1895. — Odgovor županstva se glasi: Se uljudno sporoča, da se bo volitev starešinstva, razpisana po najstaršem odborniku g. Ivanu Benigarju, vršila dne 14. julija 1895 ob 4. uri popoludne v občinski pisarni v Trnovem, kar naj se v smislu §. 35. obč. vol. reda na znanje vzeti izvoli. — Urbaučič župan. Trnovo 5. jul. 1895. — Tako se boj za nas končuje častno z lepo občinsko zmago in svojim županom. (Ogenj.) Gorenje Dobeno, 5. julija. V četrtek ob 9. uri zvečer udarila je strela v poslopje Ma- tevža Trampuša, kateremu je pogorela hiša, skedenj in hlev. Zavarovan je pri zavarovalnici „Photem prične živahno stavbinsko delovanje. (Slovenska veselica v Gradcu.) Nedavno ustanovljeno slov. del. izobraževalno društvo „E d i n o s t" v Gradcu priredilo je združeno z Dratskima društvoma .Praha" in „S 1 a v u 1 j" na praznik sv. Petra in Pavla veselico v prostranih prostorih puntigamske pivarne na korist po potresu prizadeti Ljubljaui. Predsednik društva g. Tome pozdravil je navzoče s prisrčnimi besedami, povdar-jajoč, da se tudi v nemškem Gradcu zjedinjajo 31ovenci v svrho vkupnega izobraževanja in razveseljevala, dobro vedoč, da le zjedinjeni morejo koristiti samim sebi in rojakom svojim. Nazdravil je osobito navzočim liubljanskim gostom, zatrjujoč jim, da v Gradcu bivajoči Slovenci pazno sledijo razvoju rojakov ter da bridko obžalujejo nezgodo, katera je skoro uničila belo Ljubljano. Današnjo veselico priredila so društva — pravi predsednik Edinosti — zato, da bi tudi ona položila mali prispevek na oltar nesrečne ožje domovine. Pevski zbor, kateri šteje 30 članov, proizvel je tri točke prav hvalevredno ; zasluga za povoljno in z odobravanjem vsprejeto petje gre marljivemu pevovodji, kateri je tekom nekaterih tednov pevce dobro izuril. Prav imeniten je tamburaški zbor „Slavuljau, katerega glasbeno preciznost je navdušeno priznavalo navzoče občinstvo. Tudi diletantje društva „Prahe" izkazali so se marljive, predstavljajoči prizor „S Cesk4 do-m&ctnosti". — Dasi je bila zabava izborna in so društva rešila svojo nalogo prav izvrstno, vendar je bila, žal, vdeležba precej pičla, čemur utegne biti vzrok sedaj še prerahla organizacija. Vsled tega tudi prebitek ne bode znaten, vendar pa Ljubljančani radi priznamo dobro voljo prirediteljev ter jim priporočamo bratsko složnost in neutrudno delavnost, katera bode donesla hasnovitega ploda društvu in mu povzdignila ugled. Graški Slovenci, oklenite se ..Edinosti" v ponos domovini in rojakom, v čast Vam samim ! Narodno gospodarstvo. Cena naši živini se skorej gotovo znatno zmanjša. Letošnje leto je namreč za našo državo zelo nesrečno. Izvoz naše živine je vedno manjši. V Nemčijo je iz mnogo držav prepovedan; Švica je popolnoma zaprta. Zato ni čuda, če smo letos samo maia meseca 41,937 glav živine manj prodali v inozemstvo, nego vlani ravno ta mesec. Vlani smo namreč izvozili 73.436 glav, letos pa samo 31.499. — Za mesec junij še nimamo natančnih podatkov, toda vse kaže, da je bil še slabši, nego maj, ker se je več dežel zaprlo naši živini. Prvih pet mesecev letošnjega leta znaša škoda (v prim. z vlanskim 1.), ki jo ima naša trgovina vsled manjega izvoza, dobrih pet milijonov goldinarjev. Prašičja kuga se je zanesla z Ogerskega v vse dežele. Vlada je prepovedala uvoz ogerskih prašičev, ki tehtajo živi manj, nego 110 kil. V odseku za živinsko kugo, ki se je posvetoval dne 3. t. m., so vsprejeli predlog poslanca viteza Brennerja, ki v posebni resoluciji pozivlje vlado, naj okužene živali pobije in plača, da se tem hitreje zatre škodljiva bolezen. Telegrami. Podgrad, 6. julija. Po celodnevni hudi borbi zmagali smo tudi v drugem razredu. Večina v obč. odboru nam je torej zagotovljena. Lahoni so osramoteni. Podgrad, 6. julija. Opoludne se je razglasil izid volitve. Hrvatsko-slovenska stranka zmagala je v vseli treh razredih. Na stotine ljudij se je nabralo okoli volišča. Zastopniki vseh vasij so izročili poslancu Jenkotu venec. Na starem gradu so je pokazala slovenska trobojnica. Mej pokanjem topičev spremi ves narod Jenkota do stanovanja. Navdušeni živioklici. Pravi narodni praznik! Dunaj, 5. julija. Poglavje 4 do 7 (notranje ministerstvo: Stavbe) se po kratkem posvetovanju vsprejmo in s tem je rešen proračun za notranje ministerstvo. Nato sledi posvetovanje o budgetu ministerstva za dež. brambo. Prihodnja seja jutri. Dunaj, 5. julija. „Pol. Corr." se poroča: Po sedanjih razmerah soditi, je še mogoče dvojno ministerstvo; ali sestavi Novakovič naprednjaški kabinet, ali pa ostane Krističevo ministerstvo. V obeh slučajih pa bode vlada v jutrajšnji seji skupščine predlagala, da se vsprejmo karlovarska določila glede financ. Definitivne rešitve te krize je pričakovati šele jutri opoludne. Kristič bode jutri pozdravil skupščino in prisostoval prvi seji. Dunaj, 5. julija. Hebska trgovinska zbornica je sklenila izraziti dr. Plenerju zahvalno nado, da ne bode ostal pri svojem sklepu. Vsled tega ga je proglasila soglasno kandidatom. Dunaj, 5. julija. „Pol. Corr." poroča iz Petrograda, da se bode jutri v Petrogradu podpisalo rusko-kitajsko posojilo. Trst. 5. julija. Danes zvečer je dospela grofinja Kielmansegg v spremstvu ministerijal-nega svetnika Fraydenegga in njegove soproge, da bode navzoča pri spuščanju nove ladije „Wien". Na kolodvoru so jo pozdravili namestnik Rinaldini, admiral Sterneck, župan Pitteri in drugi dostojanstveniki. Trst, 6. julija. Zaradi močne burje se danes ne bode spustila vojna ladija „Wien" v morje. Belgrad, 5. julija. Jutri dopoludne ob 8. uri se snide skupščina v izvanredno zasedanje, katero bo otvoril minister Kristič. Novakovic nadaljuje svoj poskus za sostavo naprednjaškega kabineta. Rim, 5. julija. Danes se je vršil dvoboj med državnim podtajnikom Gallijem in poslancem Marescalchijem. Pariz, 5. julija. Brzojavno poročilo generala Duchesne od 4. t. m. javlja, da je deseti del vojaštva na Madagaskarju nezmožen za boj. London, o. julija. „Times" se iz Hong-konga poroča : Uporniki iz Taj-wan-a v For-mozi so pobegnili v Tai-hou. Govori se dalje, da so se Japonci izkrcali 40 milj proti severu v Taj-wan. Bristol, 5. julija. Most, s katerega je nad 600 ljudij opazovalo ladijo „Regatta",se je vdrl in vsi so padli v 40 čevljev globoko reko. Nad 40 ljudij je težko ranjenih. Za živinorejce. Po letu se pojavljajo pri domačih živalih, posebno pri prašičih, ovcah in domači perotnini, pogosteje kakor v drugih letnih časih, kužne bolezni. Priporočati je tedaj, vporabljati pravočasno ugodna obvarovalna sredstva, kakor Kwizrtov prašek za prašiče, Kwizdov prašek za perot-nino, Kwizdovo sredstvo zoper grižo pri ovcah, katera se že mnogo let rabijo z najboljšim vspehom. Kot najboljše razkuže-valno sredstvo po hlevih je priporočati v trgovini se nahajajoči kresolin (zboljšani kreolin) Franca Iv. Kwizde v Korneuburgu. Tujci. 3. julija. Pri Mfiliču: Dimitz, Schvveighofer, Blass, Perl z Dunaja. — Meklenšek iz Bamberga. — Lubch iz Vodnana. — Barock iz Šmihova. — Tischler iz Celovca. — Steiner iz Žužemberka. — Premer iz Gradca — Peternel z Dovjega. — Debelak iz Ungvar-a. Pri Lloydu: Schauraburg z Dunaja. — Kramer iz Idrije. Pri bavarskem dvorti: Lovšin iz Kočevja. — Sertič iz Črnomlja.____ Meteorologično poročilo. S o čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo -i . s s a JSj a o ^ i** > > 6 9. zvečer 734 1 16 O si. JV/.tt. oblačno 6 7. zjutraj 2. popol. 7329 7324 13 9 17 2 sr. svzh. sr. ssvzh. oblačno n 6-8 Srednja včerajšna temperatura 16'2°, za 2 8° pod normalom. 428 1-1 Togepolni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je bil vsled neskončne modrosti Vsegamogočnega nas iskreno ljubljeni, dobri sin, oziroma brat, gospod Mihael Bayer gojeneo IV. razreda o. ln kr. lnfanterljake kadetne šole v Mariboru dnš 30. junija ob polu 2. uri popoldne na Savi v 20. letu dobe svoje poklican a tega sveta. Truplo predragega pokojnika bode prepeljano v mrtvašnico e. in kr. garni-zijske bolnišnice v Ljubljani, v nedeljo 7. t m. ob polu 3. uri popoldne svečano blagoslovljeno, prepeljano k sv. Krištofu ter ondi položeno k poslednjemu počitku v lastno gomilo. Zadušne sv. maše služile se bodo v župni cerkvi sv. Petra v soboto, dne 13. julija, ob polu 8. uri zjutraj. Prosimo tihega sočutja ter priporočamo predragega pokojnika v pobožno molitev. V Ljubljani, dne 6. julija 1895. Kristina Bayer roj. Vidic, mati. Mihael Bayer, oče. Anton Dečman, brat. Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vpla-Cevanjestauarine, vodovodne in mestne dokladi, dobe se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol Tiskarni v Ljubljani. Vizitnice priporoča Slovensko katoliško društvo kamniško ima v nedeljo, dnč 7. julija, ob 5. uri popoldne svoj društveni shod v Kamniku pri ,Krištofu'. Ob lepem vremenu vrši se zborovanje na vrtu. "V" spored: Dva govora o liberalizmu s posebnim ozirom na Kamnik. Vpis tvrdke. Vknjižena je tvrdka „Janko Traun", trgovina z mešanim blagom na Glincah (lastnik Janko Traun); dalje zadružna tvrdka „Fr. Seunig & Coin p." (nemški) z opomnjo, da tvrdka ne trguje več z deželnimi pridelki, temveč se pe?a samo z »genturnim in komisijskim obrtom t:r žitno trgovino v Ljubljani. Pod varstvom. Vinc. K u k e c iz Postojine št. 100 radi zapravljivosti; njega varuh je mestu Jos. Batiča iz Postojine — posestnik Pr. Lenček. Marjeta Adamič, neomož. mlin. hči iz Žlebiča, radi bedosti; nje varuh je posestnik Fr. Ile iz Gorenje Vasi (okr. Ribnica). Julija Semen iz Ljubljane radi bedosti; nje varuh je g. Albin Semen, notar, uradnik v Ljubljani. Simon Od ar, posestnik z Brd št. 1, radi zapravljivosti; njega varuh je Fr. Olifčič od ondot (sod. okr. Radovljica). Janez Vidic, posestnik v Črešnjici pri Kropi št. 10, radi bedosti; njega varuh je Janez Jerala iz Crešnice (okr. sod. Radovljica. Ivan Modic sprejme takoj v Novi Vasi pri Rakeku za prodajalnico z mešanim blagom. Pogoji se zvedo pri dotičniku. 418 3—3 icihel (Styria, m. Polsterreifen) ■ svetllnloo, skoraj nov in v prav dobrem stanu, prod& se za podpolovično ceno 60 gld. 426 3—1 Ponudbe pod S. L. S. 180 upravništvu ..Slovenca". Prostovoljno prodani Ia i & «» z dooro obiskovano gostilno nasproti sodnije v Mokronogu na Dolenjskem. V prtličju se nahaja velika soba, ki služi za gostilno, drtljo prostrana kuhinja in klet; vse to je trdno in obokano (velbano). V prvem nadstropju pa so 4 sobe s predsobo. Hiše »e drži šupa, hlev s podam in velika obokana vinska klet. Cena in natančneje pojasnilo se poizve pri lastniku Antonu Tratar-Ju t Mokronogu. 424 3—2 243 W Zadnja oena. 9_4 R. Miklauc v Ljubljani, Špitalske ulice 5 priporočam svojo zalogo gvantnega blaga. Imenujem posebno štof m oajgza moške obleke, kakor tudi lepo vol-nato blago in lepi kamrik za ženska oblačila. Tudi unam najnovejše židane in volnate rute in posebno močno belo in rujavo kotonlno iz prve tovarne, kakor sploh vse v to 307 vrsto spadajoče blago. 10-9 CS II 8» Zadnja cena. sobni slikar, v Ljubljani, Breg it. 20 £ priporoča se v izvrševanje ^ vseh v dekoracij sko-slikarsko stroko £ { Fran Stare, 230 26-14 spadajočih del z zagotovilom okusno-modernega dela proti zmerni ceni. ^ Največja izbera t nagrobnih vencev i. trakov * brez in z napisom. Črni klobuki i t za dame ob priliki žalovanja preskrbe se najbrzeje in točno. 412 9-1 c ♦ S? Najcenejši vir nakupovanja. 35 K. Recknagel v Ljubljani, Mestni trg št. 24, uiiHproli rotovžu, Želodčne kapljice \ koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zel<5 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji iu zapeoenosti preobloženem želodolz Jedili in pijačami itd. Steklenica z rabilnim navddom velja 20 kr., tucat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih zraven rotovža v Ljubljani, se vsak dan po pošti proti povzetju. » » i i i i » » » » » » > » » » i 3 zlate 15 srebrnih kolajn. 12 častnih In priziiuluih diplom 250 1 Franc Iv. Kwizda. n o Pazi naj se na varstveno znamko | in zahteva le Kwlzdo v Korneuburski živinored. prašek. I Kvvizdov korneuburski živinoredilni prašek, dijetično sredstvo za konje in ovčad. Z najugodnejšim vspehom rabi se že nad 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemn prebavljenju, v zboljšanje ukusnejšega in izdatnejšega mleka. Škatlja velja 70 kr., pol škatlje 35 kr. Glavna zaloga Okrožna lekarna Korneuburg pri Dunaju. 331 20—3 ii. Dobiva ae v VBOh lekarnah ln droffuerljaklh prodajal-nlcah avstro ogerfclBh I tfckoličino i>iaiyo essagisajtE ■a BI !»slsi SI v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovl hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvanr, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Csnilnik z podobami zastonj in franko. 91 (12—6) iy«|ni'>tto cem- gae: Po zdatno znižanih cenah razprodalo se bode kuhinjsko orodje, okovi, obrtniško orodje, krtače, železne peči itd. itd. Pn «»-• 111». %C'lltN«'llill-ll v Ljubljani, Gledališke ulice 8. t#TTTTTTTTTTTTTTTTTTTT?( Alojzij Vodnik kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34 priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov iz inramora, granita, sijenita; krlžev s cveticami iz snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-harvnih mrainorjev. Strojarske plošče od gld 20 — naprej. Edina zaloga: Porflr kot priznano najtrši matcrijal za hodnike, veže, dvorišča in kleti; mramormozaik za tlak po cerkvah, vežah itd, in lepe imlrgeloement-ploiče od gld. 2-— [jm naprej. 173 H4—17 JSJT Delavnica za splošne izdelke za cerkve, itavbe in pohištva. — Obriti in računi brezplačno na razpolago. PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj cenj. naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati. Fr. Petrič « v priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega W blaga za moške iix ženske otolelte vzlasti domačega in krnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, cefir, tkanino, vsakovrstno hlače-y • ii • • vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažasts V i-JUDljani, = glavne An isepne «-ts««'. = r Izborno, trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelč znižani ceni na razpolago. 5jj Špitalske ulice f ku %r Izdelovatelj cerkvenega , orodja in posode Ljubljani, Poljanska cesta i št. 8, pol. Alojzijevišža priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje 1 monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. Filip Fajdiga /-fl /Sipi lil! mizar in založnik pohištva t Ljubljani Slonove ulice št. 50 "pozarja pred duhov-očino in si. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. Ilustrovani ceniki so na razpolago. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7, II. dvorišče | GABRIJEL OZELJ t t tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ ^ se priporoča preč. duhovščini in si. oh- ^ W činstvu v izdelovanje vsehvnjegovo stroko ffi j- spadajočih predmetov, kakor: garnitur, ^ ^ divanov, žimnatih in modrocevna peresih ^ )K itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po iK ^ najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- JK j. ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- ^ m tere tudi špalira. Osobito se priporoča za « $ delo na deželi. ^ iL v>ž. .»^Ju^ž. it; ^af ^Vrf ^T ^frZ 7T- Ž&T^ Josip Rebek preje Ahčin ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in p.n. občinstvu v vsakovrstna stavb inska kliudarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga In napeljevanje hišnih telegrafovintelefonov. Delo trpežno in natančno, cene nizke. Frane Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji j se priporoča prečast. duhovščini v izde- [}{ i lovanje vsakovrstne (J ^ Jtr duhovniške obleke * - in si. občinstvu v naročila na izvrševanje | civilne obleke po poljubnem kroju zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo in kar možno nizko ceno. ^HSHSHSasaSSS^HSaSHSHSHHH^a Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke In med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OUOSLAV DOLENEC i svečar In lectar, trgovina z medom in voskom v Ljubljani, GledaliSčne ulice št. 10. Dobiva se tudi mžd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga i in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, ' medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje. BRATA EBERL, žrkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. J Fr. Breskvar pr. Šverljuga % ♦ knjlgorer r LJubljani J j ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ j J se priporoča prečast. duhovščini in slav. J + občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. « ♦ Vsprejme tudi knjigoveznn galanterijska ♦ ^ dela; vso po najnižji ceni. J ♦cszsss: a«s as as se as as H IGNAC ČAMERNiK, kamnoseku U v Ljubljani, Poljske ulice 49 u " priporoča preč. duhovščini zalogo razno- W |j vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- ^ Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in y stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. H Ve ze as as as aE a+c as as as as as a Anton Belec-a delalnloa kleparskih, ključarskih In kovlno-Specijalist tiskarskih del Specijalist v Št. Vidu nad Ljubljano za kritje zvonikov in raznih streh; za izde- % lovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. Ik ^ Cerkvene svetilnice so na izbero v raz- r Q ličnih velikostih in oblikah. p a« I l !Fri«lerik l*auer pek v LJubljani, Sv. Petra ccsta štev. 50 I priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri S$GT Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno In sladščitako pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micljah, svatovščinah, imendneh in raznih slovesno stih.______ .^..iK.-.l*.-.*..!lUMMMt&jtiUMttiUMi}? FR. TOIEC pozlatar v Ljubljani. Streliške ulico št. 14 se priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, križevih potov, podob svetnikov itd. za-58 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta it. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene poaode, svečnikov, leatenoev, svetilnio, kadilnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja staro, obrabljene. l)eio pošteno iz zanesljive ltovine po nizki ceni. FRANC VELKAVERH sedlar in jermenar v Ljubljani Sv. Petra cesta st. 34 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svoje vzgledno izvršene sedlarske in jermenarske proizvode in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo,) biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in po- | prave ter je izvrši po prav nizki ceni. Franjo Toman t podobar ln pozlatar,Križevniški trgi, Ljubljana £ se priporoča preč. duhovščini za izdelo- jJ vanje cerkvenih in sobnih del po nizki J ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- & 2 logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), fj Jj slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ t Karol Hinterleehner ♦ ♦čevljarski ir.ojster v Ljubljani t T Francovo nabrežje št. 23 ® J priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu i t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo t J čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T Y pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. y —1<—'■—II—■<=n='B'=r7=3'—ir-J'—..—■ » UDrag. MatkovičU brivec in vljasuljar j[ v LJubljani, Stolni trg štev. 11 rt se priporoča v nnjtančnejše izvrševanje 4 || vseli v Brivsko in vljasuljarsko obrt |r spadajočih del. Postrežba je uljudna in [j J| vsestranski pozorna._____|| BH 1S» ■OOOOOO^OOOOOOH 0 Lorene Blaznik 0 A v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q « priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a A hovščini svojo izborno V a — zaloga galanterijskega blaga — t V po najnižji ceni od 6 kr. in viije. V Q Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka. Q ■OOOOOO^OOOOOOH JERNET ČERMELJ an S trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) j priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu j; svojo bogato zalogo vsega v jI gospodinjstvo spadajočega blaga po najnižji ceni. ___ lekiria iPleeoli „pri angelu" ||k~ v Ljubljani, Dunajska eesta SEialo ja a. f "boljših, jaadifcameatoT. največji izberi * priporoča ! L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15.; YVYrvYYYYWYVYYVWYYYWYv*. Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečasliti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. I I^raaao BoR.da.sr I f pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91 * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^ J činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- ^ fskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri * novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * f in cenč. Prenavlja tudi obrabljene predmete. { IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani - na Dunujski cesti štev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. i V Mej dobrimi stvarmi najboljša je kemično čisti zdravilstveni »J*« t * It? r iz planinskih zelišč J. Klauerja v Ljubljani,pri voglu' pr.Skofijo Ta specijaliteta prve vrste gledd dobrote in vplivanja na prebavne ... o r c a n e se dobiva pri izdelovatelju in v ^ y\S vseli boljših špecerijah in v kavarnah. Aleksander Gdtzl ' podobar in pozlatar v Ljubljani ] Glediške ulice št. 8 ' opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo | na svojo izborno urejeno podobarsko in . i pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa i dela natančno incenb. Obrisi na razpolago.1 J. Hafnerjeva pivarna v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 47 priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu novo uvedeno okusno in zdravo 395 26-4 gossko mavčno pivo, katero razpošilja tudi v sodčkih in steklenioah. Restavracija je priznano Izvrstna z veliko dvorano za konoerte, dražbe, druitva itd., ter lepim senčnatim vrtom. Kegljišče je na ra2polaj»o."5fH Vhod tudi v Poljskih ulicah. a opravo, skladno za vrte, v starogotiškem slogu za sobe izdeluje in stavbarsko mizarstvo izvršuje po nizki ceni •Taliop Žumer 351 (12-7) (nasl. Zois-Gotzl) v Gorjah pri Bledu. Na zahtevo se brezplačno pošljejo ilustrovani ceniki. Tovarna cerkvcne oprave. Premovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave ln izdeloval-nica paramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc lirllckner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, Stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela masna obleka v najpravilnejši obliki. 12 24—12 S (i * 0 — B C « 9 S t Cerkveni pni-nmentl. Št. 5765. Razpis. 404 3-3 Deželni odbor kranjski razpisuje za novo deželno bolnišnico v Ljubljani: • a) mašinista z letno plačo 720 glil., b) službo kurjača z letno plačo 480 gld. Z obema službama je združeno še: prosto stanovanje, prosta kurjava in prosta svečava. Obe službi se oddasti začasno; v dotičnih prošnjah pa, k se morajo predložiti do lO. julija 1895. leta deželnemu odboru, mora prosilec izkazati starost, šolsko omiko, znanja obeh deželnih jezikov, vsposobljenost za strežbo parnih kotlov in mašin ter dosedanje službovanje. Priložiti se mora tudi spričevalo v lepem vedenji. Bazun tega morajo prosilci za službo mašinista dokazati, da so praktično izvežbani v oskrbovanju električnih svetilnih naprav in parnih perilnic. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 14. junija 1895. ^Sj ft Različne rastline, Korenine, }{| luBje in semena RuPuj& " M M 166 34 IH C. kr. priv. zavarovalna družba RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA v Trstu (ustanovljena leta 1838) vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombi nacijah, kakor: kapitalov in rent, plačilnih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd. Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurtii sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIDIONALE' v Trstu. C. kr. priv. „RIUNI0NE ADRIATICA Dl SICURTA" n a Dunaju v lastni hiši družbe, I., Weihburggasse. 16 12-1 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avstro-Ogerske * ov zdravstveno oblastveno preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) mnogo iiiilljoiikrat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše zobe čiščeee in ohranjujoče sredstvo. SflT" Dobiva se povsodi. "TB® 620 40—30 MMMMiMlMlMMMMM^^ntf^VtfltrVIflMIiflfiir' HrlliVoVPiria zara(*' nien'h zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UU.J.1JVU V dilldj slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. ti i. v i j leKarnar/a Tinktura za želodec pečenja v izbijam je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre. To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Pioooli v LJubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenio velja gld. 1-36, po 55 stekleni« gld. 5-26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50-32 r■ r x x x x x X t x x xx t x ur ar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino itd. m. MT po zdatno znižani ceni.-^® Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje. V ceniku zaznamovane cene znižal sem za 10 °/0> V prav obilno nakupovanje se priporočani naj-uljudneje. A. Vidiš krasno uro, katera točno in zanesljivo kaže? 11. Ah, res presenetljivo! Kje si jo neki kupil in koliko velja? A. Pri znanem urarjn Oudnu v I.jnbljaui za res čudovito ceno. 11. Takoj idiva, omislim si tudi jaz podobno uro. Ceniki se zastonj razpošiljajo. ■■T Edina zaloga biciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch v Gradcu. "»O 285 15 ■ rfvi Jvi ^Tm tfVlI »vt Wu ^Ti Trgovina z železnino ANDR. DRUŠKOVIG v Ljubljani, Glavni trg št. 10. priporoča po zelo znižanih cenah cement, Železniške ^ šine, traverze, cinkasto in pocinkano plošče-vino, železo za vezi, kovanja za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje. 252 20-15 Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras Wien, I. Bezirk, tefansp lat« Nr. 11, Parterre TJ« tanovlj eno lota 1870. Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. 0 > 1 o o> p—i a> o Srajce za gospode, beli chiffon, gladke na prsih, brez ovratnika, brez inniirSet, 27 vrst jedna od gld. 110 do 8 70 sest „ „ 8-25 „ 15 — Srajce za dečke, v 4 velikostih, sicer kakor gornje jedna od gld. 1 — do 140 iSest „ „ 5-75 ,, 7'75 Svltloe za groapode, 6 vrst jedne 80 kr. do gld. 1'40 šest gld. 4-50 do gld. 7'50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajat manšet od gld. 3-80 do 4-60. 13 predlog: (Vorhemden) od gld.3'25doS — Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka JT. O Ilamaiiii v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. ln kr. mornarico. SGJF Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 15 Išče se kapelnik, orgljavec,, pevovodja v Metkoviču v Dalmaoiji. Vodi mestno godbo, poučuje v petju in orglja v cerkvi. — Mesečna redna plača 70 gld., ki se poviša po sposobnosti in marljivosti. Zagotovljen mu je tudi postranski zaslužek. Pojasnila o tem daje dr. Lovro Senjak, vojaški kurat v Ljubljani. 423 3—2 Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, kakor tudi gg. mizarjem, da sem otvoril z dnčm 8. februvarija V Ljubljani lia Bregu št. 20. pleskarsko in laltirarslo obrt Moje 251etne izkušnje v tej stroki mi omogočujejo izvrševati vsako delo najfineje, najsolidneje, ne da bi mi se bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah ker sem pri tvrdki E b e r 1, kjer sem delal skozi 20 let, izvrševal najfineje imitacije vsakovrstnega losa. Z velespoštovanjem (296 16-10) Josip 31akovec, pleskar ln lukirar na Bregu, Zoisova hiša številka 20. Za pokrivanje kakor tudi za kritje barak ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah prima in secunda zarezane (Strangfalzziegel) kakor tudi nepremočni strešni klej 250 22 (I>aolip»ppe) zavoj (tO je ion metrov) od 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr. in nasade za dimnike c£ ffldic S &omp. Naznanilo in priporočilo. Preč. duhovščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu 16. aprila opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 62-8 najraznovrstnejšili klobukov 11 cilindrov, čepic, slamnikov itd. M* samo na Starem trgu (pod Traala) St. i poleg čevljarskega mosta Priporočam se ob jed-nem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. SOKLIČ v Ljubljani, ■ Stari trg. št. 1. M Katoliška Bukvama v Ljubljani sprejme 480 3-3 učenca, ki naj je dovršil spodnjo gimnazijo in je poštenih v Ljubljani bivajočih starišev sin. Sij •ga* S-c g cd .g g 'T _, * 31 1—i o. ~ n 0 * r"J< »3 o § C N «2 » S •rt 3, o p -s s; ■si Najboljšo pitno vodo pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat presku.šeno, od zdravniških (X.) avtoritet priznano, ima 6 27 CJLAVNO S KLAD I ŠTE - iUlSBgB --------------- I« KlSBIJLHta Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann,, urar, 64 26-13 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vrst mr žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvršujejo. Vele častiti duhov- v v scim usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v peljubnej obliki, istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil. Ker jamčim zi najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovole vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost ■ pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jj/. dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena ). 1769. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo direktno iz tovarne o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili. Velespoštovanjem cfina zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3 % , „ „ južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4% 150 gld. 75 161 50 196 — 99 85 146 — 131 50 109 — 111 25 99 25 99 90 224 75 172 — 131 75 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. — kr. 4«/o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................71 St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke..................23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 174 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3650 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 569 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 113 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 Montanska družba avstr. plan.....97 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 Papirnih rubljev 100........129 75 50 50 25 75 30 75 75 Nakup ln prodaja *£S vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K b I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba »n e n c u b« Ufolizeile it. 10 Dunaj, Hariahilfurstrasse 74 B. 4SJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ibrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. 'Vi Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.