tefo LXV1 PoRnfm ptaflaM v |s(wU V tTuFlJaflT, ? fffeifcffa, grfe TI. ffticffnfri M »4« Cena 2 Dtn Naročnina mesečnp 25 Din, za inozem« atro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je r Kopitarjevi u 1.6/Ul Telefoni aredništva i« ■ prave: 40-01, 40-®J, 40-08, 40-04, 40-09 — Izhaja vaak dan zjutraj razen ponedeljka i* dneva p« prazniki C«k- račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7503. Zagreb štv. 39.011, Praea-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. m ma Pojdimo z navdušenjem, mmmmm ponosom po svojo veličastno zm _H [Ur. Anion Korošec) Slovenci bomo glasovali za samoupravno Slovenijo, za močno notranje urejeno jugoslovansko državo in za varnost na vseh naših mejah Danos je dan velike odločitve., To vedo nasprotniki našega naroda, moramo se pa tega zavedati tudi mi. Nasprotniki vedo, da so bitko izgubili. Zato sc jih polašča obup in divji srd. V svoji onemogli jezi so segli po zadnjem sredstvu: z nasiljem in krvjo hi hoteli udušiti ljudsko sodbo, ki jo bo danes slovenski narod nad njimi izrekel. Od hrvaških Židov in od Kominterne plačani izrodki bi rodi z nasiljem ustrahovali naše ljudstvo, s kamenjem, streli in nožem hi nas hoteli preplašiti, da ne bi izpolnili svojo narodne in državljanske dolžnosti. Njih početje je zločinsko in blazno, ker nimajo proti sebi le zakonite oblasti, ampak strnjeno fronto vsoga slovenskega naroda. Na teror združenih mačkovcev, komunistov in orjunrev odgovorimo danes Slovenci tako, kakor se demokratično in krščansko vzgojenemu narodu spodobi. Ne s krvjo in nasiljem, pač pa vsi enoglasno oddajmo svoje glasove za Stojadinovič-Koroščcvo listo, in s tom najučinkovitejše obsodimo politično razbojništvo, ki se v političnem boju poslužuje umorov nedolžnih ljudi, kakor Faluna, Dolinarja, Hribarja... Vsi kot en mož obsodimo nekulturno divjanje zločinske mafije, ki v na.še politično življenje zanaša krvo-prclitjc iz zasede kot način političnega obravnavanja. Temu bi se uprl vsak kulturen narod, kako se ne bi uprli Slovenci, ki hočemo veljati za omikan, kulturen in krščanski narod! Ali si že volil? Če šc nisi, potem pojdi takoj volit in oddaj svoj glas za listo dr. Stojadinoviča in za slovenske kandidate, ki jih priporoča dr. Korošec. Vsak glas, oddan za to listo, je opeka k zgradnji tako dolgo zaželene samoupravne Slovenije in močne Jugoslavije. Kdor jc za mir, cvetoč napredek in gospodarski razmah naše domovine, komur so drage državljanske svoboščine in inosno razmerje med državljani ter verski mir — ta bo glasoval za listo dr. Milana Stojadinoviča. Oni Slovenci, ki danes glasujejo proti Stojadinovič-Koroščcvi listi, ali sc zdržc volitev, napravijo zavedno Izdajstvo nad slovenskim narodom, ker so proti samoupravni Sloveniji, proti slovenski kulturi in jeziku, proti naši narodni samobitnosti, — pač pa pristaši in zavezniki orjunstva, pofovstva, Kominterne in mačkovskega krvavega terorizma. Danes se odloča za velike stvari. Hitro sc odloči tudi ti in oddaj svoj glas našemit narodnemu roditelju dr. Antonn Korošru. Glasuj za Stojadinovičevo listo in bos s tem glasoval za dobrobit sebe in svoje družine, za mogočen napredek Slovenije in za močno, notranje urejeno Jugoslavijol — Vsi za Stojadinovič-Koroščevo listo! Kmetje glasujte za listo Stojadinoviča Sedanja vlada vam je odvzela breme težkih dolgov, ki so vam jih natovorili prejšnji protiljudski režimi. Izbrisala vam je polovico dolgov, ki so du-šili vaše kmečke domove in vam olajšala plačevanje preostalih bremen. Rešila vam je vaše zadružništvo pogibeli, v katero so ga pognali vam sovražni režimi. Izboljšala je notranji trg, odprla je državne meje, da so vaši proizvodi mogli na prodaj v tujino. Tei vladi se zahvalite na ta način, da ji s svojim zaupanjem omogočite, da bo še naprej deiala v prid kmečkega stanu. Glasujte za listo dr. Stojadinoviča, s tem boste dali svoj glas tudi našemu voditelju dr. Korošcu. Delavci glasujte za listo Stojadinoviča Vlada Stojadinovič-Korošec je dala delavskemu Btanu osnovne pravice socialne zaščite. Priskrbela je delavskemu stanu dela v naši industriji s tem, da je odpirala vedno nove panoge industrijskega udejstvovanja in skrbela za mir na mejah, da je naša industrija mogla mirno delati. Dala je delavstvu socialne zakone, ki varujejo njegovo plačo in ga varujejo pred izkoriščanjem. Dala je delavstvu zakone, ki mu odjemljejo skrb za stara leta in strah pred brezposelnostjo in onemoglostjo. Zahvalite se tej vladi na ta način, da vsi kot en mož glasujete za listo dr. Stojadinoviča, nn kateri stoji tudi podpis našega voditelja dr. Korošca. Obrtniki glasujte za listo Stojadinoviča Iz hudih let |e naše obrtništvo pod vodstvom vlade Stojadinovič-Korošec prišlo v razdobje pro-speha. Pred njim se odpirajo široke ceste, ki peljejo k blagostanju. Domača obrt zasluži vso podporo države, to je bilo geslo vlade. To ostane tudi njen program v bodočnosti. Dajte vladi svoje polno zaupanje, tla bo mogla uresničiti vse svoje namene. Zahvalite se ji za vse, kar je storila s tem, da glasujete za listo dr. Stojadinoviča, ki predstavlja delovni program našega voditelja dr. Korošca. »Tuji oblastniki v vseh stoletjih nikdar niso mogli potlačiti slovenske narodne zavesti. Pod vlado mnogo močnejših oblastnikov in na križišču kulture premočnih narodov ste ohranili Slovenci svojo narodno zavest in zgradili svojo kulturo, ne da bi bili pri tem pozabili na misel skupnosti z drugimi jug. brati v drugih deželah.« Slovenski kulturni delavecM u.,a*°iM Kaj sta dr. Kramer in dr. Maček storila za slovensko kulturo in duhovni napredek slovenstva? Tako zvani Jugosloveni so ovirali slovensko univerzo, preganjali slovenske znanstvenike in umetnike ter se prizadevali, da nas raznarodijo. Šovinizem onkraj Sotlc pa nas je vedno smatral in še smatra za manjvredne, ki bi sc morali utopiti r hrvatskem morju, če hočemo biti kulturni. Enim in drugim smo na poti; kar smo priborili svojemu narodu, jeziku in duhu pravic, smo si priborili brez njih in proti njim. Da smo kljub temu vzdržali in se ohranili ter duhovno šc zrasli, da smo Slovenci kot pravi in polnovredni narod priznani in spoštovani, to jc poleg žilavosti in ljubezni do svojine, ki so jo vedno v svojem srcu ohranili dclavci na polju naše oinike in jo pogumno kazali in udcjstvovali v najtežjih okoliščinah, t političnem oziru zasluga dr. Korošca in njegovih, ki so vse pretrpeli, da misel naše narodne in kulturne samobitnosti privedejo do zmage tudi kot politično idejo in vrednoto. Sad njegovega prizadevanja jc tudi naša Akademija, ki jo je dr. Kramcrjcv drug imenoval separatizem. Svoboda kulturnega ustvarjanja je najbolj zagotovljena pod okriljem tako svobodoljubnega moža, kakor jc dr. Korošce, ki mu jc slovenstvo in njegov napredek bilo vedno največja svetinja. To jo vedno dokazal v dejanju — kaj pa njegovi nasprotniki? Vi veste, kako so grenili življenje vsakemu slovenskemu človeku, ki si jc prizadeval za ohranitev in rast slovenskega narodnega duha, kako so hoteli raznaroditi naše kulturne institucije in kako so imeli in proglašali vsak pojav slovenske kulturne delavnosti kot zaostalost in »kam-panilizem«. Zato pač ne bo nikomur od vas tožko, kako se danes odločiti. Dr. Stojadinovič in dr. Korošec, ki jima bomo danes priborili veliko zmago glasujte za listo Stojadinoviča Razdobje zadnjih let je prvo v naši mladi zgodovini, ko državni uradnik ni bil preganjan. Uživali ste očetovsko naklonjenost vlade, ki je od državnih uradnikov zahtevala samo enoj da zvesto in nesebično služi državi. Vlada Stojadinovič-Korošec bo v prihodnji dobi svojega udejstvovanja dvignila življenjsko raven državi zvestega uradništva in poskrbela, da bo v državi, ki ji zvesto služi, zadovoljno. Uradniki, dajte svoj glas listi dr. Stojadinoviča, da jo boste s svojim zaupanjem podprli in da vom bo država mogla zvestobo poplačati z zvestobo, naš voditelj dr. Korošec pa da bo mogel biti vaš največji zagovornik pri obrambi vaših interesov. Trgovci glasujte za listo Stojadinoviča Vara trgovcem ni treba dopovedovali, kaj je ▼ zadnjih treh letih vlada Stojadinovič-Korošec storila za vaš prospeh. Vnm ni treba praviti, kaj bo storila v bodočnosti. Njeno prošlo delo je jamstvo za bodoče uspehe. Naša trgovina cvete in odpirajo se ji nove razvojne možnosti. Med vsemi državami Evrope je naša gospodarska rast najbolj bujna. Dajte tej vladi svoje zaupanje, sledite našemu voditelju dr. Korošcu in glasujte za listo dr. Stojadinoviča. Državtjani glasujte za listo Stojadinoviča Vlada Stojadinovič-Korošec nam je ohranila mir. Ko so se majali temelji Evrope, je bila naša država mirna. Ko so drugod vojaki odhajali v strelske jarke, je bila naša država mirna. Ko so drugod trgali samostojne države, so bile vse pokrajine naše države varne. Ko so drugod trepetali pred strahotami vojne, jc vladal pri nas mir. Nnše ineje so mirne, naše pokrajine so varne, med sosedi ni neprijatelja. Zahvalite se vladi, da nam je rešila državo, da vas je rešila za lo državo, s tem, da glasujete za listo dr. Stojadinoviča, ki ji jc največja opora naš voditelj dr. Korošec. »Mi Imamo v svojem programu najširše samouprave kot temelj za ureditev našega notranjega življenja In javne uprave, široka narodna samouprava je naš ideal in mi smo prepričani, da bo kmalu ustvarjena ter bo zadovoljila i Srbe i Hrvate I Slovence ter vse dele naše Jugoslavije!« IZMJ Stev. 28^« Smrtna žrtev Mačkovega terorja Naš odgovor: Vsi za Stojadinoviča in Korošca! Medtem ko opozicija skuša prepričevati javnost, kakšno nasilje da izvaja vlada v sedanji volivni borbi, pa se v rcsnici njeni voditelji, pristaši in agitatorji počutijo tako svobodne in brezskrbne ter so taka predrzni, da skušajo 6trahovati naše ljudstvo z najhujšimi sredstvi, kakor da je njihov Maček že gospodar v naši državi. Sami 6mejo po zaslugi dr, Stojadinovičeve in dr. Koroščeve 6vo-bodaljubnosti glasovati in se sestajati, kolikor in kakor jim je liubo, nihče jim še ni pri njihovi agitaciji skrivil lasu in svobodno razširjajo po vsej deželi najdebelejše laži, naše pristaše pa čakajo v zasedah, jih napadajo s kamenjem in koli ter streljajo nanje, pa jim grozijo, da se bodo nad njimi maščevali. V petek 9. t. m. je teror priganjačev, ki jih plačuje dr. Maček iz židovskih in komustič-nih fondov, zahteval smrtno žrtev. Tega dne je bil ob 6 zvečer shod JRZ v Sv. Križu pri Kostanjevici, na katerem je govoril minister dr. Krek. Ko sq sc naši vračali s shoda proti Cerkljam, so jih napadli trije Mačkovi agenti, med katerimi sta dva, Banič in Novakovič, znana. Eden je vrgel debel kamen in zadel v glavo Antona Hribarja iz Bušeče vasi ter mu prebil lobanjo. Hribarja so prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer je ponoči umrl. Baniča in Navakoviča so istega dne zaprli, tretjemu so pa na sledil. Politika združenih komunistov, orjtinašev in mačkovcev, ki so se jim obesili za rep tudi neki »radikalni Nadslovenci«, se je torej zopet omadeževala s krvjo slovenske žrtve, Za delavcem Fa-kino.m in akademikom Dolinarjem je zdaj mladi kmički mož Hribar moral plačati svoje politično prepričanje s svojim mladim življenjem. Kdor ni z nami, ga je treba pobiti! to je bila, in je geslo teroristične klike, ki danes vodi v boj zo.per vlado dr. Stojadinoviča in dr Korošca najslabše elemente v naši deželi, zato da bi se porušil red in mir, in da bi se začelo v Sloveniji in po vsej državi klanje državljanov med seboj pa zgledu Španije, kjer so tudi taki »demokratični levičarji«, kakor so naši kramerjevci in mačkovci, v zvezi z boljševiki zanetili vojsko, v kateri brat mori brata. Takšen je tisti »sporazum«, ki ga hočejo ustvarili ti nasilneži, takšna je »svaboda«, ki jo mislijo Jugoslaviji prinesti voditelji pisane opozicijc, da bi se moralo vse tresti pred njimi v strahu za svoje življenje, takšen je duh in takšna je ideja, ki navdihuje njihove oprode v Sloveniji, da pobijajo ljudi do smrti, če niso njihovega prepričanja in se nočejo uklonili Zivkovičcvi in Mačkovi komandi. — Vsak človek lahko zdaj razvidi, kakšno krvavo nasilje, kakšna brezpravnost in kakšna divja zmeda bi naslala, če bi zopet prišla na krmilo Orjuna skupaj s hrvatskimi Mačkovimi tolpami ter komunističnimi krva-loki... , J Ljudje, ki imajo na vesti novo žrtev mladega poštenega slovenskega človeka, ne smejo dobiti nobenega glasu — to mora biti sklep vsakega poštenega Slovenca! Zanje naj glasujejo le tisti, ki bi radi izzvali v državi državljansko vojsko in revolucijo, vSateri naj bi si lirt1č:lo Mr je "naše ljudstvo pridobilo po svoji pridnosti, omiki in zavednosti in po pametnem gospodarstvu dr. Stojadinovičeve in dr. Koroščeve vlade: svoboda, red in paštenje v državni upravi ter ves naš gospodarski napredek ter socialni mir. Ti naj le volijo Mačka, Živkoviča in Kramerja. Ves naš resnični slovenski narod, ki hoče, da sc spoštuje zakon in pravica, da vlada mir in sloga med nami samimi pa z vsemi poštenimi Hrvati in Srbi, da sc nadaljuje 6rečno započeto delo za dvig ljudskega blagostanja, za pošten zaslužek vseh delovnih stanov in za enakopravnost pred postavo, bo glasoval za dr. Slojadinaviča in dr. Korošca. Orjunašem, polovcem in mačkovskim teroristom, ki omadežujejo hrvatsko ime, pa bo odklcn-kalo za vedno. Z njimi bo naš narod po 11. decembru temeljito obračunal. ?.rtvc, ki so padle v borbi za svobodo Jugoslavije, nas opominjajo in pozivajo, da starimo danes na volišču svojo sveto dolžnost, da ne bo nikoli več nihče preganjal in pobijal dobrih slovenskih ljudi in poštenih jugoslovanskih državljanov! Tolovajstva Mačkovcev na Dolenjskem R. t. m. je bil ob 9.30 na banovinski cesti mod Malo Loko in Čatežem v bližini km 55, kjer cesta pelje skozi hoslo, napaden trgovec Jakoš Anton iz Stične. Trgovec se je peljal z osebnim avtomobilom. K sreči je strel zadel samo avlo. dočini so potniki ostali nepoškodovani. Napad je bil organiziran od dr. Mačkovih orjuncev in je bil namenjen članu banskega sveta dr. Vebletu. ker so napadalci smatrali, da bo šel dr. Veble na Čatež, pa je imel isti dan sestanek v Št. Lovrencu. Uvedena je bila preiskava in sta bila na mesto napada poslana dva policijska agenta, ki zadevo preiskujeta. Tja je odšel tudi okrajni na- čelnik Vidmar in vodnik novomeškega orožni-škega oddelka kapitan Kneževič. Dosedaj je bilo aretiranih 5 oseb, in sicer: Novak Emanuel in njegov tirat Novak Viljem in Gerdin Milan, ki ne morejo dokazati alibija. Kot sumljiva, da sta napad zasnovala pa sta bila aretirana bivši župan Saje Alojzij in Vrhove Janez. Kar strelske družine so torej organizirali ljudje, ki s poštenimi sredstvi ne morejo zmagati in so iz Pribičevičevih in Kramerjevih ter Puc-Ijcvih časov navajeni, da si priborijo glasove z revolverji, karabinkami, noži in koli. Toda kmalu jih bo minila ta volja, ker bodo pri volitvah strti in zmleti v nič, po volitvah pa bomo naučili reda vse, ki bi še z njimi držali. Jugoslavija bo dokazala, da v njej vlada zakon in prava ljudska volja, ne pa volja teroristične fakinaže. Mačkovski kandidat se skriva pred volivci Krka, 8. decembra. Danes je imel napovedan sestanek v gostilni Ma-govac Mačkov kandidat Strman ob 4 popoldne. Ker pa se mu je že v Gabru slabo godilo, je sestanek na Krki odpovedal. Okoli 5 pa se je priplazil na Krko. Zastopnika oblasti zato ni bilo. Komaj pa je mož sestanek začel, pa je moral zbežati in sestanek je bil končan. Ni imel časa, da bi prišel v avto. Naši fantje so ga izvohali in začeli peti »Hej Slovenci« ter so vzklikali dr. Korošcu. Nasprotniki, katerih jc bilo kakih 25, eo začeli izzivati, ker menijo, da smejo tudi na Krki še izvajati teror. Tako se je žalostno končal njihov shod Dopoldne smo pa imeli mi shod, kateri je bil izredno dobro obiskan, Kajnovsko znamenje izdajalca Slovenska politična zgodovina ima novo žrtev. V boju za našo stvar je padel, zavratno iz zasede ubit odličen slovenski mož Anton Hribar, 32 let stari posestnik iz Bušeče Vasi, župnije iu občine.Sv. Kri/, pri Kostanjevici. Pokojnik zapušča mlado ženo Francko in eno leto starega otroka, hčerkico. Njegova mati pa leži na smrtni postelji. Ob šestih zvečer dne 9. t. m. je bil v Sv. Križu pri Kostanjevici poslednji volivni sestanek JRZ. Ze med govori je prišlo v dvorano par mačkov-skih razgrajačev, ki so znani pristaši gospoda Puclju in Kramerja, v družbi z istotako znanimi komunisti. Ko so hoteli razgrajati, jih je govornik minister dr. Krek pozval naj zapuste dvorano. Po kratkem obotavljanju so motilci to storili, potoni pa nadaljevali svoje surovosti okoli doma, v katerem se je sestanek vršil. Eden je vrgel med govorom g. župana Likarja kamen, ki je razbil okno na desni strani govorniškega odra. Zborovalci, naši vrli možje in fantje se nad tem niso razburjali, shod se je nemoteno nadaljeval in v redu zaključil. Naši zborovalci so mirno zapustili dvorano in se v gručah mirno razhajali po vaseh. Prejšnjih motilcev ob zaključku shoda nikjer ni bilo več videti. Okoli doma in zborovalne dvorane je vladal popolen mir. Na poti v Bušečo vas pa so na skupino fantov iz te vasi, ki je šla mirno domov, začeli v vasi Šutna iz zasede padati kamni in en kamen je zadel glavo mladega Hribarja, najpridnejšega in najuglednejšega gospodarja. Mučenik je padel. Padel ubit iz zasede, zavratno, ne da bi dal najmanjši povod za to. Prelepo krško polje je orosila mučeniška slovenska kri. Izzvala je strašno bolečino v srcih ubogih prizadetih dragih, ki jim je bil pokojni najidealnejši gospodar in hranitelj. Pretreslo je slovensko javnost. Ali res moramo dobiti še sloves pošuroVelega naroda? Ali ni že dosti naše nesreče? Ali je mogoče, da politična pokvarjenost vodi tudi našega človeka tako globoko? Ali so gotove klike samo zato na svetu da nas pramote? Ali orjunske podivjanosti še ni konec? Na predvečer volitev je zatulil v smrtnem krču onemogli sovražnik našega ljudstva — zapeklo ga je kajnovsko znamenje izdajalca svojega naroda in je ubil svojega brata. Groza gre po kosteh. Ali ta groza ni strah pred žrtvijo, ki jo je moral dati mladi Anton Hribar, to je stud nad zločinom, in silna, sveta jeza nad zločinci. Ubijalci so mislili zadeti borbeni duh našega naroda, zadeli pa so sebe. Sinrt Hribarjeva kliče po zadoščenju. Umor je političen, strast premaganega izdajalca ga je povzročila. Kamen jc zadel glavo vseh slovenskih mož in fantov, kot strašen opomin v kakšno nevarnost bi zašli, čc hi laki podivjane! dobili oblast nad našo domovino. Vsak človek je sprejel uboj kot silen opomin na strnjen, skrajen odpor vseh poštenih. Iz krvi narodnega mučenika, ki je padel na krškem polju ob meji slovenske zemlje pri mirnem delu za javni ltlagor naše domovine raste zmaga zdravega odpornega naroda. Danes ho pokojni Anton dobil prvo in največje zadoščenje vseh Slovencev. Tisti, ki so sejali veter pa bodo želi vihar. Sožalje ministra dr. Kreka Gospa Franca Hribar, Bušeča vas p. Cerklje ob Krki. Prosim Vas, da Vi in vsa Vaša družina sprejmete izraze mojega največjega sožalja. ko je za-vratni zločinec ugonobil življenje predobrega Vašega g. soproga in našega najzvestejšega sodelavca pokojnega Antona Hribarja. Vašo neizmerno bolečino naj tolaži Vsemogočni Bog, ki je vodil vso Antonovo življenjsko pot. Minister dr. Krek. Minister dr. Krek slovenskim volivcem Radiogovor na predvečer volivne zmage JRZ Jutrišnji dan razume vsa slovenska javnost kat prvi datum nove delovne dobe za napredek naroda in obnovo domovine. Vsak se zaveda, da bomo obnovitveno gospodarsko delo in pot k svobodi mogli nadaljevati samo pod vodstvom teh mož, ki so nas rešili katastrofalnih razmer, v katere sma padli v polpretekli dobi in komaj vstali v kresni noči leta 1935. Zato je armada zavednih državljanov pripravljena kot še nikoli. Enoten duh in volja vlada v vseh nepreglednih vrstah volivcev. Odločnost in borbenost je odlična. Nepopustljive^, požrtvovalnost in vztrajnost brezhibna. So pa tudi fronle tako jasno in ostro začrtane kot še v nobenem volivnem boju ne. Na strani državne liste predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča Milana in našega voditelja dr. Antona Koro.šca je /avest sigurnosti v zmago. Tu je strnjena ogromna večina naroda od Vardarja da Drine, od Boke Ko-torske do Sombora in Subotice. Tu 6mo vsi Slovenci. V sedmerih banovinah in v državni prestolnici nam je ogromna večina že več kol zagotovljena. Dal ie to večino svoboden narod, svoboden in zaveden volivcc, ki bo jutri samozavestno in pa-novno glasoval za vladine kandidate kot predstavnike sreče, blagostanja, miru in reda, ki ga je ustvarilo naše delo, naša politika, naše pošteno prizadevanje. Ta ogromna večina komaj čaka, da izpove svojo hvaležnost za rešitev iz vojne nevarnosti, za socialne in gospodarske pridobitve, za ureditev K otvoritvi železnice Sevnica—Tržišče Zastopnik Nj. Vel. kralja armijski general Pantelija Jurišič prestriže trak, ki jo bil napet čez progo, nakar je odpeljal prvi vlak notranjih razmer in utrditev našega imena in slovesa v svetu. Maloštevilni nasprotniki besne. Razlogov za svoj nemogoč nastop nimajo. Vsi razsodni in pametni pristaši so jim odpovedali. Slovenski opozicionalci niso uspeli, da bi pri vsej svobodi volivne agitacije iznašli le eno samo sprejemljivo utemeljitev svojega boja proti hrmarjem države in voditeljem naroda. Zavedajo se, da so propadli, strašno propadli. Zaslepljiva strast jih goni v podivjanost. Zato so grožnje, surova sila, napadi in uboji še njihovo edino sredstvo. V svoji obupanosti pa nimajo več zavesti in slepo grabijo po nožu, ki jim sproti reže novo rane v živo meso. Opozicijska skupina, ki jo vodi dr. Maček, a v Sloveniji jo vzdržujejo bivši orjunaši, demokrati, samostojni socialisti, komunisti, nekateri nazovi-Slovenci in bivši krščanski socialisti, je oškrop-ljena s krvjo ubite žrtve Antona Hribarja, ki ga je sinoči z zasede zahrbtno napadla brez slehernega povoda tolpa slrasti pijanih tolovajev iz tega tabora. Ali 1k> kak pošten Slovenec mogel dati svoj glas za grupo, ki je oškropljena s svežo slovensko mučeniSko krvio? Državna oblast, ki je dala opoziciji vso svobodo volivne agitacije, je pri teh pojavili terorja krepko stopila na prste vsem atentatorjem na svobodo. Nocoj in jutrišnji dan bodo prostovoljni naši stražarji in javni organi čuvali mir in red in brez|K)gojiio v kali zatrli vsak najmanjši pojav naspia. Opozicija, ki je vpila po svobodi, je dokazala. da ne zna ceniti in ne loči svobode od raz-'vratnosti. Imela je vso svobodo, ki je dopustna v okviru zakona in naravne morale, pa jo je poteptala z lažmi in klevetami v pisani in tiskani liesedi ter končno z nasilji in izvršenim političnim ubojem. Pošten naš narod pa bo znal čuvali svojo svobodo in jo bo očuval v celoti, zlasti no- »Ce bi kdo izmed državnih uradnikov in uslužbencev gledal v Mačku svojega šefa in ne v resornem ministru, potem takemu uradniku rečem, da zanj ni prostora v državni službi! Nekaterim uradnikom stalnost zato nI bila podeljena, da ne bi iz te stalnosti naredili zase trdnjave, iz katere bi streljali v vlado in državo. Maček napoveduje vrnitev na I. 1918, toda jaz vprašam Mačka: Kaj je morda v času blažene avstro-ogrske monarhije padlo v glavo samo enemu upravnemu uradniku ali tudi samo enemu sodniku, da pri volitvah ne bi glasoval za vladne kandidate?« (Iz govora predsednika vlade dr. Stojadinoviča v Ljubljani dne 8. decembra 1938.) Volivni izidi po radiu Belgrad, 10. dec. AA. Vse radijske postaje v državi bodo dajale volivna poročila jutri od 10 naprej ves dan in vso noč na vsaki dve uri. Dr. Korošec obsoja teror opozicije Belgrad, 10. dec. m. Zaradi terorja od spodaj, ki ga Mačkovi pristaši sistematično izvajajo predvsem v savski banovini, pa tudi v nekaterih drugih krajih, objavlja današnje »Vreme« izjavo notranjega ministra dr. Korošca, ki se glasi: »Ker oblasti ne izvajajo nobenega terorja zaradi bližnjih volitev, smemo še manj dopustiti, da bi politične stranke, na primer na Hrvaškem, nekaznovano izvajale teror od spodaj. To naj vedo tudi organi oblasti kakor tudi oni, ki organizirajo akte proti ljudem, ki so drugačnega političnega mišljenja. V tem smislu sem znova izdal vsa potrebna navodila, da bi se vsakomur zagolovila uo-polna svoboda pri volitvah.« Voditelj Jugoslovanske strokovne zveze bo glasoval za dr. Korošca Z ozirom na razne govorice, ki so naslale zaradi mojega zadržanja za predstoječe volitve 11. decembra t. 1. si štejem v dolžnost, da dam sledečo javno izjavo. Kot zaveden Slovenec bom sel na volitve 11. decembra t. 1. z večino slovenskega naroda in bom glasoval za državno kandidatno listo g. dr. Stojadinoviča-dr. Korošca v prepričanju, da s tem glasujem ?a slovenski katoliški program in s tem tudi dokažem, da sem ostal zvest pristaš dr. Korošca iu zaveden član slovenske katoliške skupnosti. Tako bo ostalo prazno veselje in upanje vseh nasprotnikov slovenstva, ki so si že ineli roke od samega veselja, ker so pač mislili, da me bodo pri feh volitvah lahko prišteli med svoje pristaše. Tovariši, delavci! Pridružimo se vsem slovenskim delavnim stanovom in tako podprimo našega narodnega voditelja dr. Antona Korošča. Upam, da bodo mojemu koraku sledili še vsi ostali zavedni slovenski katoliški delavci, ki so do sedaj še omahovali. Zavedajmo se starega pregovora, ki pravi: Sloga jači, nesloga tlači! Zorman Rudolf. I. r. predsednik obrat, zaupnikov JSZ za kranjski okraj in predsednik JSZ v Šenčurju. Izjava Na kandidatni listi dr. Mačka, okrajni kandidat dr. Lončar Dragotin, sva določena za volišče na Mlinšah. Rožanc Franc za predstavnika, Hribar Ivan za namestnika. Izjavljava, da nisva dala ne ustmeno ne pismeno pristanka in proti temu najodločneje protestirava. Mlinše, 9. dec. 1938. Brihten volivni kandidat na Hrvaškem Zagreb, 10. dec. Neki hrvaški kandidat za sedanje državnozborske volitve je pred par dnevi razdelil med ljudstvo desni čevelj, levega pa jim bo izročil tedaj, ko bodo glasovali zanj. Po volitvah bo dobil torej vsak volivcc, ki bo oddal svoj glas za tega kandidata, nov par čevljev. coj in jutrišnji dan, da bo mogel v dostojanstvenem miru izglasovati zaupanje svojim preizkušenim voditeljem, Evropa bo jutri gledala na Jugoslav.,.A Na tisto Jugoslavijo, ki se je tako srečno ognila vsem zunanjim nevarnostim v skorajšnji preteklosti in sedanjosti. Ta Jugoslavija mora jutri premagati tudi vse notranje težave in ustvariti euolno silo vsega naroda, da preneha doba začetnih težav in bolečin državnega življenja. In vstopili bomo v nov čas, v katerem bodo povezane vse naše ustvarjajoče sile Srbov, Hrvatov in Slovencev v sporazumno urejenem domu, ki bo mogel dati največji uspeli koristnega in dobrega za vsakega brata in celo kraljevino. Ta nova doba mora z našo skupno pomočjo nositi imeni naših vodij dr. Stojadinoviča Milana in dr. Korošca Antona. Velikanske manifestacije v Belgradu za vlado dr. Stojadinovič - dr. Korošec V Belgradu so bile danes na predvečer volitev velike manifestacije za predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Pred Delavsko zbornico so 6e zbrale nepregledne množicc strankinih pristašev, delavcev, bojevnikov in akademske mladine. Vsa ta množica sc je uvrstila v četverostop ter z gadbo in lampiončki na čelu odkorakala pred predsedstvo vlade, ki jc bilo vse razsvetljeno z reflektorji. Ko sc je na balkonu pojavil nosilcc liste JRZ dr. Stojadinovič z. notranjim ministrom dr. Korošccm, ni hotelo biti navdušenju množice ne konca nc kraja. Ko se je navdušenje poleglo, so številni govorniki iz vrst množice poudarjali v svojih temperamentnih govo.rih navdušenie in globoko prepričanje v veličastno zmago JRZ pri jutrišnjih volitvah. Vsi govorniki «o posebno poudarjali, da pomeni jutrišnja zmaga največji triurni Jugoslavije, naroda in državne idcie. Končna jc povzel besedo tudi dr. Stojadinovič ter se zahvalil množici s temile berodami: »Bratje bojevniki, vi, ki ste ustvarili to državo, tovariši delavci, vi ki dvigate svojimi mišicami narodno blagostanje, draga moja mladina, na tebi počiva bodočnost države, vi vsi najbolj veste, kaj pomeni obvarovati državo. Naš program je: cn kralj, en narod, ena država! Vem, da boste jutri vsi do konca izpolnili svojo dolžnost. Jutri bomo slavili veliko zmago. Zahvaljujem se vam na tem priznanju spoštovanja, vdanosti in ljubezni. Živeli!« Besede dr. Stojadinoviča so sprožile še večje navdušenje med množica, ki jc prirejala navdušene ovacijc in klicala dr. StojadinoviČu in dr. Korošcu. Godba JRZ je zaigrala strankino himno, nakar je slrucikin pevski zbor odpel še rodoljubno pesem. V času, ka to poročamo, manifestacije še trajajo. Knez-namestnik se je vrnil Knez namestnik pri odhoda iz Pariza. flclgrad, 10. dec. AA. NJ. kr. Vis. knez namestnik Pavle se je iz tujine vrnil ▼ domovino ter prispel danes zjutraj ob sedmih na Jesenice. Od tam je takoj nadaljeval pot v Belgrad, kamor je prispel popoldne. Včeraj ob 8.30 je potoval skozi Ljubljano z dvornim vlakom Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki se je mudil v Londonu in v Parizu. Na kolodvoru so ga pozdravili ban dr. Natlačen in drugi predstavniki raznih oblasti. Knez namestnik je takoj nato odpotoval proti Belgradu. Belgrad, 10. dec. AA. Danes ob 18.53 »e ?c •vrnil iz inozemstva v Belgrad Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle v spremstvu ministra dvora Milana Antiča, in prvega adjutanta Nikole Hrističa. Sprejemu na postaji so prisostvovali tudi oba ostala kr. namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, vojni minister general Nedič, minister Vojko Cvrkič, angleški poslanik na našem dvoru sir Ronald Campbell z vojaškim _ odposlancem polkovnikom Strangom, ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja. ¥ešžega potnika ra Slovenijo, za provizijo, po možnosti z avtom, za prodajo volnenih in polvolnenih tkanin, iščemo. Ponudbe na upravo >Slovenca« pod št. 19126. Varšava, 10. dec. AA. Havas: Predlog o avtonomiji pokrajin Galicije in Volinije je napravil na vse politične kroge v Varšavi zelo globoji vtis. V teh dveh pokrajinah je 9,700.000 prebivalcev, in sicer 7 in pol milijona Ukrajincev, v Voliniji pa je 2,200.000 Poljakov in Judov. Tako se ukrajinske zahteve raztezajo skoraj na eno tretjino poljskega ozemlja in prebivalstva, ki šteje 32 milijonov Pariz, 10. dec. b. Zahteva poljskih Ukrajinccv po avtonomiji je povzročila v Parizu veliko senzacijo in vznemirjenje. Pariški radio je posvetil največji del svojega zunanje-političnega poročila varšavskim vestem o teh dogodkih. Ni dvoma, da bo zahteva poljskih Ukrajincev naletela na velik odpor varšavske vlade, ki bo brez dvoma storila potrebne protiukrepe. Govorijo, da ni izključeno, da iniciativa te ukrajinske manjšine pomenja pri-četek delovanja, katerega razvoj jc treba spremljati z največjo pozornostjo od vseh neposredno prizadetih vlad. Posebno pozornost temu vprašanju pa bosta posvetila Moskva in Varšava. Italija in Sueški prekop Rim, 10. dec. AA. Diplomatski nrednik agencije Štefani piše: Po uradnih statističnih podatkih upravnega odborn za Sueški prekop zavzema sedaj Italija drugo mesto v prometu skozi kanal, in sicer takoj za Veliko Britanijo. Na tretjem mestu je Nemčija, na četrtem Nizozemska, Francija pa šele na petem mestu. Italija prispeva s svojimi carinskimi plačili 25?6 vseh dohodkov društva za Sueški prekop. Vendar pa Italija ni udeležena pri Od nedelje Zunanji pregled »Očesna prevara« je imenoval nemški Ust »Frankfurter Zeitung« dva važna dogodka preteklega tedna, ki zares na prvi pogled drug drugemu nasprotujeta. Katera dva dogodka? Skoraj z istim dnem, ko sta Francija in Nemčija podpisali izjavo, v kateri druga drugi priznavata končnovel javnost medsebojnih meja in druga drugi obljubujeta, da se ne bosta napadali z orožjem v roki (dne 6. decembra 1938) je prišlo med Francijo in Italijo do velike napetosti in so se v obeh državah pripetile obsežne demonstracije druga proti drugi. Italija in Nemčija sta zaveznici in njuno zvezo imenujejo »os Rim— Berlin«, o kateri tako Nemci kakor Italijani venomer poudarjajo, da je neporušljiva in da je jamstvo za ohranitev evropskega miru. Kako je torej mogoče, bi se vsakdo vprašal, da se italijanski zaveznik te neporušljive osi spre s Francijo v istem trenutku, ko se nemški zaveznik tega nezlomljivega osišča s Francijo spravi v prijateljskem duhu? Ali zaveznika Italija in Nemčija v pogledu Francije nimata iste politike? Ali v pogledu razmerja do Francije »osišče Rim—Berlin« nima enotnih, zunanjepolitičnih ciljev? Ali Italiji ni prav, če se Nemčija s Francijo spoprijazni, in obratno? Ta vprašanja se vsakomur vsiljujejo, kdor pazljivo zasleduje zunanjepolitične dogodke. »Očesna prevara«, pravi »Frankfurter Zeitung«, to nasprotjo je samo navidezno, zavezništvo med Italijo in Nemčijo je trdno, njuna politika je enotna, le malo šo počakajmo, pa se bo to zopet udarno izkazalo. Kaj se je zgodilo? V Rimu je zunaji minister grof Ciano pred parlamentom govoril o »naravnih težnjah italijanskega naroda«. Ko je te besede izrekel, je planil iz ust poslancev kar naenkrat vzklik: Tunizija, Korsika, Sar« ja, Dži-h u t i. Iz poslanske dvorane so se ti vzkliki zanesli ven na rimske ulico, kjer jih jo ponavljalo na tisoče navdušenih grl. Imena, ki so jih vzklikali, pa so imena francoskih dežela, francoskih pokrajin, francoskih kolonij! Torej se je po Rimu dejansko razlegal vzklik Italije, ki želi seči po francoskih krajih! V Franciji so takoj izbruhnile demonstracije proti Italiji, na katere so v Italiji odgovorili z demonstracijami proti Franciji. In tako je šlo ves teden. Časopisje pa drug drugega ostro napada. Na prvi pogled torej izgleda, da se je pojavila nova velika mednarodna težava, da namreč Italija izraža težnje po izrazito francoskih krajih, in da se Francija pripravlja, da jih z vso odločnostjo brani. Med obema velesiiama je nastala napetost, ki je še dolgo ne bo konec. Istočasno skoraj pa je Nemčija s Francijo podpisala iz, j avo o nenapada-n j u in s tem zaključila prepir, ki je trajal 20 let Med Nemčijo in Francijo ni več nobenih nesoglasij. Za Francijo na nemški meji ni več nobene nevarnosti. Nastopilo je mirno, prijazno sosedsko ozračje, iz katerega se bo po vsej verjetnosti raz-vijo prijazno sodelovanje. i dobičku. Znano je, da je družba t visokimi carinami ia taksami že sedemkrat izplačala vloženi j kapital. Velika Britanija, ki je plačala žc ogromne zneske za carino in takse, ima tudi majhne dohodke, dočim odpade na Francijo, ki s svojim prometom skoraj prav nič ne sodeluje pri carinah in taksah, največji del dohodkov. Nemška pogodba z Litvo Kovno, 10. dec. b. Z ozirom na jutrišnje volitve v Kiajpedi (Memel) poroča »Daily Telegraph«, da so lahko po ozračju, ki je nastalo, sklepa, da Klajpeda ne bo nič več v sestavu li-tvanske republike. Tako Nemčija, kot tudi Litva se zavedata, da je vrnitev Klajpede le še vprašanje časa. Priključitev Klajpede bi se morala izvršiti k Nemčiji že prihodnje leto. Zaradi tega dejstva je že sedaj nastopil beg židovskega kapitala. ki ga cenijo na 400.000 funtov. Med Litvo in Nemčijo tečejo važna pogajanja za pomiritev nemškega prebivalstva v Menihi. Govorijo o dale-kosežnih ugodnostih za memelske Nemce. Glede njihovih zahtev, ki so jih postavili v svoji spomenici in s katero zahtevajo spremembe statuta za vodstvo menielskega ozemlja, izvemo dalje, da bodo podpisnice pogodbe: Anglija, Francija, Italija in Japonska naprošene, da dajo svoj pristanek na te spremembe. Nemški poslanik v Kovnu je odpotoval v Berlin, kjer bo dobil nova navodila. Belgrad, 10. dec.. m. Današnje »Službene No-vinc« objavljajo uredbo o organizaciji dentislično-tehnične zbornica do nedelje | Ali je Nemčija s tem holela, da italijanskih I teženj proti Franciji ne bo podpirala, ali pa se je hotela Francija na svoji severni nemški meji zavarovati, da bi imela večjo odpornost napram Italiji? Šole bodoči tedni bodo pokazali, v čem je ta »očesna prevara«, o kateri govori nemški list, in kako se bo v dejanjih izražalo sodelovanje »osišča Rim—Berlin« pri reševanju napetosti, ki jo nastopila med Italijo in Francijo. Tudi na evropskem vzhodu prihajajo na obzorje obrisi zanimivih zunanjepolitičnih razvojev. Nemčija je rešila Karpatsko Ukrajino, da je niso pobasali Madžari. Ta Karpatska Ukrajina se sedaj organizira z nemško pomočjo. A istočasno je nastalo mogočno valovanje med Ukrajinci na Poljskem (7 milijonov), ki zahtevajo samoupravo, a tudi med Ukrajinci v sovjetski Rusiji (32 milijonov), ki zahtevajo neodvisnost, in kjer je sovjetska vlada morala prav te dni aretirati večje število generalov, ki jih obdolžuje veleizdaje. Imamo vtis, da stojimo tik pred porodom velikega vse-n krajinskega gibanja, o katerem vemo, da ga podpira v prvi vrsti — Nemčija, saj je Praga, 10. dec. TG. Ministrstvo za javna dela je izdalo nekaj podrobnostnih podatkov o veliki avtomobilski cesti, ki jo hoče češko-slovaška vlada zgraditi vzdolž vse države od nemške pa do romunske meje. Cesta bo dolga 1000 km in široka 10 m. V sredi bo 3 m širok pas nasajen z grmičevjem. Ob straneh bo tudi hodnik za pešce. Križišča bodo premagana s pomočjo nadvozov in podvozov, tako da cesta nikjer ne bo zadela na nobeno oviro. Cesto bodo gradili vsega skupaj pet let. Prihodnje leto nameravajo zgraditi prvih 300 km. V naslednjih letih bodo gradili po 200 km, tako da bo jirvo leto pripravljena proga, drugo leto pa se bo zgradilo cestišče. Stroški bodo znašali tri in pol milijarde čeških kron (okrog pet milijard dinarjev) ter bo pri gradbi zaposlenih 110 inženirjev, 120 tehnikov ter 60.000 delavcev, medtem ko bo 40.000 delavcev dobilo zaposlitev z dovažanjein potrebnega gradiva. Cesta se ne bo nikjer dvigala nad 8% ter ne bo delala skoraj nobenih večjih krivulj. Najmanjši radij krivulje bo 400 m. Načrti so že vsi pripravljeni. Tudi črla je na češkem in Moravskem že določena, na Slovaškem jo mora odobriti še slovaška vlada. Glede proge po Karpatski Ukrajini pa še ni ničesar določenega, kajti tamkaj bodo naleteli na največje ovire, ko je vsa ravnina prišla pod madžarsko oblast in bo cesta morala iskati svojo progo po težavnem gorovju. Stroške bo krila država s pomočjo inozemskega posojila. Daladierova zmaga Pariz, 10. dec. AA. Havas: Parlament je s SIS proti 241 glasovom izglasoval zaupnico vladi. 53 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Nova vladna večina, ki se je pokazala včeraj pri glasovanju, Hitler sam ta efij podčrta! ▼ svoji kVjlgl »Meln Kampf« (Moj boj). Z ustanovitvijo velike ukrajinske države hoče Nemčija priti do stalnic žitnic za prehrano svojega ljudstva, a istočasno hoče zrušiti sovjetski režim v Rusiji. Da ta misel ni vzeta iz zraka, dokazuje dejstvo, da se je Poljska zadnje dni približala sovjetski Rusiji, kakor da bi že računala s skorajšnjo potrebo, da brani svoje Ukrajince, in da je sovjetska Rusija iz istega preudarka poljsko roko radevolje sprejela. Na vzhodnoevropskem področju je treba pričakovati torej zanimivih razvojev, tem bolj zanimivih, ker je tudi Romunija sredi nevarnega trenja, ki je nastalo po umoru voditelja romunskih fašistov Codreana, katerega smrt nemško časopisje odkritosrčno obžaluje. Na Češkoslovaškem se razmere urejajo — v političnem in gospodarskem objemu Nemčije — država se organizira in je začela dihati normalno življenje. V Španiji ni bilo ves teden nič novega. Na Daljnem vzhodu ni nobenih večjih novic s kitajskih bojišč. V Limi t Južni Ameriki zborujejo predstavniki 21 ameriških držav, kjer hočejo ustanoviti gospodarsko in politično obrambno organizacijo proti razmahu totalitarne trozveze Nemčija-ltalija-Japondska po obeh Amerikah. obstoji kz treh četrtin radikalov, iz nekaj članov socialistične in republikanske unije, od neodvisne levice, ki je bila dosedaj v sestavu ljudske fronte iz članov vseh skupin, ki so bile prej v sestavu manjšine, in siccr iz neodvisne demokratske in radikalne levice, iz zveze republikanske levice, iz neodvisnih radikalno-narodnih demokratov, iz neodvisnih članov narodne akcije, iz francoske socialne stranke, iz republikanske in narodne zveze. Na Daljnem vzhodu Tokio, 10. decembra. A A. DNB: Sovjetske oblasti v severnem delu otoka Sabalina, so že večkrat odvzele japonskih delavcem, ki ro zaposleni na petrolejskih poljih, pravico gibanja in jim ukazale takoj zapustiti otok. Tako postopanje nasprotuje pogodbam, ki so bile sklenjene med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Tokio. 10. decembra. AA. DNB: Dosedanji pomočnik vojnega ministra general Tojo je bil imenovan za glavnega inšpektorja letalske sile. Dosedanji pomočnik inšpektorja za vojaško vzgojo general Jamavaki pa je bil imenovan za pomočnika vojnega ministra. Za pomočnika Sera generalnega štaba je bil imenovan general Jakaimn, n dosedanji pomočnik generala Tada, pa bo dobil važno mesto na kitajskem bojišču. Zagrebška vremenska napoved: Hladneje s padavinami. Zemunska vremenska napoved: Deževalo bo na zahodni polivici. V severovzhodnih krajih bo košava, Toplota se bo dvignila. Ukrajinci hočejo svojo državo Na Poljskem so zaradi tega silno razburjeni Del velikanske množice na manifcstacijskem volivnem cbororanjn pred Unionom t Ljubljani 8. decembra. Zborovalci po ojačevalcih navdušeno poslušajo govore dr. Stojadinoviča in dr. Korošca X veliki unionski dvorani. 1000 m dolga cesta za pet milijard Gradilo jo bo 100.000 delavcev pet let od Prage do Chusta Slovenci bomo danes volili tako: Danes, t nedeljo, se bo bila odložilna bitka. Že sedaj mirno lahko trdimo, da bo zmagala Jugoslovanska radikalna zajed-nica z državno listo dr. Milana Stojadinoviča. Naša zmaga pa mora biti nad vse veličastna, zato bodo vsi pravi Slovenci polnoštevilno šli na volišča in tam glasovali za slovenske kandidate na listi dr. Milana Stojadinoviča. Niti en zaveden slovenski volivec ne sme t nedeljo ostati doma, niti en sloveski volivec ne sme glasovati za narodno izkoreninjence, ki so se zbrali na Mačkovi listi. S seboj na volišče vzemite kakršnokoli legitimacijo, kakor delavsko knjižico, potni list, vojaško knji-živo in podobno. Ko boste stopili v glasovalno sobo, morate povedati glasno, da vas slišijo vsi člani volivnega odbora, svoje ime, priimek, poklic in stanovanje tnko, knkor sto vpisani v volivni imenik. Nato pn jasno in odločno povejte: V Ljubljani: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Antona Korošca ter Pavla Masiča.« V okraju Črnomelj: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Jure Koceta.« V okraju Kamnik: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Ivana Štrcina.« V okraju Kočevje: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Alojzija Riglerja.« V okraju Kranj: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Janeza Brodarja.« V okraju Krško: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Miha Kreka.« V okraju Litija: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Jožeta Lavriča.« V okraju Logatec: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Franca Gabrovška.« V okraju Ljubljana-okolica »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Antona Korošca ter Miloša Stareta.« V okraju Novo mesto »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Franca Kulovca.« V okraju Radovljica: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Albina Šmajda.« V okraju škofja Loka »•Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Ivana Dolenca.« V okraju Brežice: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Josipa Tratnika.« V okraju Celje: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Alojzija Mihclčiča.« V okraju Gornji grad: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Martina Steblovnika.« V okraju Dolnja Lendava: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Franca Klara.« V okraju Konjice: »Glasnjem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Sevška Maksima.« V okraju Laško: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Mirka Bitenca.« V okraju Ljutomer: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Franca Snoja.« V okraju Maribor desni breg: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Franca Kobana.« V okraju Maribor levi breg: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Franja Žebota ter Josipa Špindlcrja.« V okraju Murska Sobota: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Franca Bajleca.« V okraju Dravograd: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Karla Gajška.« V okraju Ptuj: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Marka Kranjca.« V okraju Sloven) Gradec: »Glasujem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata Ivana Teuersehuha.« V okraju Šmarje: »Glasnjem za listo dr. Milana Stojadinoviča in za kandidata dr. Antona Ogrizka.« LJnMjana Komenskega oL4 Talefon It. 862» Dr.fraaeDeigsM bf-frim^ MnTg.tHv^ Ord) iilra: 11.-4. Koledar Nedela, It. decembra: Tretja adrentna nedelja: Damaz, papež; Hugolin, puščavnik. Ponedeljek, 12. decembra: Aleksander, mučenec; Dionizija, mučenka. Torek, 13. decembra: Ladja, devic* mučenka. Novi grobovi t Anton Ožura trgovec In posestnik r Osilnid ob Kolpi je nmrl t petek, dne 8. t m. Zaman je bilo vse prizadevanje in iskanje zdravniške pomoči, da bi mu rešila življenje. Bil je blaga duša; imel je za vsakega prijazno besedo; bil je skrben družinski oče, dober gospodar in ugleden trgovec, poznan in čislan daleč na okoli, značajen v svojem krščauskem prepričanju. Pred leti bi postal kmalu žrtev znanih prejšnjih političnih razmer. Zapušča soprogo in petero otrok, izmed katerih sta zlasti poznana gdč. Jožica, poštna upravnica, ki se z vnemo udej-stvuje v domačem Prosv. društvu, in pa g. Tonček, poštni upravitelj na Golniku; njegove ljubeznivosti se spominja marsikateri pacient zdravilišča. — Pokojnik je bil korenina, kakršne mro' le na Slovenskem. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Vrbnjah pri Radovljici je umrl 8. decembra 85 letni prevžitnik Anton Vovk. Pokopali so ga v soboto, 10. decembra dopoldne v Mošnjah, kjer 6ta se pred 53 leti poročila 6 še čvrsto ženo Katarino. Naj v miru počival Osebne novice = Poročila sta se g. Anton Ijcnarčič, Vapetan fregate, komandant broda »Neretva«, in gdč. Erika Schmid-Skušek, hčerka naše Japonke. Bilo srečno! Čuvajte zdravjel <*»—Kupujte LUTZ-peči! Tovarna Ljubljana VII. Šiška. — Božični dar v obliki slovenskih knjig zbira za naše naseljence Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva 7. Bližajo se božični prazniki, katere preživljamo najraje v krogu 6vojc družine in v območju rojstne župnije. Spomnimo se pa, koliko je slovenskih družin, pa tudi posameznikov, ki bivajo nt samo daleč od rojstne župnije, temveč tudi izven slovenskega občestva. To so naši naseljenci po raznih krajih Srbije, Bosne in Hercegovine. Kako pogrešajo slovenske besede v svoji najbližji okolici, kako jo pogrešajo tudi v cerkvi, zlasti ob velikih praznikih, kot je n. pr. božič, ko zadone tako lepe slovenske božične pesmi iz cerkvenega kora. Radi bi jim olajšali to hrepenenje, ki jih žene nazaj pod svoj rodni krov iz tujine, vsaj delno jim moramo odpomoči, če jim preskrbimo slovenskih knjig, da Izbira nI težka, če se odločite za dober aparat znamke kateri si je pridobil sloves in dvakratno priznanie na medna-rod. razstavi v Parizu | ti r»*j ob čitanru lajiajo tujino. Vsaka (loTioalu knjiga j« dobrodošla. Preglejmo »vaje knjižnic« in darujmo ta božični dar vsaj eno slovensko knjigo v zgornji namen. Knjige sprejema Ljudska knjižnica Prosvetne zveze, na Miklošičevi cesti 7 od 8 do 12 in od 2 do 7 zvečer. Na željo pošljemo tudi na «ta-novanje po knjige. — Pred državno komisijo praktične wči-teljske izpite v Ljubljani so v dneh od 2. do 9. decembra 1938 položili praktični učiteljski izpit naslednji učitelji in učiteljice: Kučan Koloman, čuček Karel, Koren Alojzij, Mihelčič Edvard, Narad Marija, Pajk Marija, Bezeg Danica, Hafner Marija, Kelvišar Marija, Kuhar Ivan, Oset Zora, Šinkovec Emanuel, Vaupotič Ivan. — Našim društvom in odrom priporočamo do sedaj povsod toplo od občinstva sprejeto ljudsko igro v petih dejanjih: »Krucit, ki se dobi v vseh knjigarnah in pri avtorju Antonu Brumen v Mariboru. Istotam se dobi v rokopisu tudi iz naše slovenske zgodovine vzeta igra v 4 dejanjih »Osojski mutec«, ki je tudi žela do sedaj obilo priznanja. Društva, sezite po njih. Pogoji so lahki. — Nova lekarna. V Devici Mariji v Polju je otvoril novo javno lekarno: Mr. Ph. Kraut Igor. — Duhovne vaje za dekleta bodo v »Domu Device Mogočne« od 26. do 30. decembra. Pri-četek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina 100 din. Prijavite se na Pred-atojništvo Lichtenthurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg 8. — Vreme. Jugoslavija: Deloma oblačno vreme v sredini države in na severozahodnem delu. Oblačno z dežjem v ostalih delih. Košava v Podonavju. Temperatura se je v splošnem zvišala. Najnižja je zabeležena v Tuzli —7, najvišja pa v Herceg Novem -f 13 stopinj. Napoved za danes: Oblačno po vsej kraljevini. Deževalo bo na zahodni polovici. Močna košava v Podonavju, kjer "bo nekoliko jasno. Temperatura se bo zvišala. Čuvajte zdravje! f'-— Kupujte LITTZ-peHI Tovarna Ljubljana VII. Šiška. — Požar. Pri Sv. Lenartu ▼ Slov. goricah je Izbruhnil dne 8. decembra 1938 ob pol 9 zvečer ogenj pri žagi Šumana Maksa ter uničil celo poslopje žage. Gasilci so rešili električno strojno napravo in v bližini veliko zloženih raznovrstnih desk. Škoda je precejšnja. — Zveza za tnjsld promet v Slovenffl Je za božične praznike pripravila izlete m Split, Dubrovnik, Sarajevo, Trst, Gorico in Idrijo ter Pariz in Nico. Prijave sprejemajo vse biljetarne Putnika do vključno 17. decembra t L — Nesreče in poškodbe. V Dolu pri Litiji bo na praznik neki fantje napadli 30-letnega Lojzeta Vrtačnika in ga tako močno pretepli, da je dobil poškodbe po vsem telesu. — V Velikem Gabru je nekdo eunil v ramo posestnikovega sina Ivana Slaka in ga močno poškodoval. — V Žireh se je hudo ponesrečil posestnik France Povše. Splašili so se mu konji in je Povše padel pod voz. Konji so ga še celo nekaj časa vlekli za seboi. Povše je dobil smrtnonevarne poškodbe ter leži nezavesten v ljubljanski bolnišnici. MNOGO PRjHRANjTE če kupujete kvalitetno blago za zimske suknje, plašče in obleke pri tvrdki LJUBLJANA Aleksandrova c.7 Izgotovljene zimske suknje, obleke itd. Ii|[| . vedno v zalogi Lastni izdelki! Moderni krojil — Nega nog. Če vas pečejo noge, če imate kurja očesa, trdo kožo nli zarasle nohte, obiščite naš oddelek za nego nog. V posebej za to pripravljeni kopeli vam osvežimo noge, odstranimo brez bolečin kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte. Nega nog z masažo, ki vas osveži, stane 10 din. Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Obiščite nas, prepričajte se sami. — Bata. — Božična darila za otroke in odrasle dobite pri Novi založbi v Ljubljani: mladinske knjige in slikanice, izbrano umetno in znanstveno slovstvo, umetnine iz brušenega stekla in porcelana, vseh vrst nalivna peresa. — Velika izbira jaslic in okrasja za božično drevesce. Specllalisl m žensfte bolezni DR.IPAVIC BENJAMIN, zopet ordinira Maribor, Tomšičev drevored 4, sanatorij — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 10. t. m. je objavljen »Pravilnik o poslovanju razsodišč inženirskih zbornic« dalje »Pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpita v kmetijski stroki za uradniške pripravnike s srednjo kmetijsko šolo«, »Spremembe in dopolnitve statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev«, »Spremembe in dopolnitve statuta Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljuhljani« in »Dopolnitev obrazca za potrdilo o trajanju učenja po zakonu o obrtih«. Odlična kakovost res odlična, ki je ima slovenski izdelek HUBEETUS milo, Vas bo uverila. da je najboljša kupovati domače milo. — V lastnem interesu vsakega bolnika, ki se želi znebiti astme (naduhe), bolezni pljuč in podobnih bolezni, je, da se okoristi a ponudbo tvrdke Puhlmann & Co., Berlin 619, Mtiggelstrasse 25/25a, ki deluje že več let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas na str. 5. — Biljete z originalnimi iotogralijami za božična in novoletna voščila, na željo fotografije tudi na izbiro priporoča M. Tičar, Ljubljana. Lastni fotoatelje. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Dospela je nova pošiljka vseh tip K0RTING aparatov, pa Vas vljudno vabimo na brezobvezen ogled istih Kditing - Blupunkt ■ Sachsenwerk Glavno zastopstvo: nton Birke Lisibliana, Mestni trg št. 9 Telefon 24-56 Milili Framcani! Spomnite se lota 1914, ko je bil pokojni župnik Franc Muršič aretiran, opljuvan, pretepen in zaprt v graških zaporih tor po tako groznem trpljenju leta 1910 umrl. Kje in kaj so bili takrat dr. Pirkmajer Čeme. Kodrič in drugi, vam je znano. Vsi ti ljudje so preobleki nacionalno suknjo. dn so si zagotovili svoj obstoj. Ako bi JNS-arska gospoda vladala, bi se primeri leta 1914 ponavljali. Sedaj iščejo vaše glasove, da bi se rešili neizprosne usode političnega pogina, ki jim preti. Zato naj vsak Frnmčnn glasuje za kandidata, ki ga priporoča dr. Korošec, prijatelj pokojnega župnika, da ce (ako oddolžimo njegovim manom Nn ustrašite se groženj, kajti dr. Koroščeva zmaga je gotova! Zivcl dr. KoroSecl CONTINENTAL Trajno darilo za Božiči IVAN LEGAT LJUBLJANA Prelarnova 44 TeL int. 26-38 MARIBOR Vetrlnjska 30 Tel. Int 24-34 Zadnja pot Jakoba Vrečka Celje, 10. decembra. Na Marijin praz-nfk smo spremljali na zadnji poti bivšega narodnega poslanca z« okraj Šmarje pri Jelšah g. Jakoba Vrečka. Kljub mrzlemu zimskemu dnevu se je na domu Jakoba Vrečka, kjer je ležal na mrtvaškem odru, zbrala množica faranov ob-šfirne župnije ter mnogo prijateljev pokojnika tudi od drugod. Točno ob 10 dopoldne Je rvetnlk g. Anton Kodper blagoslovil truplo pokojnika, domači pevci so zapeli pretresljivo ža-lostinko, nakar je krenil sprevod k farni cerkvi na Ponikvo, kjer je bila ob 10.30 sv. maša za pokojnika b cerkvenimi obredi ln petjem žalo-stink. Cerkev je bila nabito polna faranov in prijateljev pokojnika. Po maši je krenil sprevod na domače pokopališče, prav vsi so spremili pokojnika na zadnji poti, veliko število pogrebcev z gorečimi svečami v rokah. Ob odprtem grobu Je domači g. župnik opravil zadnjo molitev za pokojnika in mu ganljivo spregovoril v slovo, poudarjajoč posebno pokojnikovo vzorno krščansko življenje, njegovo ljubezen do slovenske besede in knjige, njegovo ljubezen do kmetskega stanu ln zvestobo do katoliške cerkva Malokatero oko je ostalo suho. Nato je govoril pokojnika v »loro bfvM narodni poslanec dr. Jakob Hodžar, odvetnik v Celju, kot tovariš pokojnika v belgrajskem parlamentu z njemu lastno odkrito besedo, predvsem o javnem delovanju pokojnika še v bivši Avstriji in po vojni vihri v Jugoslaviji. Pokojnik je zastopal šmarski okraj v Gradcu in na Dunaju in se že takrat boril predvsem za svoje tovariše-spodnje-štajerske kmete. Vse svoje dolgo življenje je bil značajen in marljiv zagovornik kmetskega stanu. V domači občini je bil občinski odbornik in tudi župan, najdemo ga kot delavca na polju zadružništva, tako tudi med soustanovitelji domače hranilnice in posojilnice. Bil je tudi član uprave bivše Spodnještajerske hranilnice v Celju, ki je pozneje dala podlago bivši Oblastni hranilnici za Mariborsko oblast, sedaj Banovinska hranilnica, podružnica Celje. Z isto ljubeznijo je deloval za slovenskega kmeta kot narodni poslanec za šmarski okraj tudi v belgrajskem parlamentu. Marsikateri z akademično izobrazbo je v težkih časih polpreteklo dobe menjaval svoje prepričanje, preprosti sin slovenske kmetske hiše Jakob Vrečko je do groba stal neomajno trdno v vrstah SLS in sedaj JRZ. Še na smrtni postelji se je zanimal za potek volivnih priprav in želel čim sijajnejšo zmago JRZ 11. decembra. Tipična je bila zvestoba pokojnika načelom SLS in zvestoba do voditelja Slovencev dr. Antona Korošca. Ob koncu se je govornik poslovil od pokojnika v imenu zadružništva, kmetske in županske zveze, stranke JRZ in še posebej v imenu bivših njegovih tovarišev poslancev. Počivaj v miru v ljubljen! domač! zemlji! Slovenske kmečke matere naj vzgojijo še mnogo takih vzor mož — poštenjakov I Mednarodno fotografsko tekmovanje za Roiicifiex in Rolleicord od 1. januarja do 31. avgusta 1939. 500 nagrad, častna nagrada 500 nemških mark. Ob času, ko fotografija obhaja stoletnico svojega postanka, poživljamo vse lastnike Rolleiflexov in Rolleicordov; Pošljite svoje najboljše slike! Ustvarili boste veličastno delo »V čaru luči«. V njem boste govorili vsem svetu: Take 6like nastanejo iz vzajemnosti med tehnično popolnostjo Rolleikamere in navdušenjem stotisočev Rollei-amaterjev. Najboljši posnetki se seveda ne posrečijo kar na povelje, tudi če imaš najboljšo kamero. Vsak umetnik se mora boriti, mora vedno znova poskušati. V fotografskem jeziku bi se to reklo: Marsikak film moraš osvetliti, preden moreš iz številnih dobrih slik izbrati res nekaj najboljšega. Da bi Rolleiamaterji dobili novo pobudo v vesolju do ustvarjanja, prireja tvrdka Franke & Heidecke nagradno tekmovanje: 500 nagrad v gotovini je na razpolago. Motiv lahko izbirate po mili volj!; tudi Število slik ni omejeno. Vse, kar bo dobro posrečeno, novo v sestavi nli tehnično zanimivo, pride v poštev. Specialisti iz kateregakoli področja nikakor ne smejo rok križem držati. Ocenjene ne bodo samo umetniške, ampak tudi nenavadne in redke slike. Poslati morale povečavo v velikosti vsaj 12X12 cm ali izvirne barvne diapozitive. Končni rok je 31. avgust 1939 (poštnega pečata). Natančni pogoji se dobe začetkom decembra v fototrgovinah. Slovenska Ljubljana Vsi ljubljančani, ki čutijo slovensko, bodo danes na volišču izjjavili: „GIasuIem za listo dr. Stojadinoviča ter kandidata dr. Ant. Korošca in Pavfa Masiča" Člani JRZ v Ljubljani Danes zjutraj, takoj ob sedmih, stopite na volišča in storite svojo dolžnost! Nato pa smatrajte za svojo člansko nalogo, da se stavite na razpolago volivnim pisarnam in da vse storite, da bo zmaga v Ljubljani prodorna in prepričevalna! — Mestno tajništvo JRZ. Volivne pisarne JRZ v Ljubljani so danes na sledečih krajih: Za 1. volišče pri Čarmanu Francu, Vodnikova 211 (in n e v restavraciji Čarman, kakor so bili volivci 1. volišča pomotoma obveščeni). Za 2. volišče pri g. Kopaču Stanku, Vodnikova 198. Za 3., 4. in 5. volišče pri g. Filaču Jožefu, Gasilska 19. Za 6. volišče v Mavričeri dvorani, Trstenja-kova ulica. Za 7. in 8. volišče ▼ gostilni g. Fortune na Vodovodni cesti. Za 9. volišče v Mavrifevi dvorani, Trstenjako-va ulica. Za 10. in 11. voliSče pri g. Jakliču Ladu, Ko-roSčeva 19. Za 12. volišče v gostilni Pečar ▼ Krekovi ulici. Za 13. volišče v gostilni Svetel v Bohoričevi ulici. Za 14. volišče v gostilni pri Majarončku, Šlaj-merjeva ulica. Za 15. volišče ▼ hiSi na Vidordanskl e. 16. Za 16. volišče v Akademskem domu na Miklošičevi cesti. Za 19. volišče v pisarni g. Adamiča na Gospo-BTotski cesti 7« Za 20. in 21. volišče v Zadružni kleti (L Del. konsumno društvo). Za 22. volišče v gostilni Usenik na Borštnikovem trgu. Za 23. volišče v gostilni »Pri Katercic v Rožni dolini. Za 24. in 25. voliSče ▼ gostilni Pavli« na Glincah. Za 2G. voliSfe v gostilni Oblak. Za 27. volišče t gostilni Usenik na BorStnfko-.vem trgu. Za 28. in 29. volišče v Prosvetnem domu v Trnovem. Za 30. roliSfe v gostilni Stelner na Opekarski eesti. Za 81. voliSče ▼ hiSi Prlvo« 1«. Za 32. volišče v kavarni Vospernik na Starem trgu 34. Za 33. veliSfe r vrtnem salonu restavracije Klemenči« na Krekovem trgu 11. Za 34. volišče t gostilni Zaje Mlliee, Poljanska cesta U. Za 35. voliSče v gostilni Filipovi« na Ambroie-vem trgu 1. Za 36. voliSče t gostilni Rozman v PovSetovl uliei 55. Za 37. voliSče v gostilni Maren«e, Dolenjska cesta 20. Za 38. volišče v hiši g. Modiea Antona, Ižanska cesta 299. Za 39. volišže v Rokodelskem domu na Ko-menskega cesti. Pozivamo vse naSe volivce, da se jutri zanesljivo tako pred kot po volitvi zglasijo v pristojnih volivnih pisarnah. Ali že veste, da popolnoma odprodalamo BKsr-Lenasi & Gerkman, Ljubljana Kamgarn, sukno, damsko blago in svila. P os luži te se ugodnosti. Izjava Podpisan! posestnik K e r š i č Pavel, Ižanska cesta 375, Ljubljana, tem potom izjavljam, da mi je popolnoma neznano, kako je prišlo moje ime za namestnika predstavnika liste dr, Vladimirja Mačka za okrajna kandidata dr. Stanovnika in dr. Breclja Antona, ker nikdar nisem pristal na to. Sem pa delaven odbornik krajevnega odbora JRZ na Barju ter se bom potrudil, da bo zmaga na Barju čim častnejša za našega edinega, nespornega voditelja dr. Anton Korošca in Pavle Masiča. Ljubljana-Barje, dne 10. decembra 1938. Keršič Pavel l r. Izjava Podpisani Dobovišek Mihael, strojni kon-strukter, Tugomerjeva ulica 27 (prej Zgornja Šiška 210) izjavljam, da odlagam mesto namestnika predstavnika na državni kandidatni listi dr. Vladimirja Mačka za kandidata dr. Stanovnika Ivana in dr. Breclja Antona na 2. volišču mesta Ljubljane. Ker funkcije no bom izvrševal, prosim, naj se 1110 črta. Gornjo Izjavo sem danes predložil okrožnemu sodišču v Ljubljani. V Ljubljani, 26. novembra 1038. Mihael Dobovišek. Izjava Podpisani Cernič Alojzij, pasarskl pomočnik, Orlova 21, sem zaznal, da me je g. dr. Ivan Stanovnik na svoji kandidatni listi označil za predstavnika na 30. volišču v Ljubljani. Izjavljam, da sem prišel na to listo le po samovolji omenjenega kandidata, ne da bi sam bil kdaj na to pristal. Tega niti ne bi mogel storiti, ker sem zvest pristaš dr. Antona Korošca in sem zaradi tega tudi prevzel mesto namestnika predstavnika dr. Koroščeve kandidatne listo za 37. volišče. .V Ljubljani, 10. decembra 1038. Lojze Cernič 1. r. Gledališče Drama: Nedelja, 11. dec. ob 20: »Trideset sekund ljubezni«. Izven Znižane cene. Ponedeljek, 12. dec.: Zaprto. Torek, 13. dec.: Zaprto. Opera: Nedelja, 11. dec. ob 20: »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 12. decembra: Zaprto. Torek 13. dec.: Zaprto. Prireditve in zabave Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani vprizori v nedeljo, 11. decembra, ob 8 zvečer ob 20 letnici smrti Ivana Cankarja njegovo dramo v 3 dejanjih »Jakob Ruda« v režiji Milana Skrbinška. Uvodno besedo govori dr. p. Roman Tominec. Vstopnice od 4 do 10 din v pisarni Pas et bonum v frančiškanski pasaži. Člani popust Predavanja Ženski odsek Šentpetrske prosvete rma v ponedeljek, 12. t. m. ob 20 v društveni dvorani predavanje. Predaval bo g. urednik Košiček. »Človeški obraz in njegov izraz« je naslov skioptičnega predavanja, ki ga bo imel v torek 13. decemiira ob 8 zvečer oh krasnih slikah o izrazni sili človeškega obličja dr. p. Roman Tominec na XX. prosvetnem večeru Frančiškanske prosvete M. O. Vstopnice po 3 din v pisarni »Pax et bonum«. Člani popust. Prosvetno društvo v Sp. Šiški ima v ponedeljek, dne 12. decembra ob 8 zvečer v samostanski dvorani predavanje o invalidih. Predava g. Košir. Sestanki Zveza akademsko izobraženih žen vabi svojo članico na redni sestanek (Cankarjev večer), ki bo v torek, 13. t. m., ob 20.30 v klubski sobi kavarne »Union«. "■AT/no Kode/fevo tei.4i-64mm Danes ob poI 3, pol 6. in pol 9. ter jutri ob 8. uri La Habanera (Žarah Le ander) Patrioti (Lida Baarova) Kino Zvočni kino Vi« predvaja danes ob 4, 6 fn 8 zvečer film iz vojaškega življenja in bojev v času Napoleona »Hrabrost kapetana«. V glavni vlogi Gustav Diehl in Lil Dagover. Za dodatek zvočni tednik. Preselila se je s Starega trga tvrdka FR. P. ZAJEC izprašan optik in urar v Stritarjevo ul. 6 pri frančiškanskem mostu (tromostovje) LJubljana Priporoča se za n a d a l.j n o naklonjenost-Cene solidne. Strokovna izvršitev Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: V nedeljo: mr. Ba- karčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. — V ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gospo-svetska c. 10 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. C i b e r Franc, Srbska ulica št. 7/1., telefon št. 36-41, Cenlcnlm domom najvljudneje sporočam, da sem otvorila koemcUini salon za nego lica in kole. Glede na mojo dolgoletno in izkušenj-polno delovanje na polju domske kozmetike tem nrepričana, da bom zadovohita tudi Vas. Zato prosim, da mi v polni meri poverite Vabe cenjeno zaupanje. Kozmetični salon MARLYNE DRAGA ROTTOS v novi hiii poleg palače Slavije, Gajeva ulica Sprejemim od 9. do 12. in od 14 do 18. ure 1 Spored današnjih slovesnosti v čast blaženi Mariji Mazzarello v ccrkvi Marije Pomočnice na Rakovniku je sledeči: Ob pol 10 slavnostni govor, ki ga bo imel g. Janko Cegnar, župnik v Trnovem, nato slovesna 6V. maša. Popoldne ob pol 4 slovesne večernice: najprej pridiga prevzv. g. škofa dr. Gregorija Rozmana, nato pete litanije, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. Po večernicah darovanje za Hčere Marije Pomočnice na Slovenskem. Ob 5 v zavodovi dvorani akademija v čast novi blaženi. 1 Sv. niaSa-zaduSnlca za pokojnega gospoda Franceta Vrečarja bo jutri v ponedeljek, 12. decembra oh H zjutraj v Križankah. Sobratje kri-žanski, pozor! 1 Volivne letake trgajo. Nasprotniki so se spravili celo na volivne letake, ki so razširjeni in ki agitirajo za Stojadinovičevo listo. Te plakate trgajo seveda ponoči in skrivaj. V noči na soboto so neki ljudje poskušali trgati plakate po mestu. Toda naši ljudje so za to namero že poprej zvedeli in so postavili straže pri ogroženih krajih. Ko so ti ljudje prišli, so naši ljudje pri- skočili, jih prijeli In izročili stražnikom. Na ta način jo padlo policiji v post več takih [»Uličnih vandalov. Na splošno začudenje jo v roke policijo pauel med drugim tudi lastnik neke večje restavracije, ki jo sicer znan kot najožji prijatelj mirenskega jnsarskega veljaka in znanega orjunca Uulca, ki ima pa najmanj interesa, da nastopa proti nam, ker zahajajo v njegov lokal pretežno naši ljudje. Tak gospod bi že moral pozabiti na svojo orjunsko pretek los' I 1 Tramvajska proga na Dolenjski cesti bo ostala do nadaljnjega razdeljena še na 2 delni progi, tako da velja vožnja od Rakovnika do glavne pošle 1.50 din, do glavnega kolodvora pa 2 din, kakor je bilo to doslej. 1 V Ljubljani umrli od 3. do 8. decembra 1938: Tomšič Anton, 69 let, ključavničar drž. žel. v pok., Zg. Šiška 20; Peterčič Višnja, 14 let, hči univ. profesorja, Vidovdanska cesta 9; Drol Franja, 72 let, zasebnica, Sv. Petra nasip 49; Sotler Jožef, 80 let, preglednik fin. kontrole v p., Predjamska ul. 46j Fras Jakob, 50 let, sodni sluga v pok., Beljaška ulica 34; Petrovčič Aleksander, 41 let, uradnik drž. žel., Koroščcva ul. 1; Trampuš Scbastjan, 85 let, davčni sluga v p., Poljanska c. 15; Traun Janko, 69 let, bivši trgovcc, Bleiweisova c. 20; Dolinar Janez, 33 let, sin posestnika, Vidovdanska cesta 9; Jcrina Marija, roj. Mevc, 71 let, vdova strojevodje drž. žel., Sv. Florijana ul. 21; Vrečar Franc, 68 let, kontrolni nadz. drž, polic, straže v pok,, Predjam- Ali so pljučne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katarju, na pljutih, zastarelem kaSlju. zasluzenju, dolgotrajni hripavoitl in hript, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2'-) s točnim naslovom na: PUtlLHAlVN & C©., BERLIN 615, raiiggelstrasse 25-25-a Oi;las reg. od ministrstva soetialne politike, snnlteno oddclenic S. br. 12416 od 12. XII. 1933. 1 Cvetje v decembru. Neka dijakinja je sporočila uredništvu, da cvete precej vijolic in jagod za vrtom Zechnerjeve vile v Linhartovi ulici. 1 Za Vincencijevo konferenco v Bežigradu v Ljubljani daruje gospa Kristina Črvena namesto venca na grob pokojnega Frana Premrova 100 din. 1 Jugoslovan, kirurško društvo, sekcija Ljubljana, ima dne 13. decembra 1938 o,b 18 strokovni sestanek v predavalnici Bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. Spored predavanja: 1. Dr. Bre-celj Bogdan: Ploska noga; 2. Konservativno in operativno zdravljenje. Demonstracije: 1 Dr. Pompe Janko: Sinuitis paranasalis; 2. Phlegmona orbitae. Vabljeni vsi zdravniki. 1 Rezervni častniki, ki žele obiskovati tečaj za polaganje zpita za višji čin, naj se javijo v torek, dne 13. t. m. od pol 19 do pol 20 v pisarni pododbora, Kongresni trg 1, zaradi važnega obvestila. — Združenje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana. 1 Uradnice direkcijo drž. železnic v Ljubljani so darovale društvu »Dom slepih v Ljubljani« v počastitev spomina pokojno tovarišire Antonije Clemenz 176 din, gospod Pntar Kneževič, mono-polski uradnik, za Dušana Oblak 100 din, za kar se društvo v imenu najbednejših najlepše zahvaljuje. 6ka ul. 22. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Lemut Ida, 20 let, hči žand. narednika v p., Jenkova ulica 20; Šerko Janez, 53 let, poljski dninar, Kolovec 1, občina Radomlje; Juvan Zvonimira, roj. Zupanec, 42 let, žena trafikanta, Zaloška cesta 6; Lavriša Julijana, 1 leto, hči zidarja, Horjul 6. Še fe čas da pridete za zares majhen denar do prvovrstnega šivalnega stroja, fe se napotite čimpreje v komisijo »Promet", Ljubljana (Nasproti Križanske cerkve) 1 Kasoni na Karlovški cesti. Pri zgraditvi nove dolenjske tramvajsko proge se je pokazala potreba, da na nekaterih mestih razširajo cesto. To se jo v bližini tako imenovane vodno kasarne res zgodilo na ta način, da so odsekali del grajskega pobočja. Pri tem se je tudi geološko pokazalo, iz kakšne snovi je grajski hrib, namreč iz snovi, ki spadajo v najstarejše dobe zemeljskega razvoja. Da so hrib ne bi pričel na cesto udirati, so delavci zgradili ob cesti močne betonske ka-sone. Cesta je približno za meter širša. S teni je bil pridobljen svet tudi za tramvajsko postajo. Domači tvrdki za proizvodnjo bencina in mineralnih olj je omogočeno nadaljnje delo Od tt. Motorofl, družbe z o. z. v Mariboru, smo prejeli: Znano (e, da nam fe bil naš obrat za destilacijo bencina in mineralnih olj pred enim mesecem oblastno zapečaten. Pri tem so bili oškodovani tudi vsi trgovci in naša industrija, ker je kartel nato svoje cene za bencin in olja ogromno zvišal, tako da trgovci niso več ničesar zaslužili pri prodaji bencina. Sedaj pa smo dobili od ministrstva odlok, da smemo zopet obratovati, kar bomo takoj storili, ko sprejmemo prvo pošiljko nafte iz inozemstva. Bcncin in olja bomo prodajali mnogo ceneje kot kartel, tako da bodo naši trgovci bencin zopet mogli z zaslužkom prodajati. Zato se zahvaljujemo vsem, ki so nam do tega pripomogli, predvsem pa g. ministru dr. Kreku, šefu kabineta g. direktorju Končano, g. senatorju dr. S c h a u b a c h u , gg. prejšnjim poslancem oziroma sedanjim kandidatom: g. podžupanu 2 e b o t u , notarju Gajšku in dr. Kocctu. Nadalje se zahvaljujemo našemu slovenskemu tisku in Trgovski zbornici, Osrednji sekciji trgovcev bencina ter vsem gospodom trgovcem, ki so nas v akciji za dosego naših pravic v tako veliki meri podprli. Iz navedenega je jasno razvidno, da se fe sedanja vlada postavila na stran domače tvrdke v boju proti mogočnemu bencinskemu kartelu in je upati, da bodo tudi ostale težnje naših trgovcev proti bencinskemu kartelu našle pri naši vladi popolno razumevanje in da bo v kratkem njihovim željam povsem ugodila. Moloroil, družba z o. z., Maribor. Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri Pola Nefjrl ▼ filmu ljubezni in hrepe- TTUKnm noflimrk nenja ter v srce segajočih toplih melodij .M. CjI M 1 ftjp m. H. 1ILH. a Ja B. Kino Sloga, tel. 2730 Ob 10.30 isti film — znižane cene! Rezervirajte si vstopnice! K. s. <1r. Fischinger: Ali morejo pravoslavna cerkvena sodišča razvezal! katoliške zakone? Vez veljavnega zakona se da med katoliškimi osebami razvezati le s snirljo enega zakonca ali pa s proglasitvijo za mrtvega. Prav tako neraz-vezna jo zakonska vez, če je bil tudi lo en del že ob času sklenjenega zakona katoliške vere (im-pedinientum catholicismi: 111 m 112 o. d. z.). Ta zakonita norma občega državljanskega zakona, ki še vedno velja na področju slovenskih sodišč, ustreza tako moralnemu, kakor socialnemu čustvovanju, dn je in mora biti nemogoč drugi zakon, dokler še obstoji prvi. prav posebno še tudi z ozirom na težko posledice, ki utegnejo zadeti ženo in otroke iz prvega zakona v primeru, da bi se ta poljubno razvezal. Slednje se je dogajalo zaradi napačnega tolmačenja čl. 6 zakona o pravoslavni cerkvi, po katerem naj bi bile sodbe pravoslavnih cerkvenih sodišč glede razveze katoliških zakonov obvezne tudi za ono ozemlje, kjer je v veljavi § 111 o. d. z. Taka interpretacija je nevzdržna. — Iz člena 6 citiranega zakona Izhaja, da ne morejo srbsko pravoslavne cerkvene oblasti zahtevati in dobiti od državnih oblasti administrativne pomoči (bra-chiiim snerulare) za vsako cerkveno-oblastno formalno pravomočno odredbo in sodbo, — marveč samo za one pravomočno sodbe in odredbe, ki so bile izdane od pristojnih cerkvenih oblasti. Beseda »pristojnih« mora torej po zdravi logiki Imeti svoj pomen (pritn izvajanja prof. dr. Eisnerja, ki jo sodeloval pri redakciji zakona o pravoslavni cerkvi!) No bi pa imela nikakega pomena, čc bi Legendarne poMave pesnikov in vitezov, lepih žena, pažev in dvorjanov v blesku in sijaju srednjeea veka bosi« doživlinli v velefilmu odličnih kvalitet razgibanega dejanja, humorja in širine — V glnvni vlogi Ronald Colman - Frances Dee - O-vaialski bon medKur- ____^ pundom in 1'arlzom za časa kralja T.udovika XI. Kino Ma~ B^ y n -S irftllCfOlOV^C^V tlca 21-24 Danes ob 15, 17, 19 in 21 uri Najnovejši tedniki JB^.JL d. iS. I 1JP ▼ ▼ Rezervirajte in dvienite pravočasno vstopnice že v predprodaji!!! bilo izvršljive tudi take odločbe In sodbe, ki so jih izrekla nepristojna pravoslavna cerkvena sodišča. To utesnitev čl. 6 zakona o pravoslavni cerkvi je vzporedit! z določbami čl. (i uvodnega zakona k civilnopravdneniu poslopniku, ki odreja, da ima ostati med drugim tudi na ozemlju sodišč v Sloveniji glede pristojnosti sodstva v zakonskih stvareh vse pri starem, to je pri predpisih §§ 64-2 in 73 civilnopravdnega postopnika (prej 50-2 in 76 jurisdikcijeke norme), ki normirajo na [irvi stopnji pristojnost civilnega okrožnega sodišča, v čigar področju sta imela zakonca svojo poslednje skupno bivališče. Končno ni prezreti dejstva, da bi bilo po 5 '1° c. p. p. jioničiti formalno pravomočno sodbo, ki bi jo izreklo redno sodišče o stvari, spadajoči v izključno pristojnost cerkvenega sodišča kot sodišča posebne vrste. Iz tega se poda po argumentu a contrario logičen zaključek, da ne bi smela obveljati tudi ne formalno pravomočna sodba pravoslavnega cerkvenega sodišča v predmetu katoliškega zakona, ker bi sodilo pravoslavno cerkveno sodišče o stvari, ki spada v izključno pristojnost rednega sodišča. V gornjem smislu jc; izreklo v zadevi Rv fi7.">-38 naše najvišje sodišče za Slovenijo, Stol sedino-riee odd. II v Zagrebu kot revizijsko sndišfe v zadnji inšlanci za neveljaven pravoslavni zakon, ki se je sklenil še oh času olistoja prvega, katoliškega zakona, — čeprav je poslala sodba pravoslavnega cerkvenega sodišča, ki je bila razvedla katoliški zakon, formalno pravomočna. — ker jo bilo pravoslavno cerkveno sodišče zagrebške epar-hije absolutno nepristojno. Jasno jo, da je predstoječa odločba nn5e najvišje sodne instance, čim ie vnešena v jurfikatno knjico, velikanskega pomena za naše moralne in socialne prilike, ker je obvezna za vsa podrejena sodišča v Sloveniji. Volivcem v Mariboru! Danes vsi volite listo: Stojadinovič - žebot - špindler Na uradnih razglasih, ki so po mest« razobe- šeni, najdete, kje je vaše voliiče. Tudi imo vsakemu volivcu poslali posebno izkaznico i vabilom, da ve. kam naj gre volit. Za red in imformacije ra časa volitev bodo skrbele volivne pisarne in sicer so t sledečih rrostorih: sa I. okraj (sredina mesta) t pritlični kaiin-ski dvorani, Slomškov trg. Za II. okraj (od Trga svobode p« postaje) t dvorani Aleksandrova c. G. Za III. okraj (Melje) t pisarni Meljska e. 10. Za IV. okraj (Koroško predmestje) gostilna Woch, Koroška c. 33. Za V. okraj (ves del mesta na desnem bregu Drave) kavarna Volgruber Frankopanova ulica. Vsi naši pristaši JRZ, ki potreimjete kako informacijo, se obračajte na te svoje pisarne! ■ Volivne M de bo Jutri ves dan sproti objavljalo volivno vodstvo JRZ preko obeh zvočnikov na Glavnem trgu in na Grajskem trgu. Tudi uredništvo »Slovenca« bo na svoji oglasni deski na Glavnem trgu objavljalo rezultate. m Informacijska sluiba na magistratu. Danes se vrši na mestnem poglavarstvu nepretrgoma ves dan informacijska služba glede volitev pri predsedstvu tel. 2:5-77 in na konskripcijskein uradu, kjer so volivni katastri, tel. 25-87. m Za dvajseto obletnico Cankarjeve tmrti je Studijska knjižnica priredila v svoji čitalnici razstavo pisateljevih del, rokopisov, slik, karikatur in važnejše literature o njem. Razstava bo odprta od 12. do 17. decembra t. 1. vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. Vstopnine ni. MESTNA HRANILNICA VMARIBORU f , pnpilnrno varni Senarni zavod mesta Maribora. Daje posojila na hipoteke, vrednostne papirje, menična in v tekočem računu po ugodni obrestni meri. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje. Za vse obveznosti jamči mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Uradne ure: dnevno od devetih do dvanajstih — Orožnova ulica 2 Podpirajte domači denarni zavod! m Cankarjeva spominska predstava »Kralj na Betajnovu s slavnostnim nagovorom se vrši v J. Kovičevi režiji v torek, dne 13. t. m. v gledališču. m Fantovski odsek Maribor II ima jutri, v ponedeljek, zvečer ob 8. v običajnih prostorih svoj redni sestanek. O židovskem problemu predava prof. L. Mlaker. Vsi in točno! m Tovorni avto zapeljal v lekarno. Na vogalu Frankopanske in Vatvazorjeve ulice se je pripetila razburljiva nezgoda, ki pa je k sreči ostala brez hujših posledic. Po Dvoržakovi ulici je vozil čez križišče v Valvasorjevo ulico šofer mesarja Zupaniča Janko Mendek iz Hajdine s tovornim avtomobilom, na katerem je imel 4000 kg zaklanih svinj. Ko je hotel prehiteti neko kolesarko, je ta nenadoma zavozila pred avto. Da je ne povozi, je šofer obrnil čisto na levo, pri tem pa se je z vso silo zaletel v vogal hiše, v kateri je lekarna Pri sv. Antonu. Sunek je bil tako silovit, da se je na avtomobilu stri hladilnik, hiša pa se je stresla, kakor ob močnem potresu. Na avtomobilu je 10.000 dinarjev škode. Prpnmflp Perziia< »mirna, pliš, volnene, ju-nC|lllli|C tene, predposteljnike in kokose kupite najceneje pri F. Novak, JuriKevi ulica 6 .OBNOVA" m O »Kulturnem in gospodarskem napredku, slovaškega narodat bo jutri, v ponedeljek predaval v Ljudski univerzi prof. Jan Šedivy. Predavanje spremljajo skioptične 6like. m Porodila sta se včeraj znani mariborski športnik in član SK Maratona Fric Verbošt in gospodična Frida Tavčar. Mlademu paru naše iskrene čestitke! m Pogorišče vel vredno, kakor pred poiarom. Za stare barake in vagone v Dajnkovi ulici bi nihče ne dal počenega groša. Sedaj, ko so jih sežgali, pa bodo ostanki vrgli občini še lepe denar-ce. Ze tedaj, ko so barake gorele, je ponujal podjeten trgovec občini 50.000 din za staro železje. Tega železa je več kot 100.000 kg, in sicer največ pri vagonih. Ker so zgorele trhle deske, je sedaj železo lahko spraviti. Mestni delavci so že od požara naprej pri tem poslu. Stavbni material, ki ga je zelo veliko, shranjujejo ter se bo porabil liri raznih občinskih delih, drugo železje pa prodajajo. Kmetje prUiajajo kar z vozovi ter se pulijo za železje, ki ima zanje še vedno znatno vrednost. Prav tako hodijo na pogorišče mariborski reveži, ki so ogorele tramove in deske že odnesli, sedaj pa zbirajo še oglje, ki je tudi dobro za v peč. Prostor, na katerem je stala barakarska in vagonarska kolonija, je last stolne župnije. Ko bodo odstranjeni vsi ostanki pogorišča, bodo nastale tu lepe stavbne parcele. Ženski plašči največja Izbir« ▼ vieh veltkoitlh izredno nizke cen«! J. PREAC, Glavni trg 13. m Predavanje pri Združenju trgovcev. V sredo, dne 14. t. m. priredi Združenje trgovcev v Mariboru ob 20 v svoji dvorani v Jurčičevi ulici 8-1 predavanje o temi »Železnica in javnost«. Predaval bo višji želez, kontrolor g. Ferdo žužek. Združenje vabi člane, trgovske nameščence in na-meščenke ter ostalo občinstvo k temu predavanju. m Krznarstvo P. Semko, Gosposka ulica 37, Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske Izdelke. m Na 4M.C>42 din je narastel v Mariboru sklad »protituberkuloznega dinarja« z zbirko v mesecu novembru. Izven stanovanjske akcije so darovali v sklad stavbenik Kiffmnnn 100 din namesto venca za pok. Pavlom Herčkom in 100 din namesto venca za pok. Francem Madilom: odvetniška pisarna dr. Danila Stefanoviča 100 din iz sodim poravnave 100 din; rodbina Sabotke 100 din. Neimenovani 2000 din. Vsem prav iskrena hvala I Posebno pa prosimo vse naše prijatelje, da so danes tem pisarnam sa svoj okraj na razpolago, da gredo po omahljivce, bolnike itd., da spravimo tako vse na volišče! Prijavite tudi take, ki jih jc eventuelno treba na volišče spremljati. Sporočite tudi tem pisarnam, ako ste v svojem okraju opazili kako izzivanje, nered ali odvračanje od volitev! Posebno ie epot&rjamo vse Mariborčane, ki stanujejo v mestnem območja v V. okraja, to je na desnem bregu Drave, da ti volijo tudi t mestom, in sicer listo dr. Stojadinovič-Žebot-Špin-dler! Studenci, Pobrežje itd. pa že volijo dr. Sto-jadinovič-Kohan. Mariborčani! Današnji dan mora biti dan zmage tistih, ki ljubijo Maribor in ki mu želijo napredek t srečni Jugoslaviji, zato glasujte vsi za listo Stojadinovič-Žebot-Špindlerl m Blaoptmkt b RacSone radio aparati M. Ozvatič. Cafova 1. m 80 letna starka izginila. V Setrtek, na praznik je odšla dopoldne k maši 80 letna Jožefa Šubeda, ki stanuje pri svoji vnukinji Ivani Ga-šperšič v Mariboru. Od maše pa se ni več vrnila ter je ostalo vse poizvedovanje za njo brezuspešno. Sedaj je vzela zadevo v roke policija. Gledališče Nedelja, 11. decembra ob 15: »GaSper ln Huda-' mora.« Znižane cene. —■ Ob 20: »Peeem ■ ceste.« Znižane cene. Ponedeljek, 12. deembra: Zaprto. Torek, 13. decembra ob 20: »Kralj na BetaJnorL« Premiera. Cankarjeva spominska predstava. Red A. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joseiova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Ogl. reg. S. br. 30474/35. * , ' Celje e Volivcem celjske mestne obilne! Pridite volit že dopoldne, da tako olajšade delo volivni komisiji. Vsi bomo volili državno listo dr. Stojadinovča z okrajnim kandidatom g. A. Mihel-čičem. Kdor voli opozicijo, je izdajalec našega naroda! c Komedija »Brezov ga|« na celjskem odra. V petek zvečer je gostovala t celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama z angleško komedijo »Brezov gaj«. Gledališče je bilo lepo obiskana Komedija o ponarejevalcih denarja in dobro podajanje V6eh vlog je vzbuddo mnogo smeha. Glavno vlogo Georga Radferna je odlično odigral g. Levar. c Vsem cenjenim darovalcem prostovoljnih prispevkov in daril rudarskim otrokom v Pečov-niku za obdarovanje k Miklavževemu najlepša hvala. Po mestu se širijo govorice, da bo zaradi smrti mojega soproga brivnica opuščena. Vsem cenjenim strankam sporočam, da bom vodila brivnico v istem lokalu še naprej z dobrimi močmi. Za obilen obisk se priporoča AGI KRAJNC, vdova, Razlagova ulica e Cankarjev večer priredi ▼ ponedeljek Ljudsko vseučilišče ob 8 zvečer v risalnici drž. meščanske šole v Celju v spomin 20 letnice emrti Ivana Cankarja s predavanjem lit. zgodovinarja g. dr. Slodnjaka in z recitacijami režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani g. C. Debevca. c Avtobusna zveza Celja s Skoljo vasjo in Vojnikom. Mestno avtobusno podjetje je pričelo z avtobusno vožnjo iz Celja, Gaberje, Sp. Hudinja, Smarieta, Škofja vas, Arclin in Vojnik, da da tako pr i 1 Lk o številnim delavcem, nameščencem in uradnikom iz teh krajev, ki so zaposleni ali v tovarni, trgovini ali pisarni v Celju, da se vozijo z avtobusi, ki redno skoraj vsako uro vozijo iz Celja proti Šmarjeti in nazaj v Celje, dvakrat na dan tudi v Vojnik. Lokalna proga, kakor je videti, se bo obnesla. Zadnje dni je bilo že precej prometa. Priglasilo se je tudi že več ljudi, ki so vzeli mesečne karte. Ti dobijo namreč 30% popusta. v Al it vf f Predno (Trente t Celje, fe doma Izvolite IVUI IL! kje boste nabavili blago z« z i m » k n oblačilu. Izvolite si najboljši in nniceneišl nabavni vir Blngo želite dobre kakovosti. Cene moralo hiti zmerne engros-cene. — Izbira dovoli velika zn vsnki okus. postrežba vseskozi poštena. Mnnnfnktnrna trgovina FRANC DO0OV1ČN1K, CELIC Vam vse gornle želje lahko Izpolni. Ker Je trgovina v stranski, nepromelni gosposki nlici, »e strogo pnzl na to, da Je vsnko blngo vsnJ nekai ceneje, dn »I na ta nnčln privabi obilen obisk. Volimo tori'i ljudsko mnnufnktnrno trgovino F. Oobovlčnlk, Celje, kntern se Vnm toplo priporoča in Vam zagotavlja zelo ugoden nnknp. c Kongregacija celjskih gospa nima danes običajnega sestanka. Prihodnji sestanek bo v nedelja 18. decembra. Prosimo, da se tega vse udeležite. Družbena sv, maša bo v torek po sestanku, 20. decembra. — Voditelj. Božič prihaja, pobitile že sedaj na trajno — znižano na 50 dinarjev. Priznano lepo delo. R. GROBELNIK _CELJE_ c Na Krekovi cesti 16 je umrla 65 letna delavka Marija Rupreht, v celjski bolnišnici pa 60 letni posestnik Godicl Anton iz Zusma in 75 letna dninarica Mlinarič Lucija. Nai v miru počivajo! c S peči je padel v Rogatcu 26 letni dninar Horvat Ivan in si zlomil levo roko v ramenu. c S kropom se je polila in se močno opekla po levi strani telesa, ko je padla pri štedilniku, Turnšek Antonija v Gorici pri Smartnem v Rožni dolini. Pripeljali so jo v celjsko bolnišnico. KINO METROPOL prinaša: 11. do 13. decembra: >Tiha not — sveta noč«; 14. do 10. decembra: »Izsiljevalci«; 17. do 20. decembra: r Andaluzijske nolU. c Vlomilec Korošec pobegnil iz celjske |el- nliftice. Iz zaporov celjskega okrožnega sodišča j® pobegnil 56 letni vlomilcc Korošec iz Vitanja pri KINO UNION, CELJE, predvaja: 11. do 13. decembra: »Pastorka< (češki film); 14. do 15. dec.: »Vstajenje ljubeznU (Yvona) ; 16. do 18. decembra: »Koncert na Tirolskem<. Celju. Korošec je znan po svojih predrznih vlomih. Pobegnil je kar v jetniški obleki. Sedaj so mu naprtili vlom, ki je bil izvršen v noči med 8. in 9. decembrom na Spodnji Hudinji pri Celju. Tu je najbrž Korošec ukradel obleko, se preoblekel in tako se sedaj skriva. O njegovem begu 60 obveščene vse orožniške in policijske postaje. Kako bodo volili zagorski rudarji Zagorje, 9. decembra. Dane« je čas vaše odločitve I Če ste za pravico, poštenje in mir, tedaj volite listo dr. Stojadinoviča z našim kandidatom dr. Lavri.čem. Če pa ste za krivico, tiranijo, šikano in goljutijo, tedaj ostanite doma ali volite listo dr. Mačka. Iz Izlak vozijo naše volilce ves dan vozovi, okrašeni v zelenje. Prav tako vozijo naše volilce na volišča ves dan vozovi iz Znojil, Jesenovega skozi Ko-tredež in Potoško vas v Zagorje. Navdušenju volilcev krepko pomagajo poskočne koračnice harmonike. Med volitvami bodo poslovale naše pisarne, in sicer na Lokah, dalje v Zagorju v Zadružnem domu, a za volišče na občini v prostorih poslovalnice Ljudske gospodarske zadruge nasproti gostilne Weinber-ger. V naših pisarnah bodo ves čas na razpolago zanesljivi podatki o poteku volitev. Naše ljudi odločno vabimc, da se zatekajo po intormacije le v te pisarne, ter ne nasedajo raznim pocestnim lažem, ki jih bodo najbrž širili nasprotniki! V nedeljo torej vsi na volišče volit listo dr. Stojadinoviča, ker boste s tem dali priznanje našemu narodnemu vodji dr. Korošcu, ki naj ima s tem tudi vsaj malo zadoščenja za pregnanstvo, ki so mu ga po krivici pred nedavnim naprtili naši nasprotniki! Metlika Notranji minister dr. Anton Korošec je naklonil Prosvetnemu društvu v Metliki, odsek tamburašev v Drašičih, znesek 1000 din, za kar se mu najlepše zahvaljujejo. Novo mašo bomo imeli v nedeljo 18. decembra v Metliki. Daroval jo bo novomašnik Vukši-nič Anton iz Božakova. Mrtvec 0d Radvanja do Maribora je Maribor, 10. dec. Snoči, kakih 10 mlmit pred polnočjo, je pripeljala po Pohorski cesti iz Radvanja v mesto kočija, ki je vzbujala pozornost redkih pasantov. Beli konj je tekel v počasnem trabu, na kozlu pa ni bilo voznika. Pač pa je ležal na zadnjem sedežu v vozu nek moški, ki je imel noge na ko-čijaškem konju. Ljudje so mislili, da je to voznik, ki se je napil in v vozu zaspal, pa ga sedaj pelje poslušen konj domov. Nekemu fantu pa se je zadeva zdela le čudna, pa je opozoril službujočega stražnika na Frankopanski cesti na čudno vozilo. Stražnik se je podal za kočijo ter jo dohitel na Dvoržakovi cesti. Ko je ustavil konja ter pristopil k vozniku, se mu je nudil strašen prizor. V vozu je ležal voznik mrtev, ves oblit s krvjo, ki mu je pritekala iz rane na prsih. Stražnik je zapeljal konja z mrtvecem pred stražnico na Frankopanski cesti, kjer so voznika dvignili iz kočije ter ugotovili, da je to 37-letni Franc Sumadl, kočijaž pri fijakerskem podjetniku Moglu iz ulice Ob železnici. Stražniki so takoj obvestili službujoče kriminalne uradnike in pa studenške orožnike, ker se je ugotovilo, da je pripeljal konj svojega mrtvega kočijaža iz radvanj-ske smeri v mesto. Zadeva se je videla sprva zelo zagonetna ter se je domnevalo, da gre morda za roparski napad in umor. Sumadl je bil zaboden z dolgim nožem naravnost v srce ter je bil v trenutku mrtev. Napad se je moral odigrati na vozu z bliskovito naglico ter je napadalec takoj zbežal, konj pa je odpeljal mrliča proti mestu. Pri iz- RUMENE zak. zaščit KONBINOS britvice razveseljujejo milijone samobrivcev! Nedosegljiva možnost uporabe, idealno, higijenično britje. Komad po 1, 2 in 4 din. v vseh strokovnih trgovinah. Brezplačno pošiljamo vzorec na poskus, javite nam točen naslov in poklic: KONBINOS, Maribor, p. p. 70 — Dvodnevni tehnični tečaj za nčiteljstvo priredi ZFO v dneh od 30.—31. decembra 1938 v Ljubljani Namen tečaja je naše učiteljstvo praktično seznaniti s sodobno telesno vzgojo. Podrobne informacije daje pisarna ZFO, Ljubljana, Miklošičeva 7/L Prijavni rok je do 23. decembra t. 1. istotam. Kranj Volivcem. Volivna pisarna za volivce, ki bodo glasovali na volišču v mestni hiši, je v lokalu g. Petra Mayrja. Za volivce, ki bodo glasovali na volišču v gimnaziji, je volivna pisarna v »Stari pošti«. Volivci se naj obračajo za pojasnila na ti dve naši pisarni. Damske klobuke In popravila dobite najceneje ▼ salonu »Mia«, Kranj, Mestni trg 17. ■ VIII v kočiji vozil konj ubitega gospodarja voščkih, ki so stali na glavnem trgu, se je tudi ugotovilo, da je odpeljal Šumandl zvečer od vlaka na kolodvoru trgovca Smoleta v Radvanje. Studenški orožniki, ki so začeli takoj s preiskavo, so ugotovili, da se je ustavil v gostilni Mandl, kjer je naročil četrt vina, ki ga pa ni mogel izpiti. Bil je namreč že precej vinjen. Ko je stopil pred gostilno, je zagledal tam neznanega mladega moža, katerega je začeli siliti s pijačo, nato pa mu je prigovarjal, da ga z 20 din zapelje v mesto. Neznanec — bil je to 30 letni čevljarski pomočnik Jožef Topolčnik — pa je dejal, .da stanuje v Radvanju in se ne namerava peljati v mesto. Iz teh besed je nastal prepir, pa je Šumandl naenkrat zgrabil Topolčnika ter ga sunil v plot. Ta se je seveda postavil jx> robu in sta se oba začela pretepati. Naenkrat pa je Šumandl odskočil z vzkri-kom ter se zgrabil za prsi. Med ruvanjem je Topolčnik potegnil nož ter ga zasadil nasprotniku v prsi. Zadel ga je v srce, vendar jo imel Šumandl še toliko moči, da se je ojx>tekeI do voza, sedel na kozla, potegnil s konja odejo ter pognal. Med vožnjo pa je mrtev omahnil nazaj ter obležal v vozu. Takšnega je potem njegov konj pripeljal v mesto. Dogodek je opazoval neki delavec. Topolčnika so izsledili studenški orožniki že ponoči ob 2 uri. Našli so ga doma spečega. Prišel je domov močno vinjen ter je dejanje izvršil v pijanosti. Predno je šel spat, se je še hvalil napram svojemu sosedu, da je nasprotnika močno dregnil z nožem, ker ga je klofutah Danes popoldne so morilca oddali sodišču. Zdravstveni dom in protituberkutai dispanzer v Slovenj Gradcu Naše mesto je doživelo preteklo nedeljo, dne 4. decembra, pomembno slovesnost v tem letu, namreč blagoslovitev Zdravstvenega doma in Protituberkuloznega dispanzerja. To je brez dvoma ena najvažnejših pridobitev za mesto in okolico. V slavnostni dvorani mestne občine v Slovenj-gradcu so se zbrali k tej slovesnosti odličniki iz mesta in od drugod. Iz Ljubljane so prispeli: zastopnik gospoda bana načelnik g. Kosi, direktor higienskega zavoda dr. Pire, in zastopnik OUZD dr. Bohinjec, ki je tudi predsednik Protituberkulozne zveze v Ljubljani, iz Celja pa predstavnika Zdravstvenega doma dr. R e b e r n i k in dr. I v i č. Navzoči so bili dalje dr. Hraševec, okrajni načelnik, predstojnik okrajnega sodišča dr. Šmid Jože, župan dr. Picej Jože; gg. zdravniki tukaišnje javne bolnišnice: ravnatelj primarij dr. Lojze S i m o n i t i, primarij doktor S t r n a d , dr. Maks P o h a r , dr. S 1 a p a r in dr. W o 1 f. V pozdravnem govoru na vse navzoče se je župan g. dr. Picej Jože prisrčno zahvalil posebno gg zdravnikoma g. primariju dr Simonitiju, predsedniku Protituberkulozne lige v Slovenjgradcu, ki ima največ zaslug, da imamo danes to velevažno ustanovo; dalje dr. P o h a r j u , podpredsedniku PTL. V svojem govoru je poudarjal veliko potrebo dispanzerja za naše siromašno liudstvo. Sledil je govor primarija g. dr. Lojzeta S i m o -n i t i j a. V jedrnatih besedah je orisal razvoj PTL v Slovenjgradcu, nje velik pomen in delovanje. Sedanjemu odboru se je posrečilo, da je premagal zadnje ovire, ki so se stavile na pot dolgoletnim prizadevanjem za ustanovitev dispanzerja. Poudarjal pa je, da bi vsa prizadevanja lige ne uspela, čc ne bi dobili tako polnega razumevanja pri odloču;očih činiteljih. Predvsem jc izrazil iskreno zahvalo kralj, banski upravi za dovoljenje in pomoč, ki jo je nudila pri ustanovitvi. Drugi važni činitelj je bil OUZD v Ljubljani, ki je z znatno denarno dotacijo omogočil ustanovitev in vzdrževanje dispanzerja, ravno tako ima velike zasluge liubljanska Protitubrekulozna zveza, ki je preskrbela rentgen aparat, dalje ljubljanski higienski zavod, ki ie tudi v vsakem oziru šel na roko. Lepo sc je zahvalil tudi občini, ki ie dala streho za to ustanovo, dalje g. okr. načelniku in županom okoliških občin, ki so takoj uvideli pomen ustanove in jo brez odlašanja dejansko podprli. Istočasno z delom za ustanovitev Protituberkuloznega dispanzerja je šla tudi akciia za ustanovitev Zdravstvenega doma, ki io ie vodil podpredsednik PTL g. okrajni sanitetni referent dr. P o h a r. Lc složnemu sodelovanju zasebne iniciative, združene s prizadevanji javne higienske službe, je uspelo, da sta se obe akciji tako lepo združili, da moremo ta dan ptaznovati poleg otvoritve Protituberkuloznega dispanzerja tudi otvoritev celotnega Zdravstvenega doma z vsemi oddelki. Kolike va/nOeni je n. pr. ustanovitev , šolske poliklinike, nai zadostuie le dejstvo, da jc v slovenjgraških šolah — ljudski in meičanskl — nad 700 učencev. Nato je otvoril z izbranimi besedami Zdravstveni dom in Protituberkulozni dispanzer zastopnik g. bana g. načelnik Kosi Izročil ga je vrlemu upravniku doma dr. Poharju Maksu in g. šefu dispanzerja primariju dr. Simonitiju. G. direktor dr. Pire je govoril o nalogah teh ustanov. Predsednik PT zveze ln zastopnik OUZD doktor Bohinjec je omenjal predvsem pomen dispanzerja za delavske družine. Doslej si je mogel oskrbeti bolniško postrežbo iz fonda OUZD samo zavarovani član, svojci so bili prepuščeni na milost in nemilost jetiki, zaradi katere se je zdravil zavarovani član V Proti-tuberkulozncm dispanzerju naj najdejo svojci obolelega obrambo in tudi zdravniško pomoč. Nato je g. mestni župnik duh. svetnik Jakob Soklič blagoslovil Zdravstveni dom in s primernimi besedami navedel velik pomen te ustanove in priklical nad njo božji blagoslov. Prostori so že opremljeni z najpotrebnejšimi Instrumenti in opravo, ki bo služila 6vojemu namenu. Tudi zaščitna sestra ie že na mestu. Tako je Slovenjgradec prišel do tako važne ustanove po neumornem przadevanju domačinov zlasti g ravnattlja bolnišnice primarija dr. Simonitija in g. dr. P o h a r j a. Za to delo jima vsa čast in priznanje! LONGINES Švicarska ura poznana po svoji točnosti, eleganci in vsakomur zmogljivi ceni. Zahvala Gospodu primariju drju. Slavku Rakovcn, strokovnjaku za kirurgijo in crologijo, ki me ie pred kratkim srečno operiral v ljubljanskem »Leonišču«, se za ves trud kakor tudi veliko požrtvovalnost in prizadevanje za mojo ozdravitev, javno najodkritosrčneje zahva-luiem. Matija Pečkaj, posestnik na Vrhniki Narodna banka o gosp. položaju Pravkar smo prejeli poročilo Narodne banke o našem gospodarskem položaju v tretjem četrtletju 1038. Iz poročila posnemamo, da je bila pod vplivom mednarodne politično zaostrenosti, posebno v septembru v prilični meri paralizirana tudi gospodarska delavnost v svetu. Ta tendenca je imela kmalu svoj vpliv tudi na naše gospodarstvo. Edina in pri tem močna posledica je bila dviganje vlog v naših bankah na koncu septembra, kar pa je po sreči s prenehanjem samega vzroka že v začetku oktobra oslale brez večjega vpliva na skupni razvoj našega gospodarstva. Drugače je naša gospodarska delavnost v glavnem izkazovala napredek v primeri z lanskim letom z izjemo zunanje trgovine in prometa. Enaka tcndenca se kaže tudi pri primerjavi ne samo donosnih četrtletij, ampak tudi dobi prvih 9 mesecev lani in leto. Tako se vidi, da je od 3. četrtletja lani na 3. četrtletje letos zmanjšanj obseg naše zunanje trgovine za 25%, promet rečne plovbe za 23.3, promet na efektnih borzah za 5.6%. Na drugi strani pa se je povečala' topil-niška in rudarska proizvodnja za 6.8, oz. 5.5%, število natovorjenih zagonov za 4.3, virmanski promet za 14.7 in državnih dohodkov za 4.9%. Nekoliko ugodnejši razvoj se kaže v primerjavi prvih 9 mesecev letos in lani, ker je tedaj padec bil izkazan z manjšimi številkami. Ta razvoj našega gospodarstva je bil spremljan z dvigom cen tako na debelo kot na drobno (indeks cen na debelo se je v oktobru zopet zmanjšal, dočim je indeks cen na drobno še narastel). Naša letina 1938. Narodna banka objavlja ▼ svojem poročilu tudi dokončne podatke o naši letini v 1938, ki se razlikujejo od prvotnih podatkov kmetijskega ministrstva, ki so bili objavljeni v sredi avgusta letos. Po teh dokončnih podatkih (tudi kmetijskega ministrstva) je znašala letos letina (v oklepajih začasni podatki od srede avgusta): pšenica 30.299 (27.401) tis. met. stotov, na 1 ha 14.0 (13.1), ječmen 4.212 (4.128) tis. met. stotov na 1 ha 9.9 (10), rž 2.271 (2.299) tis. met. stotov na 1 ha 8.8 (9.1) in oves 3.202 (3.207) tis. met. stotov ali na 1 ha 8.8 (9.2) met. stota. Nadalje je kmetijsko ministrstvo objavilo tudi predhodno podatke o pridelku koruze, katerega ceni na 44.070 tis. met. stotov ali 16.5 met. stota na 1 ha. Pridelek se je v primeri z lanskim letom zmanjšal za 17.4%. * Naslednja tahela nam kaže gibanje naše kmetijske proizvodnje v zadnjih 5 letih (v tis. met. stotov): Leto pšenica ječmen rž oves koruza 1934 18.596 4.081 1.953 3.334 51.542 1935 19.895 3.724 1.961 2.778 30.284 1936 29.236 4.140 2.033 3.330 51.805 53.358 1937 23.470 3.790 2.094 2.955 1938 30.299 4.212 2.271 3.262 44.070 Še drugačno sliko nam dajejo podatki, koliko se je pridelalo na 1 ha požete površine v teh letih (donos v met. stotih): Leto pšenica ječmen rž oves koruza 1934 9.2 9.7 7.9 9.0 19.4 1935 9.3 8.9 7.8 7.5 12.2 1936 13.2 9.9 8.0 9.2 19.2 1937 11.0 9.2 8.2 8.5 19.8 1938 14.0 9.9 8.8 8.8 16.5 Iz teh podatkov je razvidno, da smo imeli letos boljšo žetev pšenice, ječmena, rži in ovsa, dočim je bil pridelek koruze manjši. Pridelek pšenice je letos naravnost rekorden tako po višini skupnega pridelka, kakor tudi po višini pridelka na 1 ha. Tudi pridelek ječmena in rži je dosegel najvišjo višino v zadnjih 5 letih. KINO Telefon 22-21 Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri Poglejte si biser slovanske filmske umetnosti v znameniti drami iz sodobnega življenja današnje družbe »Lide na kre< od W. VVernerja Na ledeni plošči Kakor na vseh svetovnih odrih in tudi v naši drami je ime'o to delo tudi kot film vsepovsod sijajen uspeh!--V gl. vlogah: F. SMOLIK, M. BAL- DOVA, LIDA BAAROVA in ZVONIMIR ROGOZ __Ob 10.38 dopoldne Isti film po znllanlh cenah Prijava vseh terjatev in dolgov v sudetsko-nemških krajih Narodna banka je izdala okrožnico, št. 95 z dne 6. decembra v kateri poziva z ozirom na odstop sudetskonemških in drugih češkoslovaških ozemelj Nemčiji vse poobl. zavode, da obveste vse intaresirane domače uvoznike in izvoznike blaga v krajih, ki so pripadli Nemčiji, da takoj sporoče po pooblaščenih denarnih zavodih stanje dne 5. decembra skupnih svojih dolgov in terjatev v poslih, ki so bili zaključeni pred 11. oktobrom 1938 (v kolikor te obveznosti dosedaj že niso likvidirali v okvirju jugoslovanskočeškoslovaškega kliringa ali v smislu okrožnice št. 70 z dne 26. oktobra 1938) brez ozira na to, kdaj je bilo blago uvoženo ali izvoženo po teh zaključkih. Pooblaščeni zavodi morajo na podlagi prijav sestaviti preglede posebej za terjatve in posebej za dolgove, v katerih morajo biti navedeni naslednji podatki: ime domačega uvoznika, odn. izvoznika, skupni znesek dolga odn. terjatve v valuti, v kateri je bilo izvršeno fakturiranje, ime sudetskega upnika, odn. dolžnika in datum, kdaj je bil posel sklenjen. Istočasno bodo pooblaščeni zavodi zahtevali, da jim domače tvrdke dostavijo podatke o dolgovanju in terjatvah finančnega značaja (iz neblagovnega prometa) napram osebam, tvrdkam in ustanovam iz omenjenih krajev. Na podlagi teh prijav bodo zavodi sestavili podrobno preglede posebej za dolgove in posebej za terjatve. Te podatke morajo denarni zavodi dostaviti Narodni banki do najkasneje 20. decembra. Mogolna zdravilna moč narave se še posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI Tečaj angleškega funta Sedaj se je število tečajev angleškega funta pri nas povečalo že na 5: imamo uradni devizni tečaj s premijo, imamo tečaj v zasebnem kliringu, imamo poseben tečaj funta za izvoz puranov, poseben tečaj funta v prostem prometu za uvoz ne-surovin in poseben tečaj funta za uvoz kave. Ta slednji tečaj je Narodna banka dne 8. decembra povečala od 262 na 280 din, tako da morajo uvozniki kave plačevati sedaj tečaj funta po 280. Obenem je finančni minister podpisal odlok, po katerem morajo uvozniki plačevati funt po tem tečaju (280 din) tudi za plačilo uvoza tehle predmetov: filmi, kakao, čaj, vanilij, žefran, cimet, mu-škatni cyet, muškatni oreh, kardamon, poper, ba-dian, lovorovo zrno in listje, sploh vse predmete, ki spadajo pod št. 27, 28 in 29 carinske tarife. Skupni uvoz teh predmetov brez filmov je znašal lani 29 milij. din. Te predmete uvažamo največ iz angleških kolonij. Pri filmih pride izmed nekli-rinških držav v poštev Amerika. Izkazi emisijskih bank Angleška banka izkazuje od dne 1. do dne 8. decembra povečanje obtoka bankovcev za 6.94 milijona funtov na 487.75 milijona funtov. — Francoska banka. Od 24. novembra do 1. decembra se je obtok bankovcev povečal za 2.669 na 109.469 milij. frankov zaradi velikih potreb za ultimo. — Švicarska narodna banka beleži od dne 30. novembra do 7. decembra zmanjšanje obtoka bankovcev za 26 na 1.679 milij. frankov. — Izkaz Holandske banke za 5. decembrer 1938 kaže v primeri z izkazom za 28. november povečanje obtoka bankovcev za 5 na 1.010 milij. goldinarjev. Grobnice in spomenike Vam v zimskem času izvrši po globoko znižanih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJOKUNOVAR pokopališče Sv. Križ - Ljubliana telefon 49-0? Gospodarska književnost Statistične, organizatorne in finančnogospo-darske zanimivosti delavskega zavarovanja. Kot poseben odtis je izšla študija g. Ivana Laha (OUZD, Ljubljana) pod naslovom: »Statistične, organizatorne in finančnogospodarske zanimivosti delavskega zavarovanja v Sloveniji v teku njegovega pojsto-letnega obstoja«. Študija vsebuje zanimive zgodovinske podatke iz našega socialnega zavarovanja od njegovih početkov dalje v Sloveniji, podatke o socialnem zavarovanju po vojni. Zlasti je dobro pokazana statistika članstva OUZD s številnimi grafikoni. Sploh vsebuje študija mnogo*, delno še neobjavljenih podatkov o našem socialnem zavarovanju. Zadružni koledar. Zadruge drž, uslužbencev in železničarjev v Sloveniji so izdale zadružni koledar za leto 1939. Res lepa, suha bukova drva in najboljši trboveljski premog, koks, oglje in kolobarje — ima stalno na zalogi novootvor-jena trgovina s kurivom JOŽE IIABJAN v Kolodvorski ulici 25 Izvoz vina iz Slovenije. Največji odjemalec naših kmetijskih proizvodov je sedaj Nemčija. Poleg drugih kmetijskih proizvodov živine, sadja itd. se izvaža v Nemčijo tudi precej vina. V mesecu novembru t. 1. je bilo v Nemčijo izvoženih 107.012 litrov vina in sicer izključno iz mariborskega okraja. V letošnjem letu od 1. januarja do 30. novembra t. 1. je bilo izvoženo v Nemčijo 680.343 litrov vina. Poravnalno postopanje je razglašeno o Imovini tvrdke Setalana, industrija tekstilnega blaga v Zagrebu, deln. družba. Rok za poravnavo je dne 13. januarja, terjatve je prijaviti do 8. jan. 1939. Združenje industrijcev opekarske stroke je osnovano v Zagrebu za vso savsko banovino. Združenje je obvezno. Hranilnica savske banovine je odprla svojo podružnico v Gospiču. Hranilnica donavske banovine je odprla svojo hranilnico v Beli Crkvi. Odlog plačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici pri Sv. Vidu pri Ptuju, r. z. z n. z. za šest let od 14. marca 1936 dalje, odlog velja za dolgove, nastale do 16. decembra 1935. Obrestna mera 2% brutto. Dobave: Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 13. decembra ponudbe za dobavo žicovodnih koles z vijaki. Licitacije: Dne 19. decembra bo pri štabu komande za utrjevanje, Ljubljana, Metelkova ul. 2, pismena licitacija za dobavo nafte, konzistentne masti ter motornega in kompresorskega olja. Prodaje: Dne 13 decembra bo pri Glavni carinarnici v Ljubljani javna prodaja robe, kateri je rok ležanja potekel: pohištvo, predivo, plutovina, puder, riž. Borza Dne 10. decembra. Denar Ta teden znaša devizni promet na ljubljanski borzi 8.431 milij. din v primeri s 6.598, '8.571, 7.843 in 10.7 milij. din v prejšnjih tednih. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cena živine in kmetijskih pridelkov v Laškem. dne 3. decembra. Voli 1. vrste 5.75, II. 4.75, III. 4.50 din; telice I. vrste 5 din, II. 450 din, III. 3.75 din; krave I. vrste 4 din, II. 3.50, III. 3 din; teleta I. vrste 6.50, II. 5 do 6 din; prašiči špeharji 10 din, prašiči pršutarji 8.50, za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste, prednji del 12 dn, zadnji del 10 din, II. vrste 8 din, III. 7din; svinjina 16 din; slanina 17 din, svinjska mast 18 do 20 din; čisti med 18 do 20 din; goveje surove kože 7 din; telečje surove kože 8 din; svinjske surove kože 4 din za 1 kjr. — Pšcnica 180 do 200 din, oves 150 din, fižol 150 do 200 din, krompir 75 din, seno 50 do 60 din, slama 18 do 20 din, jabolka I. vrste 350, II. 300, III. 150 do 200 din, p>šenična moka 250—350 din, kotuzna moka 225 din za 100 kg. Šport Borba za olimpijske igre leta 1944 Za izvedbo olimpijskih iger, ki bodo leta 1944, se potegujeta mesti London in Detroit. Angleška lahkoatletska zveza je sklenila, da bo podpirala prizadevanje Londona, da dobi izvedbo največje svetovne prireditve in je v to svrho pripravila precejšen garancijski mond. Nekaj sličnega pa poročajo sedaj tudi iz Ne\vyorka. Ameriški olimpijski odbor se je odločil, da bo podprl mesto Detroit, ki se poteguje za olimpijske igre leta 1944. Pri tem pa seveda ne bo ostalo in smo prav radovedni, katera mesta se bodo še potegovala za trinajste olimpijske igre. Italijanskih študentov ne bo na svetovnih zimskih igrah Na prihodnjih svetovnih zimskih študentovskfh igrah, ki bodo na Norveškem, ne bo zraven Italijanov, ker niso več včlanjeni v mednarodni štu-dentovski zvezi. Novi jugoslovanski plavalni rekordi Jugoslovanska plavalna zveza je na svoji zadnji seji verificirala nove jugoslovanske plavalne rekorde, ki so bili postavljeni v plavalnem bazenu »Ausoniat v Trstu, in sicer: 10. septembra 1938: 100 m prosto I. Srnolik (Viktoria - SuSak) 1.15.1. 40O m prosto D. Beara (Jadran - Split) 6.54.4. 4x100 m prosto reprezentanca Jugoslavije (Mica Radmanovič, Inge Sniolik, Neda Krmpotič D. Beara) 5.09.7. 200 m prosto Naja Orlič (Jug - Dubrovnik) 3.25.4. 24. septembra 1938: 500 m prosto B. Žižek (Jug - Dubrovnik) 6.28.4. 800 m prosto B. Žižek (Jug - Dubrovnik) 10.32.5. 10CO m prosto B. Žižek (Jug- Dubrovnik) 13.14.8. 1500 m prosto B. Žižek (Jug - Dubrovnik) 19.48.9. 4x100 m prosto reprezentanca Jugoslavije (Zmaj Defilipis, Branko Žižek, Bris Poločnjak, Lovro Šlakula) 4,17.1. I 1 24. septembra 1938: 300 m prosto B. Žižek (Jug - Dubrovnik) 3.42.4. 400 ni prosto B. Žižek (Jug - Dubrovnik) 4.56.5. 4x200 m prosto reprezentanca Jugoslavije (Branko Žižek, Oktavian Mini, Boris Potočnjak, Zmaj Defilipis) 9.29.9. Z gornjo listo je torej spopolnjen seznam rekorderjev v jugoslovanskem plavalnem športu, ki pa še veseeno ne daje prave slike naših najboljših plavalcev. VSE DOGODKE TUDI NA KRATKIH VALOVIH TIPA 105 5-cevni super DIN 3.150"* RADIO r. z. z o. u, LJUBLJANA, Miklošičeva 6 R A DI O V AL, LJUBLJANA, Dalmatinova 13 R A D I O V A L, CELJE, Kolenčeva 6 JOSIP WIPPLINGER, MARIBOR, Jurčičeva 6 Davčna posvetovalnica D. P. T L. Ste mali vaški obrtnik z dvema pomočnikoma. Po danih informacijah bi vam smela davčna uprava predpisati na pridobnini le 200 din (80 din za vas in po 60 din za vsakega pomočnika), predpisala vam je pa 240 din davka. Zakaj? — Odgovor: § 19. t. 5. finanč. zakona za leto 1937-38 določa, da plačujejo mali obrtniki z dvema pomočnikoma v krajih s ne nad 5000 prcbivalci, sledečo pridobnino: a) za sebe 120 din, b) za vsakega pomočnika pa po 60 din. Predpis pridobnine v iznosu od 240 din je torej pravilen. Pridobnino v letnem iznosu od 80 din plačujejo samo oni mali obrtniki, ki so brez pomočnika. Osnova za odmero avtonomnih doklad znaša po zgoraj navedeni zakonski določbi 60% od predpisane letne pridobnine. V vašem primeru znaša torej podlaga za odmero avtonomnih doklad 144 dih. To podlago je pomnožiti še s procenti onih avtonomnih doklad, ki se v vašem kraju pobirajo k pridobnini. Predpis 362 din na avtonomnih dokladzh sc tudi nam zdi zelo visok. Vprašajte davčoo upravo, zakaj da so 6e vam predpisale tako visoke avtonomne doklade. Vprašajte pa osebno, da vam ne bo treba plačati kolekov za vlogo. Dedne takso. J. G., župnik, Š. — Po oporoki svoje služkinje sto podedovali premično in polovico nepremičnega premoženja in sicer hišo ter nekaj zemljišča. Drugo polovico nepremičnega premoženja poseduje brat zapustnice. G. notai vam je dejal, da boste morali iz naslova dednih laks plačati četrtino cenilne vrednosti in sicer državno takso v višini 4% in 20% ter banovinsko takso v višini 2%. Vprašujete, če je to res. — Dedne takse se odmerjajo sedaj po uredbi od neodplatnih prenosih imovine, ki je bila objavljena v Službenih Novinah z dne 1. aprila 1937, št. 73-XXlI, oziroma z dne 2. aprila 1937 št. 74-XXlV in v Službenem listu kr. banske uprave v Ljubljani z dne 17. aprila 1937, kos 3, oziroma z dne 19. maja 1937, kos 40. Višina takse je odvisna od vrednosti podedovane imovine in od sorodstvenega razmerja med zapustnikom in prevzemnikom (dedič, volilo,jemnik itd.). Čim večja je vrednost podedovane imovine, tem večja je taksa, in čim bolj oddaljeno je sorodstveno razmerje med zapustnikom in prevzemnikom, tem večja je taksa in obratno. Višina takse raste progresivno, tako da je pri večji vred-' nosti podedovane imovine in pri oddaljenejšem sorodstvu procent takse stalno večji. Ker nam niste napovedali približne vrednosli podedovane imovine, vam ne moremo izračunati točne višine takse, ki jo boste morali plačati. Celotno lestvico navajati pa bi bilo preobširno. Če znaša vrednost podedovane imovine od 55.0000^100.000 din, potom bi državna dedna taksa znašala dejansko 20% in državna prenosna taksa 4%, kot vam je dejal g. nolar. Pripominjamo še, da služi za osnovo pri odmori dedne takse čista vrednost zapuščine, torej ona vrednost, ki jo dobite po odbitku eventu-elnih dolgov in stroškov, ki bremenijo, oziroma so nanašajo na zapuščino dočim služi zn osnovo prenosne takse kosmata vrednost podedovanih nepremičnin. Za državno blagajno so pobira razen teh taks še povprečna taksa za zapuščinsko razpravo v smislu tarifno postavko 25 zakona o sodnih taksah (Službene Novine z dne 17. VI. 1930, štev. 134-L-28I, Službeni list kr. banske uprave v Ljubljani, kos 20 iz lela 1930) v zvezi s Čl. 02 gori navedene uredbe o neodplatnih prenosih imovine. Ta taksa znaša 0.1% od čiste vrednosti zapuščine, ako ta vrednost presega 25.000 din; sicer se ne plačuje. Morda pa sto to takso že pri notarju plačali. Poleg tega bo treba plačati še banovinsko do-klado k dedni taksi v višini 20% od državne osnovne takse v smislu 8 81 pravilnika k bano-vinskemu proračunu za lelo 1938-39 (Službeni list Ikr. bansko upravo v Ljubljani z dne 80, III. 1938, kos 26) in banovinsko prenosno takso v izmeri od vrednosti podedovanih nepremičnin v smi- slu g 83 t zvezi s g 73 isteca pravilnika. Vzemimo primer, da znaša vrednost podedovane imovine 60.000 din in da se sestoji iz samih nepremičnin, eventuelni dolgovi zapuščine in stroški (pogreb itd.) pa znašajo 8000 din. V tem primeru boste plačali: drž. dedno takso od 53.000 din 20% „ 10.400 din drž. prenosno takso od 60.000 din 1% , 2.-100 din drž. takso za zapušč. razpravo od 52.000 din 0.1%...... . 52 din ban. dedno doklado od 10.400 din 20% 2.080 din ban. prenosno takso od 60.000 din 2% 1.200 din Skupaj torej .■•.■..•„, 16.212 din Dopolnilno prenosne takse v zvezi s prenosno takso. I. Z., župnik, V. — Vaša cerkev hoče prodati kos cerkvenega posestva, orl katerega plačuje prenosno takso. Vprašujete, če bo moral kupec plačati po|x)lno prenosno takso, to je 4+2%— 6% ali ne. — Ko trdite, da cerkev plačuje prenosno takso, mislite brez dvoma reči, da plačuje dopolnilno prenosno takso. Dopolnilna prenosna taksa pa je nadomestek prenosne takse, bodisi po-polen nadomestek ali vsaj delen. Zato osebe, ki plačujejo dopolnilno prenosno takso od svoje nepremične imovine, ne plačajo prenosno takse ob prenosu to imovine ali pa plačajo to takso v manjši izmeri. V smislu tarifne postavke 12, pripombe 12, odd. III. zakona o taksah se plačuje za prenose imovine od osebe, ki je zavezana dopolnilni prenosni taksi po točki 1. prvega odstavka to pripombe, na osebo ki ni zavezana tej taksi, polovico redne takse iz točke b) tarifne postavke 12 zakona o taksah. To se pravi: ono osebe, ki plačujejo dopolnilno prenosno takso v izmeri 0.4% na leto od prometne vrednosti svojih nepremičnin, plačajo pri prenosu teh nepremičnin le polovico prenosne takse, torej le 2% od kupnine namesto 4%. Za one osebe pa, ki plačujejo dopolnilno prenosno takso v izmeri 0.2% in 0.10% na leto od prometne vrednosti svojih nepremičnin, ta ugodnost ne velja in morajo plačali ob prenosu svojo nepremične imovine celotno prenosno takso, torej 4% od kupnine. Ker plačujejo cerkvena posestva dopolnilno prenosno takso praviloma v višini 0.4%, so ob prenosu teh posestev plača le polovična prenosna taksa. Zato bo kupec vašega kosa posestva plačal iz naslova državno prenosne takse le 2% od kupnine. Banovinsko prenosno takso pa bo moral kupec, v smislu S 73 pravilnika k banovinskemu proračunu za lelo 1938-39 (Službeni list kr. bansko uprave v Ljubljani z dne 30. III. 1938, kos 26) plačati v celoti, to je 2% od kupnine. Če boste torej omenjeni kos posestva prodali n. pr. za 20.000 din, bo kupec plačal 2% državno prenosne takse, to je 400 din in 2% banovinske prenosno takse, to je 400 din ali skupaj 800 din. Vsa prednja navodila pa veljajo le, Če boste kos posestva prodali fizični osebi. Če pa bo kupec nefizična oseba, ki je tudi zavezana dopolnilni prenosni taksi (n. pr. občina, zadruga Itd.), potem se za tak prenos ne plača niti državna niti banovinska prenosna taksa. Novo mesto Tukajšnja D. M K., je imela na praznik 8. decembra v Prosvetnem domu svojo vsakoletno akademijo z zelo pestrim sporedom. Moški oktet jc zapel več narodnih in umetnih pesmi, mešani zbor za pesmi »Brezmadežna« in »Zakaj si mi najdražja«. Prvi kakor tudi drugi sta žela odobravanje za uspešno izvajanje. Osmošolec Penca pa je v jedrnatem govoru podal, kakšen je cilj D. M. K. Po učinkujoči zborni dckla-maciji »Makabcjski bratje« je sledila igra v šestih slikah »Krik uničene mladosti«, ki je v režiji gospoda Kralja, cand. iur., siiijno uspela. Novemeški dijaki »o s to akademijo pokazali, da v rcsnici deiajo. Na tako mladino smo lahko ponosni lJ2£JiJ gfev. 5SQL GRAETZ © Generalno zaatopetTo A. VERBAJS LJUBLJANA (poleg Slamiča) • BfjlaSenni krogov . fl elektronk « Regw» lscija selektivnosti * Odličen kratkovalnl pas » Magično oko » Koncertni zvočnik » Zvečana dinamika glasu Prvič pri superju poseben varčevalni »tik, ki prihrani 45% toka Damske zimske plašče nudi v novo prenrejeni in povečani trgovini F.I. Gorfčar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 po sledečih cenah: trpežen, dobro podložen plašč za vsnko uporabo ...... , boljši modni plašč dekliški plošči vsake velikosti od 7 let naprej........ otroške plašče od 2 let naprej ■ • kakor tudi vse vrste damska in otroška oblačila po najnižjih cenah. Na zalogi je velika izbira blaga zn plašče od 40 do 250 din. V lnstni šivnl-nici izdelujemo plašče po naročilu v najkrajšem času. Da si pridobimo še več novih odjemalcev, dajemo pri nakupn plašča svilen šol, pri vsakem nakupu nad din 100.— pa svilen robček zastonj. od 250 din od 380 „ ed 180 * od 95 . ... ------- Večje trgovsko podjetje Iv v za povečanje obrata Ponudbe od zneskov 50.000 din dalje upravi »Slovenca« pod šifro »Visoke obresti« št. 19.222. Programi radio Ljubljana: Nedelja, 11. decembra: 8 Kvintet pihni (Igrajo r*. S. Tlrapal ■ flavta, lir. 1'lcgo - oboa, J. Gregoro ■ klarinet, J. Pokorny - fagot in I. Hafner - horn) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Polke in koračnice (plošče) — 9.45 Verski govor (g. dr. Ignacij I.eričnk) — 10 Prenos cnrkvone glasbo iz stolno cerkve v Ljubljani — 11.15 Virtuozi igrajo (plošče) — 11.30 Koncert. Sodelujejo: gdč. Milica Polajnar (sopran) in Itndijsiki orkester — 13 Napovedi — 1:1.20 NaSim rojakom. Kvartet Fantje na vasi in plošče — 17 Kmet. ura: Življenje v moštu in vinu (g. inž. Ivo ZupanlS) — 17.30 Mandoline igrajo (plošče) — IS Koncert lahke glasbe: Cimermanov kvartet — 1(1 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. nra — 19.50 Orkestralno društvo Glasbene Malico — 21.10 Okroglo in poskočno (plašče) — 22 Napovedi poročila —, 21.15 Veseli zvoki, igra liadijski orkester. Ponedeljek, 12. decembru: 12 Uvertur« (ploitč«) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 1.VJ0 Oiioldanskl koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Zdravniška ura: Zgodovina psihiatrije (g. dr. BogomiT Ma-gajnn) — 18.20 Cajkovskij: Uvertura «12 (plošč«) — IS.lii Kulturna kronika: O Ivanu Cankarju, oh 20-let-nlc.l smrti (g. prof. Kr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nne. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Spominski večer oh 20-letnici smrti Ivana Cankarja — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Beethoven: KruuUcrjeva sonata v A duru, op, 47. DrugI programi: Nedelja, 11. decembra: Belgrad: 30 Narod, posmi ta ploei, 21 Zab. koncert, 22.20 Ploščo — Zagreb: 20 Ruske posmi, 21 Pihala, 22.21) Plesna glasba — Sofija: 19 Nar. glasba, 19.30 Schubortov vočer, 20.55 Operni odlomki — Carja va; 19.30 OrutoriJ »Sv. Terezike Deteta Jezusa«, 21.20 Plesna glasba, 22.15 Ork. koncert — Budimpešta: 19.30 Opera .Janoš vitejz« — Dunaj: 19 Komorni koncert, 20.10 Potim ri, 22.30 Ork. koncert — Berlin: 20.10 Orkester in zbor — Hamburg: 20.10 Ljudski koncert — Manokovoi 20.10 Operna glasba — Ponedeljek, li. decembra: Belgrad: 20 Gledališki pr«noa — Zagreb: 20.30 Komorni trio, 20.44 Komorni zbor, 21.14 Komorni trio, 20.20 Plespa glasba — Sofija: 19 Beethovnove skladbe, 19.3(1 Simf. koncert — Var-iatta: 20.10 Pevski koncert, 21.10 Solistična glasba, 22 Zgodovina simfonije — BudimpeSta: 20 Vok. koncert, 20.40 Cigan, orkester, 22 Plošče 22.40 Ork. koncert — Dunaj: 19.15 Kmečki večer, 20.10 Zabavni koncert, 22.30 Jugo«lov. violinska gla-sba, 23 Plesna glasba — K 5-nigsberg: 20.10 Lovski večer — Kfiln: 20.11) Narodne pe.smi — Monakom: 20.10 Plesni orkoster, 21.10 Komorna glasba tri Strassbuurg: 20.15 Narodaa glasba, 21 Kvartet. »>j4 , ' )m v Zahvalo [Vsem, k! St« * nanrl eogostvovaM oh brMM fc^nTjff hm šega ljubljenega soproga, očeta, »tarega očeta la brata, gospoda Franca Premrova w tem potem najtekreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dir. Stanku Pušenjaku, zdravniku T, Cerknici, za njegovo požrtvovalno in skrbno delo, a kar terim je lajšal pokojniku težke zadnjo ure ta za tople poslovilne besede ob odprtem grobu, prečastiti duhov« &fitai, & g. katehetu Jožetu Premrovu, Sokolsiketnu dn»-čtvu Cerknica, darovalcem krasnega cvetja ta vencev, te* vsem, ki ste dragega pokojnika v tako lepem številu ■premili na njegovi zadnji poti, V MartlnJakUj dne 0. decembra 1938. Bodbinaf Premrov, Edvard Pogačnik, HInko Pogačnik, Serko ivh Httijft! v..,.- . Mi v j *t - v.. '► < ^ i v mm V petek 9. decembra je padel kot žrtev brezvestnega političnega sovraštva ibar posestnik iz Bušeče vasi, občina Sv. Križ pri Kostanjevici v 32. letu starosti. Za njim žalujejo žena - slovenska mati, žaluje otrok za svojim očetom, žalujejo starši za svojim sinom. Slovenski narod sočustvuje z ženo, otrokom in starši. Nedolžno prelita kri bodi blagoslov slovenskemu narodu! Pogreb bo v torek ob 10 dopoldne v Bušeči vasi. Nedolžna slovenska žrtev, počivaj v miru! Banovinski odbor JRZ ,;.- ;■•'•■- v,.., -.. J • ••:........^^f;.-!;?• --.n-v JC T U H K. U Ob dvajsetletnici Prav na današnji dan 11. decembra pred dvajsetimi leti je umrl na pragu v osvobojeno Jugoslavijo naš največji pisatelj in borec Ivan Cankar. Prešeren—Levstik—Cankar: lako je šel rod o vod našega rodu, ki je potrjeval slovenstvo povsod — v politiki in javni kulturi; pisatelji, ki so največ prispeli k razvoju slovenske književnosti in k zavesti slovenskega duha sploh. Ž ljubeznijo, ki ne pozna meja, se je Cankar posvetil ves svoji domovini, ki ji je dal vse, kar je imel: svoje srce in svojo umetnost, s katero je v naših bednih razmerah predstavljal belo krizantemo na beraškem telovniku. »Kadar napoči tisti dan, bo prerojeni narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo, očistil jo bo ter jo shranil s hvaležnim spoštovanjem za spomin na grenkolepo preteklost. Na enem tistih tenkih belih lističev ho napisano moje ime«. Tako je Cankar sam napisal o svoji literarni umetnosti, o svojih pesmih, povestih, dramah in romanih, o svojem mojstrstvu jezika, v katerem nam je napisal 22 debelih zvezkov svoje poezije, pač najlepši dar, ki ga more umetnik položiti na oltar domovine, ki jo je ljubil tudi z gnevom v duši, in jo je tembolj ljubil, čim bolj je kazal njen spačeni obraz. In to delo je do-domovina pobrala s spoštovanjem in dvignila svoj največji okras, s katerim stopa v svet. Cankar ni bil samo umetnik, bil je tudi borec, stal je »v areni življenja«, boril se je za novo obliko življenja sploh, kateremu je bil samo zvesti svečenik. V svoji duši in svojem srcu je občutil grehe sveta in družbe in z etičnega stališča je obsojal vsako hinavščino in krivico, ki je bila kdajkoli storjena ne samo v dejanju temveč tudi misli, ali pa tudi v sami kretnji rok. Bil je sodnik našega javnega in privatnega življenja, strog sodnik, ki ni poznal podkupljanja. Sovražil je vsako prazno svobodomiselnost in vsako tudi versko hinavščino, hotel pa je pravice za vse, za najmanjšega kakor tudi za ves narod kot celoto. Mati — domovina — Bog! to so bile tri najsvetejše vrednote, v katere se je strnilo vse njegovo življenje: in mu mati ni bila samo telesna mati, temveč simbol vseh tistih vrednot, ki jih je izža-ževala vso njegovo mladost in mu tudi z žrtvijo kazala v našo slovensko učenost, v našo duhovnost, do našega Boga! Iz tujine in tujih duhovnih tokov je po hrepenjenju svojega srca, po borbenosti svoje volje in po l jubezni do svoje domovino prišel tja, kjer je stal v mladosti: ter je trdno stoječ sredi narodne usode v najtežjih letih strahote dal najvišjo svojo umetnost pa tudi svoje srce: »Moje delo je knjiga ljubezni — odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin! Dal sem ti, kar sem imel; če je bilo veliko ali malo — Bog je delil, Bog razsodi. Dal sem ti svoje srce in razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje — kaj bi ti še dal?« Vse to je dal domovini in domovina danes ve, da je bil Cankar njen najzvestejši sin, človek duha, slovenskega duha ter je njegovo knjigo sprejela med svoje največje zaklade, med temelje, na katerem stoji zgradba današnje družbe. Da, Cankar je »granitni temelj nove družbe«, vsaj moral bi biti — in če ni, kje je krivda? On stoji v temelju današnje naše kulturne in državne zgradbe — toda kam raste stavba sama? To so vprašanja, ki se postavljajo sama, ki pa ne terjajo toliko odgovorov, kolikor žive vesti in samopremišljevanja. Iti v se in iz dna postaviti novo človečanstvo, ki bo spoštovalo tiste tri vrednote ,ki jih je na koncu s tako vero zapisal Cankar nam v oporoko: Mati — Domovina — Bog! to naj bo klic današnjega spomina njegove smrti. * Toda za letošnji državni jubilej, ko praznujemo dvajsetletnico državne tvorbe, ki so jo s iirepenenjem še videle Cankarjeve oči in ugasnile takoj nato, še posebno pa za današnji dan, ko se zopet odločuje obličje države vsaj zn nekaj let, se nam zdi, da ne moremo boljše počastiti Cankarjevega spomina, kot s ponatisom glavne misli iz njegovega tržaškega predavanja »o Slovencih in Jugoslovani h«, ki ga je imel še v Avstriji za časa balkanske vojske in ki v marsičem more biti še danes merilo in načelo slovenske politike v Jugoslaviji: »Kakor ste videli, sem smatral jugoslovanski problem za to, kar je: namreč za izključno političen problem■ Za problem razkosanega plemena, ki se o življenju človeštva ne more uve-Ijaviti, dokler se ne združi n celoto. To je vse! Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne eksistira. Morda je kdaj eksistiralo; toda rešeno je bilo takrat, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim, čisto samostojnim kul-turnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci — po kulturi, ki je sad več-stoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu, Bodi tega kriva zgodovina, bodi kriv kdorkoli — jaz, ki dejstvo konstatiram, ga čisto gotovo nisem zakrivil. Poglavitna naloga, ki je prisojena nam Slovencem ob reševanju jugoslovanskega problema, je ta-le: uveljavimo svoje jugoslovanstvo za zdaj le v toliko, da se vsi skupaj, kolikor nas je, na- Cankarjeve smrti učimo na izust stari srbohrvaški rek: — »Uzdaj se u se i u svoje kljuse!« Toliko bodo priznali tudi gotovo tudi najbolj hripavi llirci: akn pride kdaj do političnega združenja jugoslovanskih narodov — in ne samo moja vroča želja je, temveč tudi moje trdno prepričanje, da dn tega združenja res pride — tedaj se to ne more izvršiti drugače, kakor da se združijo enakopravni in enakovredni narodi. Ze sama ta enostavna misel nam kaže polje, kjer moramo orati in sejati ne le zase, temveč za vse jugoslovanslvo. To pa je naše lepo domače slovensko polje. Vod avstrijskim valptom, v svoji ječi in revščini in mnogoštevilnih nadlngaJi smo povzdignili svojo kulturo tako visoko, da je kras in veselje. To je izraz narodne moči, ki ne zaostaja prav nič za tisto močjo, ki se je pojavila pred Lozengradom in pri Kumano-vu. Glejmo, da bomo v sebi zdravi, močni in vsaj duševno bogati (čo že ne drugače), tako da nekoč ne pridemo k bratom prosit miloščine, temveč, da jim prinesemo darov; ali pa še boljše — da si pridejo bratje sami po te darove, preden bi jih mi ponujali. Naši do omedlevice navdušeni llirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo (slovenskega jezika itak nikoli niso znali), ne samo na Trubarja, Prešerna in Levstika, temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime na svojo domovino. Najbolj gnusni, res — gnusni! — pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl Hrvata, ki bi prišel ponujat k nam svojo hrvaščino. Pri nas pa je drugače! Tako smo siti svoje kulture, da nam je že odveč in da bi jo najračši kar vrgli ftez plot. — Fekel sem, kaj da je najbolj potrebno in edino koristno, če hočemo doseči svoj slovenski kulturni in jugoslovanski politični cilj. Naj dela vsak, kakor mu je dano; jaz sem delal.« td. JI mammmma Ivanu Cankarju Hodil si potnik po solzni dolini, » dušo otroško tja v svet hrepenel. Sreči, ki se jo smehljala v daljini sreči veselo naproti si šel. Ko si od doma odhajal, stopila za tabo je materina bolest; skozi življonje to varno spremila, nikdar ločila od tvojih se cest. Svet je lagal. — Romar v uri bolestni vedel naprej nisi kod in ne kam. Tiho si sedel na kamen obrestni, bil ves utrujen in sam, čisto sam. »Kjo si, o mati!« takrat je vzdrhtelo tvoje ponižano, bolno srce. V njeno naročje si jo zaželelo, da bi odkrilo ji svoje srce. Mati svetnica je in mučenica — ti si ji krasen postavil oltar. Ljubljena Vrhnika, sveta Trojica tvoji mladosti najlepši je dar. Hlapca Jerneja si srečal na poti, ki kakor ti je tirjal pravic, kot so iskali jih tisoči — stoti žttljavih rok in nagubanih lic. Aleš iz Razora je živci resnično, on ni podoba, rojena iz sanj. Hvala stotisočkrat ti. da pravično, sam si sc drznil pokazati nanj! Hvala ti, da si pokazal na rane, ki jih še nihčo nikdar ni odstrl, da si odkrival krivico neznano, sodil jih oslro in so uprl. Hodil si romar po solzni dolini, njeno grenkobo v dno srca zajel — dušo razgalil si v vsej veličini, v delih nesmrtnih jo nam razodel. Zakrajšek Albina. njeno Slovenijo, ki je rodila slavne slovenske tabore (v Žalcu, Ljutomeru, Vižmarjih itd.). Dr. Mal da najprej pregled sprememb na najvišjih mestih (Dunaj, ministrstva), ki so odločala o smeri in duhu tedanjih dob, nato pa preide na podrobnejše politično življenje, označujoč slovenske narodne delavce ter slovensko razvojno stopnjo politične izobrazbe, ki je prišla do veljave z oživitvijo vsaj napol ustavnega življenja, razširjenega državnega sveta, ter deželnih zborov, ki so se prvikrat sestali 1. 1861. Pod političnim programom Slovencev opisuje naše borbe za narodno šolo (19.38« podpisov zanjo!), za slovenski jezik v uradih ter za združitev slovenskih pokrajin v eno kronovino. Podrobneje je razhran mariborski program, ki je tedaj še skušal reševati Notranjo Avstrijo ter sožitje Slovencev in Nemcev na podlagi zgodovinskega prava, ki so ga kopirali po Cehih. Šele po vojskah 1. 1866. se jo postavilo na čelo narodnostno vprašanje ter zahteva po Z e d i n j e n i Sloveniji (Ljubljana 1. 18(19.), ki pa se je 1. 187« še razširil na jugoslovanski program (Ljubljana 187(i). Zamisel Zedin jene Slovenijo je rodila naše tabore, loda od nje so Slovenci odstopili na ljubo Čehom, da so oni opustili pravno-zgodovinsko načelo. Ko pa so I. 1889. Slovenci zopet hoteli sprožiti svoj ideal Zedinjene Slovenije, so ga odbili Čehi, češ da se Avstrija no sme razbiti v narodnopisno-po-litične enote! Zamisel Zedin jene Slovenije ter južnoslovanski program je glavna vsebina lega zvezka, vredna, da jo prebere vsak Slovenec, ki ga zanima naš narodni razvoj, naša najsvetejša težnja ler začetek nove poti k našemu osvobojen ju! Naslednji deli zvezka so posvečeni našemu notranjemu strankarskemu dife-renciranju med konservativci in liberalci, ali med Mladoslovenci in Staroslovenci; dalje razvoju kulturne politične kritike, ki je rodilo nove časopise in nova prej imenovana gibanja — mlado proti starim, kar je pripomoglo k ločitvi duhov, kakor se je izvedlo v teh letih (osemdesetih) z Mahni-čem. Od tedaj smo Slovenci svetovno nazorno ločeni v dve struji, toda v »organizaciji in delu je konservativnonnrodna stranka (pod šušteršičem in Krekom) prehitela svobodomiselno«. Posebni oddelek je posvečen boju za enakopravnost slovenščine v uradih in to v posameznih slovenskih pokrajinah (Kranjsko, Štajersko, Primorsko itd.), v katerih se je odlikoval predvsem koroški borec A. Einspieler. Razmere v šoli in cerkvi so se tudi v tem času poboljšale celo tako, da so na Kranjskem že \. 1870 mogli odpraviti dvojezični poduk. Glavno pa je tedaj šlo za slovenske gimnazije, kar je doseglo višek ob borbi za celjske slovenske razrede, kar je povzročilo tudi padec režima. Z razvojem naših gospodarskih in kulturnih razmer v leh desetletjih, z razvojem kmetijstva, zadružništva, obrtnega, trgovskega ter delavskega stanu, društvenega življenja (čitalnice Sokola, dramatičnega društva, gledališča, Glasbene matice), razvojem našega časopisja (Dunajski zvon, Kres, Ljubljanski zvon, Dom in svet, Janežičeva podjetja, Drobtinice itd.) ter našega leposlovja (Levstik, Slritar, Gregorčič itd.), je dr. Mal zaključil ta svoj zvezek, ki obsega eno najvažnejših poglavij naše narodne zgodovine ter predstavlja razdobje, ki je poslalo izhodišče našemu času. In zalo vsak, kdor hoče razumeti naš čas, mora prebrati ta zvezek slovenske zgodovine, ki ga krasi kot vsakega tudi mnogo starih podob in dokumentov, med katerimi je morda najzanimivejši listi, ko se je cesar Franc Jožef podpisal na slovenski prevod ustave iz 1. 1061 slovensko, kakor tudi »nadvojvoda Rajner«. Marija Ahačič: Čuda narave Inž. Mariia Ahačič, ali kakor jo poznamo po njenih otroških pravljicah in risbah v »Slovencu« Knnči Ahačič, je zdaj za Mohorjevo družbo priredila — in tudi sama naslikala podo-be — zbirko naravnih čudes, ki jih naše človeško oko v življenju komaj opazi ter gre nebrižno mimo največjih dogodkov in zanimivosti. Pengovovim »Po-dobam iz narave« se lepo pridružujejo ti »čudeži v naravi«, katerim je uredništvo dalo v uvod lepe citate iz svetega pisma in cerkvenih učenikov, ki se vsi strnejo v klic: »Moj Stvarnik in moj Bog, zahvaljujem Te za vse veselje, katero mi je obudilo opazovanje del Tvojih rok«. Na naslovni sliki, ki pa ie slabo izpadla, so naslikani predpotopni ptič, orel in moderno letalo z namenom, da simbolno zajamejo čuda na zemlji v preteklosti in v sedanjosti, ki že sega tudi v bodočnost. Je to lepa in srčkana knjiga, brez učenjaštva in razlaganja, temveč lepo kramljanje kot pravljica, ki pa pokaže čudovite lepote načinov in oblik življenja v morju, na zemlji, med ribami, živalmi, pticami, metulji v zemlji, kapniki, pa tudi v nadzemlju, zraku in vse-mirju. S tiho besedo pa jasno podobo zna Ahači-čeva pokazati na čudo narave v še tako nepomembni malenkosti, kot je n. pr. dihanje upehanega psa ali pa v svetlikanju morja. Knjižica ni namenjena dijaštvu ali inteligentom, temveč prav najširšim slojem, da jim na zabaven način pričara prirodne lepote in čuda, ki končno vse pričajo samo o smotrnem ustvarjanju Stvarnika. Knjižica je zelo posrečena tako v besedilu kot v podobah in spada med najlepše in potrebne knjige letošnjega knjižnega Moliorjcvegadaru. To bi bile redne knjige Mohorjeve družbe za lo leta * Izmed izrednih knjig pa danes omenjamo samo eno, ki je napisana za naše kmete, namreč: Dr. Jakob Turk: Pašništvo »Slovenskim živinorejcem v pouk« je napisal zdaj že pokojni ravnatelj Kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, inž. Jakob Turk to knjigo, ki naj velja kot nadaljevanje dveh njegovih, že prej pri Mohorjevi družbi izdanih knjig o »trav-ništvu«. Knjigo jc še pripravil za tisk in ji napisal uvod, v katerem kliče kmete v zadruge in jim kaže njihov pomen za osamosvojitev kmeta, pa je kma-tu nato umrl. Zato mu je založba tudi v začetku postavila z njegovim življenjepisom lep in prisrčen spomenik Knjiga bo našim kmetom med letošnjimi knjigami morda najbolj koristna ter jo bodo gotovo vsi z veseljem in prido.m prebrali. V njej govori pisatelj o pojmu pašnikov in o njihovem pomenu za umno živinorejo, namreč o tem, kaka se pašnik od pašnika razlikuje, ter kakšne so prednosti paše pri reji in vzreji živine. Drugo poglavje govori o izboljšanju starih ter o napravi novih in umetnih pašnikov, in to na opuščenih ali na novo grajenih plasteh. To poglavje je najvažnejše za naše živinorejce. V njem opisuje koristi posameznih tipov pašnikov, pa tudi izbero, za kaj so primerni, ter kake vrste trav in zelišč sc prilegajo posamezni zemlji. Tretje poglavje obravnava drugovrstne stvari, ki pa so tudi za kmetovalca potrebne, namreč o pregrajah in ograjah pašnikov, o napajališčih, zavetiščih, hlcviščih, poleh itd. Četrto, o vzdrževanju in obdelovanju pašnikov, o namakanju in gnojenju. Peto poglavje o izkoriščanju pašnikov, šesto o ravnanju z živino na paši ter zadnje o pašnem odnosu pašnikov, o številu glav živine, ki jo morejo prerediti ter o dobičku, ki ga rodiio skrbno urejeni in negovani pašniki. td. Letošnje Mohorjeva družba, najdelavnejša slovenska knjižna založba, je poslala letos v ogromnih izdajah med najširše plasti slovenskega naroda zopet vrsto svojih rednih in izrednih knjig. Poleg tega pa še vsako leto izda celo vrsto pomembnih znastve-nih, poljudno znanstvenih knjig ter šolskih pomagal, pa tudi leposlovja v svoji Mohorjevi knjižnici, ki je prav z najnovejšo knjigo, povestjo dosegla število — 100, kar pomeni gotovo pomemben jubilej, vreden, da sc ga spomnimo pozneje še posebej. Letošnje redne Mohorjeve knjige so te-le: 1. Koledar za leto 1939; 2. Večernice 91. zv. in sicer povest »Izum«, ki sta jo spisala Jenko in Hassl; 3 Ure češčenja, spisal dr, F. Jaklič; 4. Čuda narave, spisala in narisala Marija Ahačičj 5. Zgodovina slovenskega naroda 15. zv., spisal dr. Mal in 6. Življenje svetnikov, urejuje dr. F. Jaklič. — Po,leg tega darila pa je izdala še nekaj izrednih knjig za doplačilo, namreč: Povest F. Saltcna: »Bambek«, v prevodu Vinka Lavriča. — 2. Izvirne pravljice Sonje Severjcve: »čevljarček Palček«. — 3. Izvirno povest Janeza Jalnai »Cvetkova Cilka«, ki predstavlja stoto knjigo Mohorjeve knjižnice — 4, »Zbrano delo Jožeta Cvelbarja« kakor ga je uredil France Koblar — ter »Pašništvo«, spisal inž. kemije Jakob Turk. — To so knjige, o katerih bomo v presledkih poročali v naši rubriki, ki pa bodo med tem že prišle V roke naročnikom, mo-horjano,m ter jim kratile dolge zimske večere. Koledar Mohorjeve družbe za 1. 1939 Najvažnejša knjiga je seveda Koledar, brez katerega ne more biti in ne sme biti nobena slovenska hiša. Letos je ohranil opremo, kako.r mu jo je pred leti dal slikar Slavko Pengov. Po tradicionalnem koledarju, poživljenem z lepimi izreki, po rubrikah, ki smo jih po tem in drugih koledarjih že vajeni kot bistveno vsebino koledarjev sploh, i:i po napovedi knjig za drugo leto, se začne pro-svetno-kulturni del, v katerem so tudi letos sodelovali najbolj priznani strokovnjaki. Tako je uvodni članek ob 20 letnici Jugoslavije napisal dr. A. Kuhar. Glavna povcstica je to pot prevedena iz ruščine (Veresajev) ter kaže lepo žrtvovanje za bližnjega, na drugi strani pa sebično očetovsko ljubezen, pa sinovsko zavest uboganja. Mati ga je ljubila, ker je pomagal bližnjemu v nevarnosti, tudi če je zaradi lega zbolela, oče pa mu z lepa ni odpustil. V črtici je nekaj pristno ruskih potez. »Kako je z nami«, naj pokaže naše pravo razmerje do Jugoslavije. Naš stari in priljubljeni Kolednik F. S-Finžgar je napisal za Koledar črtico »Za prazen nič«, novo črtico na star motiv kmečkega tožba-renja in sovraštva, to,da s tako nazornostjo, kot zna samo še Finžgar. Slika z naše gorenjske vasi, ki ne ugasne v spominu in je boljša kot sto pridig. Aleš Ušeničnik, starostni predsednik slovenske Akademije znanosti in umetnosti, je napisal nekaj besed o tej naši najvišji ustanovi. Janez Jalen je prispeval črtico »Rese«, v kateri je pokazal, da bi bilo vsemi sedemdesetletnikom treba dopovedati, naj prepišejo domove mlajšemu rodu, da bo mogel rod rasti in uspevati v novi ljubezni in veljavi. Osmrtnica se spominja nadškofa dr. A. Bauerja Tri pesmice pa je prispevala zdaj prvič_ v Koledarju naša ljudska pcsnica Marija Brenčičeva. Po spominu svežim grobovom (M. Opeki, dr. Debev-cu itd.), sledi povestica. prevedena iz bolgarščine »Živa voda« (Ran Bosilek), ki predstavlja lepo bogato bolgarsko mladinsko kjiževnost, vredno, da se tudi mi učino pri njej. Inž. Hugo Turk je opisal načine, kako nudimo prvo pomoč domačim živalim, kar bodo naši kmečki gospodarji z veseljem pozdravili. Ivan Vuk priobčuje dogodek ob prvem vasovanju, ki se ni končalo posrečeno. Grivški pa pesem o maturantki-putki. Bojan Devetak opisuje razvoj od fotografije do filma, da razloži najširšim plastem največje tehnične novosti zadnjih let. Dr. Vinko Sarabon piše o Kitajski. Potrebni so letopisi dogodkov v raznih panogah javnega življenja Hu-mek Štefanija pa prispeva kratek članek o gospo-dinjenju. To bi bil proisvetni del Koledarja, kateremu sledi samo še imenik poverjenikov. Dr. Franc Jaklič: Ure češčenja Že stara navada Mohorjeve družbe je, da pošilja vsako leto nov molitvenik svojim udom Pohvalili moramo, da zadnja leta zelo skrbi za moderno in Hčr.o oblika teh molitvenikov, ki včasih zaradi svoje zunanjosti niso bili privlačljivi. Zdaj pa dobivajo tudi lepe vinjete, vedno delo slovenskih umetnikov. Letos je dr. Franc Jaklič priredil na podlagi psalmov in obrednega teksta lepo zbirko češčenj Najsvetejšega, takoimenovanih nedeljskih popoldanskih »ur češčenja« in sicer tako, da so primerne Za adventni čas, božični, po,stni in velikonočni, pa tudi za po5eb.no češčenje Srca Jezusovega in Marije. Tako »ure« so svoj čas izhajale v debelih knjigah. Jaklič iih je moderniziral in priredil tako, da ustrezajo moderni katoliški duši, ter jih izdal v majhni priročni obliki molitvenika. S to knjigo so dobili Slovenci zopet lep molitvenik, namenjen po,sebni pobožnosti nedeljskih urnih češčenj. Večernice Redne Vcčernice nudijo vsako leto povest za zimske večerne ure. Letos sta jih napisala dva pi-saleljn Metod Jenko in Viktor Ilussl in jih naslovila »Izum« ter so nekaj svojevrstnega v slovenski mohorjevski literaturi: motiv ni namreč vzet iz našega slovenskega življenja in rte iz kmečkega kot ponavadi, temveč iz ameriškega angleškega življenja ter je v središču nov izum mladega inženirja, ki omogoča slrditi električno strujo. Zavist in sovraštvo poseže vmes ter zgodbo tako zaplete, da je napela od začetka do konca ter povest predstavlja lep donesek k naši izvirni slovenski kriminalni povesti, ki se je po svelu tako razbohotila, pri nas pa je skoraj ne poznamo. Poleg tega nam je odkrila tudi nova pisatelja, ki imata izredno sposobnost podajati napetosti kot smo jih vajeni gledati sicer v filmih. Življenje svetnikov, 13. zvezek Življenje svetnikov, ki bo ena največjih knjig med izdajami Mohorjeve družbe, kadar bo končana, je zdaj prišlo že do 13. zvezka ter obsega življenjepise svetnikov, ki jih sv. Cerkev praznuje mod 27. avgustom in 17. septembrom. Tako so v tem zvezku predstavljeni sv. Jožef Kalasancij (Jernej Pavlin), sv. Avguštin (dr. Lukman), Ob-glavljenje sv. Janeza Krstnika (dr. Jaklič), sv. Koza Limanska (dr. F. Ušeničnik), sv. Rajmund Nonat (Jaklič), sv. Egidij oz. sv. Tilen (Jaklič), sv. Štefan (Pavlin), sv. Evfemija, Tekla in Erazma (Stroj), sv. Rozalija (Jaklič), sv. Lavrencij (Jaklič), prerok Zaharija (Jaklič), lil. Marko Križev-čan, Melhior Grodecki in Štefan Ponkrac (Jaklič), rojstvo Marije Device (F. Ušeničnik), sv. Peter Klaver (Pavlin), sv. Nikolaj Tolentinski (Jaklič), sv. Pulherija (Jaklič), sv. Prot in Iliacint (Jaklič), presveto Ime preblažene Device Marije (F. Ušeničnik), sv. Notburga (Jaklič), Povišanje sv. Križa (F. Ušeničnik), sv. Ljudmila (Jaklič) ter sv. La~-bert (Jaklič). Zdaj je knjiga zopet izšla kot redna publikacija Mohorjeve družbe ter bi bilo želeli, da kot taka tudi vedno izhaja, da ne bo treba do-kupovati zvezkov. Ko ho knjiga končana, bo vsekakor v velik okras naših družinskih knjižic, ter zakladnica bogoljubnega življenja naših družin, ki bo v njej našla veliko zgledov krščanskega življenja v vseh stanovih in okoliščinah. Dr. Mal: Zgodovina slov. naroda Najpomembnejša knjiga, ki zdaj izhaja žo nekaj deseteletij pri Mohorjevi družbi in jo po smrti dr. Grudna nadaljuje ravnatelj muzeja dr. Mal, je velika Zgodovina slovenskega naroda. Zdaj je izšel že 15. snopič, ki obsega strani 903—1080, ter opisuje razvoj dogodkov v slovenskem narodu v času med I. 1800 do 1890, ledaj, ko je predstavljal Slovence na zunaj dr. Bleiwels s svojim krogom, ki so znani v naši kulturni zgodovini kot »prvaki«. »Pod varstvom prvakov« je naslov temu IV. zvezku Zgodovine slovenskega naroda in se začne z polomom Bachovega centralizma I. 1859 zaradi zmag Italijanov in Nemcev, zaradi česar so morali Avstrijci izročiti Italiji neke obrobne pokrajine — tedaj so po plebiscitu prišli pod Italijo tudi beneški Slovenci — pa tudi popustili v centralizmu. Mal opisuje nove načrte in ustavne odloke (oktobrski diplom in februarski patent), ki jih je v teh lelih dal Franc. Jožef ter borbo Slovencev proli dualiz-mu, oziroma zanj (Tomnn, gorenjska železnica), pa tudi željo, da bi Slovenci pripadli pod Budimpešto, česar pa Ogri sami niso želeli. Nato sledi i ustavna borba ler slovanski javili nastopi za Zudi- MEJll> Mirko Kunčič: Slovenska beseda Kdo je, ki t meni kot ptička čudežna ves dan poseda, zvonko mi vriska in poje? — Naša slovenska beseda! r S EO VENEC črni kamen (Belgijska pripovedka) Nekega dne je stal kovač Peron pred svojo delavnico in prodajal dolgčas. Drugega dela ni imel. Nenadoma je prod njim etal palček z dolgo brado, kakor da bi zrastel iz zemlje, in ga nagovoril: »Kaj stojiš tukaj in lenariš? Kralju in narodu je potrebno železno orožje in podkve, ti pa stojiš kot štor in buljiš v zraK... Ali te ni sram?« Kovač je odgovoril: »Rad bi delal, pa nimam kuriva za ogenj. Mož, od katerega kupujem oglje, me je pustil na cedilu. Že več dni ga čakam zastonj. Ogenj mi je ugasnil in nakovalo utihnilo.. .< Palček se je skrivnostno nasmehnil in rekel: »Daj mi vrč najboljšega vina, ki ga imaš v kleti, in pokažem ti kamen, ki bo gorel kot oglje. Postal boš bogat mož. kajti tega kuriva do zdaj še ne pozna noben kovač na svetu.« Kovač Peron se je razveselil in hitro prinesel palčku tri čaše starega, dobrega vina. Palček je izpil vino v dušku in začel veselo prepevati. Po- tem pa je povabil kovača, naj odide z njim v bližnjo goro. Tam mu je pokazal Črn kamen in izginil brez sledu. Kovač se je začel na vso moč jeziti, ker mu palček te reči s kamnom ni natančneje razložil. »Le kako naj bi ta kamen gorel?« je malo-verno brundal in majal z glavo. »No, poskusil bom...« Vzel je e seboj več kosov črnega kamna in se vrnil v svojo kovačnico. Napravil je ogenj in položil vanj črni kamen. In glej čudo: kamen je začel tleti in goreli s svetlim plamenom. Tako je kovač Peron našel srečo. Svojo skrivnosti ni razodel nikomur. Leta in leta je koval najlepše orožje in najboljše podkve za kraljevski dvor. Postal je bogat — in so na tihem zahvaljeval dobrotnemu palčku. šele mnogo pozneje eo ljudje spoznali, kako dragocen je ta kamen. Začeli so gn kopati vsepovsod in ga kopljejo še dane«. Gotovo ste že uganili sami, da je ta črni kamen — premog. Kako si ti moja ... Pozdravljena, skalna Notranjska, ti lepa zemlja domača I Glej, iz mrzle tujine se k tebi danes tvoja hči vrača. Velika mesta so tam, a človek je v njih zmerom sam. Razkošja je polno povsod, toda pusto in mrzlo je tod. V dolini pod Križno gor6 pa je prijetno in lepo, saj tam je moj rodni krov in jaz grem domov, domov. Pozdravljeni beli vrhovi Snežnika! Glejte, kako se nocoj hrepenenje domotožju umika. 0 zemlja kraška, kako si ti moja in jaz, glej, sem tvoja, vsa tvoja! Marija Znidaršič, Stari trg. Nekoč... Na Notranjskem imeli lepo smo navado, ko smo na božjo pot na Križno goro šli, da vsak je razen svojih križev in skrbi nosil še štirinajst križev sabo. Prišli so romarji od vsepovsod in vsi s seboj te male križe so nosili, ob postaji vsak enega so odložili, gredoč molili so pobožno križev pot. Pred loti mnogimi je to bil<5, le še postaje pričajo to, a zdi se mi, da kmalu niti teh ne bo. Mlada njiva mežikne in zazdeha. In kako zdeha! 0, da bi ga videli. Ko pozajtrkujein, ga dam na okno. Takrat izteguje vrat, mežika soncu in posluša druge ptiče. Jurček je ros gospod in zato gre večkrat tudi na sprehod — po moji roki. Na rami obstane in mi začne mežikati. »Jurček, daj poljubček!« mu rečem — in mi sili s kljunčkom v usta. Potem me začne vleči za lase in za uho. »Oho, Jure, zdaj je pa dovolj!« niti požugam. Pa se Jurček spet potuhne in pomežikuje. Kdo se mu ne bi smejali Polem ga dam nazaj v kletko. Jurček naredi včasih tudi daljši sprehod. Zadnjič je ušel v paru. Šele tretjega dne smo ga dobili vsega pre nira že nega in sestradanega. Pa ga to še ni izučilo. Še dvakrat je ušel. Kadar se vrne s svojih izletov, pa pomežikuje. Vidite, takšen je naš Jurček. Živi brez skrbi in pomežikuje vsemu svetu v brke. Marjana Peldln, dijakinja v Mariboru. Velik dobrotnik Prijatelj sreča prijatelja in mu reče: »Ali si že slišal? llmrl je Tka Ipsilon.« »l>a, slišal sem. Siromak! Bog daj mir njegovi duši. I3il je dober in plemenit človek.« »Pravijo, da je vse, kar je imel, zapustil sirotišnici.« >l)a,< je prikimali prijatelj. »Koliko pa je zapustil?« »Enajst otrok...« Stričkov kotiček Dragi Kotičkov striček 1 — Najprej se ti moram predstaviti. Sem Uršičeva Majda iz Logatca. Zdaj hodim v novomeško gimnazijo. Saj sem ti žo enkrat pisala, pa mi nisi odgovoril. Najbrž eo bile krive moje packe. Upam, da topot mojega pisma ne boš vrgel v koš. Saj veš, da jo kriza in da znamke niso zastonj. Radovedna sem, če tudi ti kaj občutiš krizo. Prav lepo te pozdravljava jaz In aestrična Sonja, ki mi žo ve« čas pri pisanju nagaja. — Majda Uršič, učenka 1. razr. gimn. v Novem mestu. Draga Majda! — Zakaj tvojega pisma nisem objavil, se ne morem več spomniti, toliko se pa spomnim, da sem nekoč prejej pismo, iz katerega mi je zablestelo nasproti milijon prokras-nih pack. Toliko teh pack je bild, da jih ni moglo prešteti moje oko, kakor no more preštoti na nebu zvezd. Izročil sem pisemce nekemu učenemu profesorju matematike, in ta, kakor vso kaže, packo šteje še zdaj, kor mi pisina ni vrnil. Ce bi bila to pismo res pisala ti, bi zaslužila, da bi te moje roko trdo potipale za uhlje in zarohnele: Fej in fnj! A vse sc mi tako zdi — v tolažbo ti bodi povedano —, da pod prekrasnimi packami nisi bila podpisana ti, atnpak onguvi Nacek Pacek, ki je v Blatni vasi doma. Da znamke niso zastonj, bridko občutim sam. Toliko dinarčkov sem v svojem življenju za znamke že zmetal, da bi bil zdajlo petičen mož, že bi mi država te dinarčko prijazno vrnila ali pa mi jih poklonila za božič. Neznansko lepo bi bilo to od nje! Potlej bi imeli revni otroci semenj in še tebi bi nemara poslal kakšno dragoceno darilo, če bi mi ml žvenkljajočega kupčka kaj ostalo. A notranji glas mi pravi, da teh dinarčkov nikoli več ne bom videl. Zato bo najbolje, da moško napravim čeznje križ in jim zalriičom v slovo: Zbogom in nikoli več na svidenje, preljubi moji dinarčki! Tebi lep pozdrav, Sonjo pa, ki ti jo med pisanjem pisma ves čas nagajala, pocukaj v mojem imenu za nos in ji reci: Tolo od Kotičkovega strička namesto pozdravčka! — Kotičkov striček. Ponos Učiteljica pripoveduje učencem svetopisemsko zgodbo o Jožefu iz Egipta in njegovem ujetništvu. Ko konča, dvigne Brglezov Janezek roko. »No, kaj nam boš pa ti povedal?« povpraša učiteljica. Janezek se ponosno vzravna in reče: »Moj stric 6e tudi imenuje Jožef in je tudi v ječi I« Domovina je dežela, v kateri imamo kot narod od Boga nam priznano domovinsko pravico, v kateri nismo ne tujci ne gosti, marveč domačini. Ljubezen do domovine je imela že od nekdaj največjo moč do človeškega srca. Iz domovinske ljubezni so ljudje ustvarjali slavna dela, žrtvovali zanjo življenje in imetje. Služba domovini jo sladka in prijetna vsakomur, ki je dobrega srca in vedre duše. Ne moremo ji služiti s sebičnostjo in nejevoljo, marveč s plemenitostjo in ljubeznijo. Kako pravimo in kako bi bilo v resnici Lepa je, obrana, nesmrtna kakor spev vetra v vrhovih, kot žuborenje studenca v tihih, samotnih gozdovih. Stopi na morsko obalo, kadar valovi bučijo, in jim ukaii, naj pesem svojo na dnu potopijo. Stopi na goro, ukaži soncu, naj neha sijnti, materi svoji poreci: »Nehaj ljubiti me, mati!« Morje bo dalje bnčalo, mati, vsa tiha in bleda, te bo ljubila do konca — večna je naša beseda! Živa priča naše zgodovine Prva slovenska beseda je bila napisana pred 1000 leti. To so brižinski spomeniki. Ti rokopisi obsegajo splošno veroizpoved, kratko pridigo o preliti in pokori in novo obliko splošne veroizpovedi. Napisal jih je duhovnik, ki jo bil v službi škofa v Freisingenu na Bavarskem. Iz leta 1428 imamo stiški rokopis. Neki duhovnik starodavnega stiškega samostana je napisal molitev pred pridigo in pesem na čast Mariji. Leta 1110 je drug duhovnik pripisal k temu rokopisu še velikonočno pesem in splošno veroizpoved. Celovški rokopis je iz leta 1430. Obsega oče-naš, zdravomarijo in vero. To so prvi rokopisi v slovenskem jeziku. A gotovo je bilo še več napisanega v slovenskem jeziku. Pomisliti je treba, da se v dolgih stoletjih marsikaj razguhi in da marsikaj uniči zob časa. Vsejiakor pa ti trije rokopisi, kakor tudi če nekateri manjši odlomki zgovorno pričaj«, da ima slovenski jezik vso pravico do svojega že vež kot tisoč let starega samostojnega razvoja in obstoja. Jezik teh starih listin je čist in lep in nima nobenih primesi drugih slovanskih jezikov. To je najboljši dokaz, da smo Slovenci že tedaj bili narod, ki je imel svoj jezik. To naj vam bo, prijatelji ndadi, kažipot za bodočnosti Bratom in sestram v tujini Pozdravljeni bratni in sestrice v tujini od svojih slovenskih bratov in sester! Pošiljamo vam gorke poz.drave iz naše in tudi vaše domovine. Iz tiste domovine, iz katere so ee izselili vaši očetje in matere, da poiščejo kruha vam, svojim otrokom. Široke reke fn mogočne gore nas ločijo, a srca so si blizu ter si govorijo, upajo in se tolažijo. Vi, dragi bratci in sestrice, hodite v šolo kakor mi in si bistrite um za bodočnost. Učite se zemljepisja in morda čujete tudi ime naše in vaše grude, tiste grude, kjer je tekla zibela vaših ertar-šev. Tedaj se spomnite, da je še en narod, ki misli na vas. To naj vas bodri in tolaži v mrzli tujini, še so srca, ki vas ljubijo, ne žalostite se! Ne pozabite mili materinski jezik! Pokažite tujcem, da ste Slovenci in da boste ostali Slovenci! Slovensko prepričanje in vera v Boga naj vodi vsak vaš korak v življenju. Naj vas čuva Marija, kraljica Slovencev I Domovina krije v sebi kosti naSh prednikov in je zibelka naših potomcev, ki bodo v njej živeli io trpeli, delali in ustvarjali in zapuščali sadove svojega truda nepregledni vrsti novih rodov. Domovina je sveta in nam inora biti vsem onako dobra mati. ***mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmim V zavodu je prijetno in lepo Med pregledovanjem teh starih papirjev je zunaj pred vrati zadonela prekrasna godba. Tako milo so pele gosli, da bi se bilo stričku kmalu slajalo srce. Gosipodična upraviteljica je slovesno odprla vrata in rekla: »Tole pa tebi na čast, Kotičkov striček!« Striček je planil k vratom in odprl oči na stežaj. V veži so stali vsi, ki živijo in se učijo v zavodu, od najmlajšega kratkohlačnika do najstarejšega fanta, ki se v zavodu uči imenitne obrti: pletarstva. Trije slepi fantje so držali goslice v rokah in svirali nanje, da nikoli tako! In potem je stopil iz vrste stričkov stari znanec, kot živo srebro nemirni Drašek iz Prlekije. Obraz se mu je razlezel v dobrodušnem smehu kot masleno testo in še v njegovih očeh — kakor da bi se nekaj svetlo zaiskrilo... Pozdravil je z gromkim glasom, da so se stresle stene in je stričku zabobnelo v ušesih kot oddaljen grom. Za Drašltom je stopil na slavnostni prostor 8-letni France iz Vodic. Zapel je z milim glasom staro gorenjsko popevko »Ko sem mlada bila«. Prav malo je manjkalo, da ni stričku priklical kot oreh debelo solzo v oči. Tako ga je prevzela milo-glasna pesem, da je pozabil vrlega pevca pohvaliti in je moral to namesto njega opraviti gospod katehet. — »Imenitno!« je vzkliknil in podkrepil svoj vzklik s krepkim ploskom v dlani. Francetov obraz se je kar stajal od zadovoljstva nad spontano pohvalo. »Zdaj nam pa še povej, koliko imaš sester,« ga jo spodbudno zaprosil gospod katehet. France je v zadregi povesil glavo in s hudomušnim nasmehom vrgel iz sebe: »Nič jih nimam!« »Kako da ne!« je ugovarjal gospod katehet. »Le povej, lel No, kako je prvi sestri ime?« »Francka!« »In drugi?« Zdaj hodi mnogi, mnogi Iz med nas na Križno goro le za kratek čas, nositi križe pa je danes pretežkfi. Marija Znidaršič, Stari trg. Naš Jurček Pri nas Imamo papigo. Ime jI je Jurček ln sicer zato, ker je samec in zato ne more biti na primer — Špela. Jurček je barabica. V kletki ima obešen kraguljček. Ze na vse zgodaj se začne re-penčiti in kregati. S kljunčkom se zaganja v kraguljček, mu daje poljubček in ga spet zmerja. Potem pa odide gospod Jurček iz svoje hiše. Sede na kletko in začne peti svojo jutranjo pesem: črrr... črrr ... črk ... vrk ... Potem začne oponašati vrabce, kose, sinice — o, pa tudi škrjančke. Tak mojster je naš Jurček I Kadar začne tako zgodaj rogoviliti, ga okre-gam. Potuhnjeno posluša, ko končam mi pa po- 11.1 UMI——M———■l—llllliy IIM . i pm*tfsm«KI »Micka!« »In tretji?« »Špelca!« »In četrti?« France iz Vodic je po vrsti našteval Imena in je nazadnje prišlo na dan, da ima razen očeta in matere — nič manj in nič več kot 7 sester in še enega brata povrhu. Kar čedna družinica! Slepa deklica z veverico Ko je bil slepi France Ae doma, je oskrboval in varoval kokoši. Kot skrben oče svoje otročiče jih je zvečer spravljal spat. Kokoši so največja radost njegovega življenja. Ko ga je v zavodu obiskala mati, je bilo prvo Francetovo vprašanje, kako je kaj s kokošmi ln če jim je kaj dolgčas po njem. Šele potlej se je spomnil brata in sester. Ko mu je mati povedala žalostno novico, da eo petelina, ki je kokoši preganjal, prodali, je začel jokati. Nemalo se je morala truditi, da mu je zajezila potok grenkih solzA In še tretji je stopil ia vrste, Nace ii Sen-čurske fare pri Kranju. Začel je pripovedovati storijo o človeku, ki je po krivem prisegel. Tako živo in prepričevalno jo je pripovedoval, da je Kotičkov striček na tihem sklenil: Nak, po krivem pa že ne bom nikoli prisegel! Potlej bi Nace iz Prehačevega še mene takole strašno obsodil in obosil moj greh na veliki zvon... O, Nace iz Prebačevcga vam zna storije pripovedovali I Kar mravljinci vatn gomaze po hrbtu in sapa vam zastaja, tako vam jih zna. Striček si je v mislih hitro stenografiral čudovito lep govor. V pesniško zanositih besedah je hotel povedati, kako je ganjon nad prisrčnim sprejemom in kako so mu slepi otroci še bolj prirasti! k srcu in kako se bo poslej še bolj potrudil, da bo čim verneje pisal o njihovem veselem in žalostnem življenju. To in še marsikaj je hotel povedati. Ko pa je odprl usta, da bi začel, mu je iz srca privrela ena sama beseda: Hvala! Vse drugo je ostalo v srcu in bo ostalo tam za vekomaj. Pujs je vzel od tega sveta slovo Drugo jutro je Kotičkov striček stopil v sobo I. In II. razreda, kjer uči najmlajše gojence gospodična učiteljica Vrhunčeva. Ko si je striček po vrsti ogledal te drobne, po svojem zunanjem izrazu tako različne obraze, je gospodična učiteljica načela poglavje o 20-letnici zavoda. »Torej otroe.i, mi bomo obhajali 20-letnico zavoda. Kdo mi ve povedati, kaj to pomeni?« In so skorajda vsi dvignili roke in vzklikali vsevprek: »Jaz vomi Jaz vem!« »No, povej ti, Nace!« »To pomeni, da stoji ta zavod že dvajset let,« je učeno povedal Nace in ponosno s6del nazaj v klop. »Kje pa eo ee slepi otroci šolali pred dvajsetimi leti?« je vprašala gospodična. »Pred dvajsetimi leti so se šolali na Dunaju, v Gradcu in v Linzu,« je kar koj vedela povedati slepa Desanka. »No, kako so pa v nemških šolah rekli slovenskim otrokom?« In je vstala Mioka, ki je prišla v zavod naravnost iz Francije, in 6e odrezala: »Tam so rekli: niks sloveniš!« »No, kaj pa je slovenski otrok storil, če ga je bolel zob in tega ni znal v nemškem jeziku povedati?« je gospodična učiteljica izpraševala dalje. »Ce ga je bolel zob, se je prijel za lice in zajokal, potlej so pa takoj vedeli, da ga boli zob!« je iztuhtala iznajdljiva Micka. Gospodična je nato načela poglavje o vojni »No, Betka, ali veš, kaj je vojna?« »Seveda vem I« je samozavestno prikimala Betka. »Vojna je, če se ljudje pobijajo med seboj.« »Takrat padajo glave na vse strani ki kri teče v potokih,« je pristavil slepi France, ki ee na vojno pač nekoliko bolj razume kot deklice. Svoj opis vojne je končal z uničujočim vzklikom: »Vojna je grda!« Komaj je te besede ljirekel, je iz spodnjih prostorov zavoda zadonelo pretresljivo cvilenje. »Pujsa koljejo!« je svečano pojasnila gospodična učiteljica. »Revček!« je z ubogim pujeom začustvovala Ema, ki ima kot oglje črne oči. Človek kar ne more verjeti, da se je v njih za zmerom utrnil vid. »Meni se takooo smilil« ee je oglasila slepa deklica zraven nje in roke so ji tipajoče spolzele po klopi, kakor da bi hotele ubogega pujsa šo enkrat pobožati... »Vidite.« je gospodična učiteljica povzdignila glas, »kadar pujsa koljejo, sc ljudem smili, v vojni pa se jim niti človek ne smili, če ga zakoljejo!« (Dalje prihodnjič.) Kako živijo in se učijo slepi otroci v Kocevjy TI U Ž I N M Kaj bi bil pa ti storil? (Razmišljanje za zimske večere) Filipinske otoke je zajela povodenj. Nekega domačina so valovi prehiteli v njegovi hiši. Zbežal je in ee zatekel s svojo materjo, ženo in s tremi otroki na drevo. A tudi do tjakaj so 6egli valovi, ki so drevo podrli, tako da ga je odneslo v ocean. Domačin je pač znal plavati in se je mogel rešiti. (V sporočilu iz San Frančiška, ki je prišlo pred nekaj dnevi, ni bilo povedano, kam da se je rešil.) Če bi bil zbral vse svoje moči, bi bil mogel rešiti tudi enega člana svoje družine. Toda — katerega? Svojo ženo? Svojo mater? Enega od treh otrok? A katerega? Rešil je svojo leno. Ali je prav storil? Takšno je vprašanjat Prav je storil, bodo rekli fi ln onT. Zakaj, mati je že zadosti dolgo živela, izpolnila je že večidel svojega življenja. Če bi bil iz,hiral med otroki, bi si bil nakopal občutek krivičnosti spričo drugih dveh otrok v svojo dušo, česar ne bi bil mogel nikoli preboleti. Z biološke plati je imel tudi le tedaj možnost nadomestiti življenje ljudi, ki jih ni mogel rešiti, če je rešil svojo ženo: z njo je spet mogel spočeti novo človeško bitje. Toda samo z biološkega stališča se taka zadeva ne dž odpraviti. Prirojeno nam je, ali smo tega navajeni, da se nam že kar podzavestno najprej zasmilijo otroci. Odrasli, tako občutimo, so pripravljeni na misel, da morajo umreti, in čakajo takega žalostnega dogodka ravnodušno ali celo hrabro. Nihče ni torej tako vreden našega usmiljenja kakor otrok, ki ee spričo prirodnih sil ne more prav nič braniti. Življenje otroka nudi tudi najboljše možnosti, da bo z njim človeštvo pridobilo nekaj dobrega, kaj posebnega. Mogoče je otrok tudi najbolj zasluzil, da je poplačan z rešitvijo, ker jc (vsaj povprečno), še malo hudega storil na svetu in je še malo ljudi žalil. Največja množina življenja bi bila torej ohranjena z rešitvijo najmlajšega otroka. A tedaj se pojavi drugo občutneje: Ali nima pri dolžnosti, da rešiš življenje, tudi hvaležnost svojo besedo? In ali ni mati tista, ki smo ji navadno najbolj hvaležni? Vlogo matere pa časih v še večji meri zavzame žena, ki možu izkazuje še več toplote, kot je to storila mati, ki 11111 bolj pomaga k 6cbi in h gradnji življenja — ali ni ,V adventu v gorah torej njegova dolžnost, 3a pre3veem reS njo, torej vendarle njo? Ali naj ostane živo bitje, ki je najbolj življenja zmožno, najbolj pomoči potrebno? Ali najlepše, najmlajše, najstarejše? Tisto, ki nam je najljubše? Ki je najbolj nedolžno? Ki je najbolj vedrega duha, da bo v veselje tudi drugim? Če hočemo družabni razgovor o tej zadevi še bolj razplesti in misel z raznimi spremembami razmnožiti, bi še postavili vprašanje: Kako pa bi bilo moči dve osebi rešiti? Katere bi se morali usmiliti? Ali — kako pa bi bilo, če bi bila namesto žene v nevarnosti naša sestra, ali pa brat? Namesto matere — sestra, prijatelj, prijateljica? Kako bi ravnali, če bi se morali odločili, ali naj rešimo zaročenko ali pa svojega brala? Za vsemi temi vprašanji pa tiči več, kakor je le snov za besedovanje, in več, kot je le čebljanje v družbi. Z vso svojo neizprosnostjo se nam iz zgleda s Filipinov pokaže dejstvo, kako človek, pa čeprav še tako 6tremi po plemenitosti, ne more Božič se bliža c-i iS ' - i il —m mm C • L ^ H LJ'^JJ ~J V trgovinah za igračo imajo polne roke dela Ko se začne ačlvenf, pa tis H, kf memtjo, da imajo poseben dar za opazovanje vremena, vihajo nos po ozračju, rekoč: »Zdaj pa bo, sneg bo. Saj že diši po njem.« A so leta, ko ti vremenski preroki nič ne vedo. Vsak dan je nekam pomladansko in dozdeva se, da manjka le še to, da bi si grmičje nadelo popke in bi začeli kosi peti. Snežni preroki tega nimajo radi. Užaljeni^ so, da so nžpak govorili in da jim Bog ne ustreže s snegom. Ves advent so zategadelj slabe volje. A mi se veselimo tega milega zimskega vremena, saj moremo temino adventnih dni še enkrat toliko uživati in hoditi po cestah, ne da bi nas zeblo. K adventu pa spada v mestih predvsem to, da se potikaš po cestah in ulicah in si ogleduješ izložbe. Izložbe so že v adventnem in božičnem na-strojenju. Že vidiš najlepše stvari za praznike, ki ti porajajo te ali one misli za doma. Sicer vemo in se skušamo tega tudi držati, da ni naša slovenska navada, da bi komu za božič kaj podarili, pa navzlic temu kupimo ali naredimo in — podarimo. Kaj kmalu so tu dnevi, ki so nam s pripravami darii prekratki in ko vzklikamo: »Zame bi moral imeti dan vsaj 48 ur!« V predbožičnem času so nam dnevi glede na razdelitev časa resnično v napotje. Le otroci prav Moderno krojene Krznene palctojc M, skunfis ovtatnlke In mute stetmte lisice dobite 110% popustom L. Rot, Ljubljana, "g5 Kupujemo lislije kole In kole vieh vnt dlvJaDne za prav vsako leto o pravem Sašu r,n?,no božič. Že sredi novembra (manjši že v juliju!) začno govoriti, kaj bodo dobili za Miklavža in za božič. »Joj, mama, lej, lej!« vzklikajo pred izložbami in vlečejo mamo tik k šipi, da ji pokažejo vse te krasote. »Poglej, poglej — sanke, parnik, vlakec, vojake — vse to bi rad!« In medtem ko ta olrok vleče mamo naprej k drugi izložbi, pa privleče drug otrok svojo mamo k tej izložbi in iznova zaslišimo seznam vseh lepot in dobrot, ki si jih še in že želi za božič. Srečni otroci, si pravimo in gremo počasi naprej. Vsi ti otroci so novi znanilci božiča in dobro storimo, če se damo zapresti v te blažene dni. Ponekod so pravi pravcati ljubitelji obdarovanja, ki po me leto nosijo s seboj knjižico, kamor si zapisujejo željo, ki jo ta ali ona znana Kašljaj pravilno! Če že človek kašlja, tedaj se mora naučiti pravilno kašljati, ker za ozdravljenje kašlja ni vseeno, kako kaši jaš. Večkrat se kašelj razvije iz nahoda samo zato, ker človek vedno bolj in bolj globoko potiska infekcijo vase. Prvo pravilo za pravilno kašljanje je: Kašljaj kolikor mogoče malo, dokler je kašelj suh! Nepotrebno kašljanje samo še bolj draži vnetje in tvorjenje sluze. Drugo pravilo: Ne kašljaj v majhnih presledkih, torej ne pokašljuj na drobno, marveč tako-rekoč naskoči kašelj in močno zakašljajl Potegni sapo vase skozi nos in nato z nenadnim sunkom izhrkaj nadležni gnoj. Tako zabraniš, da infekcijska snov ne zdrkne globlje, kar se brez dvoma zgodi, če po malem loviš sapo in z goltanjem vso sluzo šele posrkaš vase in jo nato mukoma izločiš. (Z mešanico medu in mleka si zelo olajšaš draženje h kašlju.) Kuhinja Vraničja juha Iz masti, moke in pražene čebule narediš prežganje, zaliješ z juho iz kosti ali le s slano vodo. Medlem nastrgaš 12 dkg vranic, ki jih pretlačiš in vmešaš v juho, ki ne sme nič več vreti, vendar mora biti zelo vroča. V juho daš opra-žene kocke žemeli- uteči kri vrli. Neskončno tragična je bila Izbira, ki se je moral domačin odločiti zanjo. Naj bi bil rešil to ali ono osebo, v vseh primerih hi si bil naprtil krivdo nasproti drugim. Pregrešil se jo spričo svoje matere, spričo svojih olrok, ki so v njem ljubili očeta, kateri jili ne bo mogel nikoli zapustiti... Izvršil je izdajstvo, izdajstvo, izdajstvo... Saj bi ga bil tudi tisočkrat zagrešil, če bi so bil drugače odločil. Izdal bi bil ženo, ki mu je bila ljubezen in sreča, ki je bila mati njegovih otrok. Nič ni imel izbire, ali naj slori dobro ali zlo; na razpolago mu je bila samo tragični izbira, da za ceno enega dobrega dejanja povzroči večkratno škodo — — Tako je v življenju: zmeraj storimo — tako ali tako — kaj takega dobrega, da s tem škodujemo kaki drugi osebi. Obupali bi morali ob tej misli, če bi ne imeli tolažbe, da pri vsem odloča tudi volja, ki je najvišja — božja volja. Če moramo izmed pet ljudi štiri preipustiti izgubi, tedaj se blagrujmo, da smo mogli vsaj enega rešiti. »Kaj bi bili vi storili v tem primeru?« Karkoli, da imamo le najboljši namen in moč.no ljubezen. oseba Izreče. »Kako rf vedel, moči vseh želja izpolniti, ker no ho denarja. Naši uslužbenci, če jih imamo, imajo tudi želje, nemara še bolj nujne, tudi njim bo treba kaj dati. Pa tudi oni naj so navadijo, da komu napravijo malce veselja. Mnogo dola nas še čaka do božiča in kar nič ne smemo odlašati. Ti tedni adventa bodo kmalu mimo. Dobro jih izkoristimo. Naučimo se iz izkušenj prejšnjih let, ko smo se v poslednjih dneh tako izmučili, da smo bili na sveti večer vsi proč. »Drugo lelo pa začnem prej!« Pa dajmo letos zares tako! - |f/,S m M Zeljnato meso Lepo, trdo zeljnato glavo razrežeš na O delov. Dušiš pol kg svinjskih reherc s sesekljano čebulo, soljo in papriko na masti, prideneš zelje, zaliješ s kostno juho in dušiš do mehkega. Ko pripravljaš za na mizo, daš zelje krog reherc, omako pa poliješ vrh vsega. Izreki Taki, ki se plazijo pred tistimi, ki so nad njimi, zmeraj teptajo liste, ki so pod njimi. (II. T. Buckle) Najbljši opazovalec 1n najgloblji mislec je zmeraj tudi najmiiejši sodnik. (H. T. Buckle) Človek je spričo resnice hladen, a za laž gre tudi v ogenj. (Lafontaine) Žensko so zmeraj v skrajnosti: so boljše ali slabšo kot moški._(Ln Bruyere) upliva na ves organizem« Dobro sredsivo za odvajali, ki zanesljivo deluja In ima prijeian okus, je Pletena jopica za vsak dan Ta jopica vpliva zaradi črt tako, da je život videti vitek. Potrebuješ 12 širen temnoniodre volne, dve pletilki št 3 in |>ol in 5 pletilk za pletenje nogavic. Za ovratnik potrebuješ štreno rumene volne (ali drugačne snovi). Pas jo iz tenmoinodre irhovine; gumbe lahko tudi kupiš že izgolovljeue. Takole pleteš: Na pletilko št. 3'A nasnuješ 120 pentelj in pleteš šest vrst 2 desni 2 levi. V poti vrsti spleteš skupaj prvi dve in zadnji dvo pentlji. Prav tako snemaš od tu dalje v vsaki šesti vrsti, dokler ne snameš na vsaki strani po 10 pentelj. l'o prvih šest vrstah se začno vzorec: 1 pentljo levo, 4 po 1 levo, 1 desno; nato 1 levo, 6 desnih — tako vso vrsto. Da se število pentelj ujema, začneš in nehaš tukaj z dvema levima pentljama. Pleteš, da je pletenje dolgo 10 cm, nekar vzameš takoj v začetku in na koncu vrste po 1 pentljo več. Tako pleteš vsako G. vrsto, dokler ne dosežeš spet 120 pentelj. 1'odpazdnha: Ko jo pletenje dolgo 35 cm, skončaš v začetku obeh naslednjih vrst po 6 pentelj, medtem ko v naslednjih skončaš vselej le po 1 pentljo, dokler nimaš 88 "pentelj. Pleteš, dokler ne meri odprtina za rokav v ravni črti 18 cm. Potem skončaš prvih 30 pentelj na 3 mestih proti eni rami; nato naenkrat 2.8 pentelj proli vratu in poslednjih 30 pentelj skončaš zopet na 3 mestih proti drugi rami. Sprednja dola: Za levi sprednji del nasnuješ 72 pentelj in pleteč 1 levo, 1 desno. V B. vrsli vzameš takoj v začetku 2 pentlji skupaj, nato v vsaki (i. vrsli po 2 pentlji skupaj. Sedmo vrsto začneš z dvema desnima pentljama, nakar sledi omenjeni vzorec. — Poslednjih 0 pentelj pleteš 1 levo, drugih 8 pa 1 levo, 1 desno. Ko jo snetih 10 penlelj, pleteš še tri vrsto. Desni sprednji del pleteš prav tako, a seveda v nasprotnem redu. V 4. vrsti, ko po-slednjikrat snameš, spleteš sprednji širini skupaj, a med njima nasnuješ 1 peutljo, ki jo ves čas daljo ga dri: n . * ■iiKl -iHiV^V llilr i 4. *Hi.rjj,J.ir.i?i4o/ji levo pleteš. Ko je pletenje 10 cm dolgo, dodaš v začetku in na koncu vrste 1 pentljo. To se ponavlja v vsaki 6. vrsti, dokler nimaš 145 pentelj. Odprtine za rokav: Pleteš, da imaš 35 cm dolžine; potem skleneš v začetku obeh naslednjih vrst 6 pentelj in potem naprej po 1 pentljo v začetku vsake vrste. Ko imaš 120 pentelj, pa pletenje razdeliš; 64 pentelj daš na nitko in skleneš pentljo v sredini. V vsaki četrti vrsti skleneš 1 pentljo ob vratu, dokler ni sklenjenih 16 penlelj. Gubo na prsih (glej vzorec!) Ko imaš še 58 pentelj na pletilki, snemaš v treh desnih progah, ki so odprtini za rokav najbližje. Na desni pletilki spleteš srednji dve pentlji skupaj v vsaki izmed treh desnih |>rog. V naslednjih dveh vrstah spleteš skupaj srednje 3 pentljo v desni progi, tako da ostane le še 1 pentlja med levimi progami. Pleteš, da meri rokavska odprtina 18 cm. Poleni skleneš 30 pentelj trikrat proti rami. Ostalih 46 penlelj spleteš na isti način. Rokav: Nasnuješ 48 pentelj, pleteš 6 vrst po 1 levo, 1 desno in dojemaš v začetku in na koncu 5. vrsle po 1 pentljo. Potem pleteš 4 desne, nato omenjeni vzorec, in končaš s 4 desnimi. V vsaki 4. vrsli dodaš v začetku in na koncu po 1 pentljo. Ko jo rokav dolg 45 cm, skleneš v naslednjih 2. vrstah po 6 pentelj. Nato izmenoma pleteš 2 vrsti brez snemanja in 2 vrsti tako, da snemaš v začetku in ob koncu po 1 pentljo. Ko ti ostane 42 pentelj, nič več ne snemaš v začetku vrste. Pleteš 2 vrsli, nakar snemaš v treh desnih progah prav tako, kakor v naprsnih gubali. Skončaš šo ostalih 27 pentelj in pleteš drugi rokav prav tako. Kako sešiješ dele: Vse dele nalahno polikaš po vlažni krpi in jih sešiješ. Potem nabereš ob vratu na pletilke za nogavice 160 pentelj in pleteš 6 vrst po 1 desno. 1 levo. V vsaki vrsti spleteš 3 pentlje nad š|>i-čnslim izrezom skupaj, nakar skleneš. Potem pri-šiješ kos traku v globoke gube in ga daš zgoraj v rokav, da se ne delajo guba Olm reverja: Levi : Nasnuješ 30 pentelj na nogavične pletilke. Vzameš volno (ali prejico) svetle barvo. Pleteš 6 vrst |w> t desno, 1 levo in vzameš ob vrani v 3. vrsti 2 pentlji skupaj. S e <1 m o vrsto pleteš takole: 4 pentlje po 1 desno, 1 levo in ostale desno. Na levi pletilki pleteš levo in poslednjo 4 pentlje 1 desno, 1 levo. V vsaki 4. vrsti jemlješ ob vratu ves čas po 2 pentlji skupaj. Vsega skupaj napleleš 6 vrsi omenjenega vzorca. Nato pleleš 4 pentlje po 1 desno, 1 levo; 4 pentlje desno in ostale spet 1 desno, 1 levo. Levo pletilko pleleš po 1 desno, I levo in skončaš s 4 levimi in 4 pentljami jh> I desno. 1 levo. Tako napleleš 6 vrsl. Nato spleteš rcver po tem vzorcu: 4 pentlje 1 desno, 1 levo, 4 pentlje desno, 4 spet 1 desno, 1 levo in ostale pentlje desno. Levo pletilko pleleš levo in skleneš s 4 pentljami 1 desno, 1 levo; 4 pentljo levo in 4 spet 1 desno, 1 levo, Ko imaš šc 16 pentelj, spleteš ob vratu v vsaki 2. vrsti po 2 pentlji skupaj. Čc ostane le še 8 pentelj, tedaj skleneš. Drugi rcver spleteš prav rako, le da v nasprotnem redu. Gumbi: Ali jih kupiš ali pn napleleš. Nasnuješ 16 pentelj iz modre volne na nogavično pletilko iu pleteš 20 cm desno. Iz letin kosa si daš narediti v tozadevni trgovini o velike gumbu. Naš domači zdravnik F. 8. M.: Na nogah imate krčn® žile, ki segajo do kolen. Nadloga ae vam je pojavila pred štirimi leti. Sprva je bila le malo vidna, polagoma se je večala in zdaj kar vidno raste. Stari ste 26 let, večino dneva presedite za pisalno mizo. Kako nastane ta nadloga? Ali je ozdravljiva, koliko časa bi trajalo zdravljenje? Počelo te nadloge je prirojena ali pa v teku življenja pridobljena manjša odpornost ostenja žil dovodnic. Posledica tega je, da se stene žil pod močnim pritiskom in pod težo krvi razSirijo. Važen je pa tudi statičen moment. Prav pogosto opažamo krčne žile pri ljudeh, ki jih poklic sili, da morajo veliko stati (peki, kovači itd.). Veliko pripomore k tej nadlogi tudi povečan pritisk v trebušni votlini. To opažamo zlasti v nosečnosti in pa pri bulah, ki se razvijajo v trebuhu. Zdravljenje je ali konservativne ali operativno. Pri konservativnem zdravljenju pomagamo s tem, da noge od spodaj navzgor povijamo z elastičnimi povoji. S tem skušamo odpornost ostenja žil povečati. Večji učinek knkor pleteni povoji, imajo gumijasti. Ena izmed pogostih komplikacij, ki spremlja krčne žile, so čiri, ki se napravijo po nogah. V takih primerih rabimo cink — lepilni zavoj, ki je prav hvale vreden. Vrst operativnega zdravljenja je več. Rezultati so po navadi prav dobri. Pri prej opisanem konservativnem zdravljenju ni pričakovati ozdravljenja, ampak samo izboljšanje. Dobre rezultate opažamo tudi pri zdravljenju z ubrizgavanjem visokoprocentne sladkorne raztopine v žile. Obrnite se na kirurgal M. L. N. p. R.: 28 let ste stari, neporočeni, nekaj let že vas spremlja nadloga, ki prihaja k vain v obliki želodčnega krča. Obiskuje vas navadno pozimi, letos pa vns je obiskala tudi v juliju. Napad traja po več ur. Pri tem blju-jote, jesti ne morete, posebno sladke jedi so vam zoprne. Poročili bi se radi, pa vas ta nadloga straši. Vprašujete, kako bi temu zlu od-pomogli? Brez preiskave ne morem ničesar točnega povedati, od kod izvira in kaj jo povzroča. Potrebna je vestna, temeljita preiskava, ker je toliko vzrokov, na katere moram misliti pri vnši nadlogi. Možno je, da je vzrok nadlogi v v želodcu samem (želodčni čir, vnetje želodčne sluznice). Lahko pa je tudi samo živčnega izvora. Bolj poredko je sicer to, ker pri temeljiti, včasih tudi večkratni preiskavi šele odkrijemo otipljiv vzrok za to. So pa tudi drugi organi, ki projicirajo bolečine v predelu želodca. (Bolezni žolčnika, jeter, slepiča itd.) Za vas se mi zrl i, da bo žolčnik, ki vam dela te težave. Svetujem vam, da povprašate internista. M. Z. P. M.: 8 let ste poročeni. Noče pa se vam izpolniti vroča želja in pričakovanje. Otrok ni. Zato tudi ni pravega soglasja in za-rlovoljnosti v vaši hiši. Povprašali ste za svet že tega in onega. Zdravili ste se že tudi, a vse brez uspeha. Postavljate mi vprašanje, na katerega vam ne morem odgovoriti brez preiskave. Sklepati pa morem vse mogoče stvari. Vzroki so tako številni, da delajo preglavice tudi najbolj izkušenemu zdravniku. Zelo važno je, da slišimo oba zvona, to se pravi: tudi moža moramo preiskati. V dobri tretjini primerov je krivda in ovira na njegovi strani. Tudi popolnoma normalne in zdrave žene niso vedno enako sprejemljive. Približno pri 15% samo imajo porod 10 mesecev po poroki. Opažamo pa tudi, in to neredko, da pride do spočetja šele 10 do 15 let po poroki. V najboljših letih ste, zato ne obupujte. Odločili ste se za kliniko. Prav je in dobro! A. P. C.: Le otrok je zanesljiv znak, bodisi da je to njegovo gibanje ali pa njegovi srčni utripi. Vsi drugi znaki so samo verjetnostni ali pa nezanesljivi. Naravno je, da čišče ni v nrerlpubertetni dobi, v nosečnosti in pa približno do 8 tednov po porodu in pa po meni. čišča lahko izostane po obsevanju z rentge-novimi žarki, pri bulah in novih tvorbah, vnetjih na notranjih spolnih organih. Opažamo ta iiojnv tudi pri boleznih drugih organov in boleznih splošnega značaja (sladkorna, dcbeluš-nost itd.). Pri nekaterih ženah pa more že menjava podnebja, življenjskih navad in razmer, prehrane, močni duševni pretresi povzročiti izostanek čišče. Omenjeno dejstvo bi moglo vplivati na zakasnitev, ni pa to nujno. Ista: Sladkorna bolezen spada v tisto vrsto bolezni, ki nastopajo takrat, če se pojavijo motnje v prcsnavljanju. Zaradi pomanjkanja insulina, to je snovi, ki se tvori v trebušni slinavki, kroži po krvi in upliva na presnavlja-nje sladkorja v jetrih, se pojavijo motnje v prcsnavljanju sladkorja. Sladkor v veliki množini poplavi telesna tkiva in se v velikih količinah pojavi v krvi. Je zelo pogosta bolezen, ki se pojavi navadno v srednji starostni dobi. Pogosteje pri.moških knkor pri ženskah. Obiskuje rajši ljudi, ki se jiin ne godi slabo. Značilno za njo je izločenje velike množine sladkorja v urinu. Bolniki trpe hudo žejo in lakoto, izločajo veliko urina (do 12 litrov). Polotijo se potrte, zdelane, hujšajo, zobje jim radi gnije jo, napravi jajo se jim tvori, ekzemi, rane se jim le nerade celijo itd. Vprašajte za svet zdravnika in to čimprej. F. S. K.: Kako bi odpravili madeže z obraza, ki so nastali med nosečnostjo? Od poroda je zdaj že dva meseca, takoj po porodu -te se mazali z limono, pozneje čez 6 tednov pn z vodikovim prekisom. Uspeha niste imeli nobenega. Koži daje barvo neke vrste barvilo, ki mu pravimo melnnin. To barvilo pa se v nosečnosti ^elo pomnoži, posebno na nekaterih mestih, med drugim tudi na obrazu. V zvezo spravljajo povečanje tega barvila z delovanjem nndlcd-vičnih žlez. Po porodu se navadno polagoma izgubi in koža dobi zopet prejšnjo barvo. So pa primeri, kjer barvilo ne izgine popolnoma nli pa vsaj dolgo časa ne. Krajevno zdravljenje je bolj malo uspešno, tako rekoč brezuspešno. Pomaga pa vitaminska in hormonska terapija. Obrnite se na zdravnika, da vam zapiše kaj primernega. Še. G. P.: Žena, stara 25 let, je imela splav po dveh mesecih. Od takrat je čutila nn levi spodnji strani trebuha bolečine, ki so med nn-sled njo nosečnostjo popolnoma prenehale. Po miNtimiiiiiiminiinimiinimiminii OD R EŽITE imiiimmmimninimiimiiuiiiiiiiiii JSITlIfl? IflSOTIHf4 | odgovarja samo na vprašanja, ka- i | terim je priložen tale odrezek. | J „Slovenec"1i. decembra 1938 j ^iiittuiiiita niiiiiiiiiiiiiitiinniiiiitiiiiiiiiiiniiiiHtmiiiititniiiiiiiiiintiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiT. porodu pred dvema mesecema j« tretji dan dobila vročine 40°. V bolnišnici, kamor so jo repeliali, so ugotovili vnetje obeh jajčnikov, e vedno čuti zbadanje in pikanje v spodnjih delih trebuha. Noge ji še vedno zatekajo, žile na nogah se ji še bolj poznajo kakor v nosečnosti. Ali je bolezen ozdravljiva in kako jo zdraviti? Ali bi ponovna nosečnost to nadlogo omilila ali pa še povečala? Menim, da je imela že po splava vnetje levih adneksov. Po porodu pa se je vnetje znova pojavilo in prešlo še na drugo stran. Nadloga je no navadi dolgotrajna in bolnice kaj rade zgubljajo potrpežljivost. Svetujem, da se obrnete na ginekologa, ki bo najuspešneje in najbolje zdravil nadlogo. Krčne žile se ponavadi po porodu še povečajo. Otekanje nog Pravni Nepravilna odpoved? A. t. lf. M. — V tovarni ste bili zaposleni dive leti in ste zato prejemali najprej tedensko plačo, letos se je pa spremenila v mesečno. Dne 30. aprila pa vam je bila služba odpovedana za konec maja. Ob zapustitvi dola ste prejeli od službodajalea izpričevalo, da ste bili zaposleni kot mojster. Vprašate, Če vam gre 6 tedenska odpoved ali ne. — Če niste imeli [^osebnega dogovora glede odpovednega roka, veljajo določbe obrtnega zakona. Po tem zakonu bi prišla v poštev za vas ali 14 dnevna odpoved, če ste opravljali podrejena dela, ali pa 6 tedenska odpoved s koncem vsakega četrtletja, če je hilo delo smatrali kot višjo službo. Svetujemo vam, da daste j>ok!ir.ati nasprotnika k sodišču zaradi plačila do konca junija. Če se ne boste poravnali, bo nasprotnik povedal, zakaj vam ne prizna 6 tedenske odpovedi in vam bo sodnik, ko bo zaslišal oho stranki, lahko svetoval, ali kaže vložiti tožbo ali ne. Kdo bo dedič? S. M. - Oče je dal posestvo prepisati na sina, da ga podeduje po njegovi smrti. Sin živi pri očelu na posestvu, je bolehen in samski. Ima pa poročeno sestro s številnimi otroki, ki živi na drugem posestvu. Oče se je medlem ponovno poročil in ima otroka z mačeho. Vprašate, kdo bi bil dedič tega posestva, če bi oče ali sin, ali oba brez oporoke umrla? — Svetujemo vam, da v zemljiški knjigi pogledate, kako je posestvo prepisano na sina. Če je oče izročil posestvo sinu, sebi pa pridržal dosmrtno gospodarstvo, potem je sin lastnik posestva in lahko ž njim tudi v oporoki razpolaga. Če hi umrl brez oporoke, bi polovico zapuščine dobil njegov oče, drugo polovico pa njegova sestra, kot potomka že umrle matere. Če bo sin preživel očeta, da bo oče pred njim umrl, !X>lein bo pa vso zapuščino dobila njegova sestra Mačeha kot zakonita dedinja po sinu no pride v poštev. Kdaj je nezakonski otrok zakonski. A. D. M. — Pravite, da ima vaš mož že skozi 3 leta razmerje s poročeno žemo, ki ima že dve leti starega otroka, in da ljudje ter tudi prešuštnica sama govorijo, da je otrok podoben vašemu možu, da je njegov otrok, kar pa vaš mož zanika. Vprašate, kaj lahko ukrenete proti takim govoricam, ki vas in vaišo družino žalijo. — Otrok, ki ga ima do-tična poročena žena po ljudski govorici z vašim možem, je že 2 loti star. Vsak otrok, ki ga ima zakonska žena, se smalra, da je zakonski. Zakonsko rojstvo sme izpodbijati mož najdalje v 3 mesecih potem, ko je zvedel za rojstvo otroka. Niti materino prešuštvovanje niti njena trditev, da je otrok nezakonski, ne moreta otroku odvzeti zakonskega rojstva. Ker mož prešušlnice zakonskega rojstva ni v zakonitem roku izpodbijal, ostane dotični otrok zakonski in se sploh ne more o tem pred sodiščem več razpravljati, da je vaš mož oče tega otroka. Zato lahko vaš mož vsakega loži zaradi žaljen,ja časti, ki bi trdil ali namigaval, da je to njegov otrok. Pokvarjena zastava. C. K. Z. — Zastava je bila shranjena v župnišču na neki peči, ki se navadno ni kurila. Brez vednosti služkinje so drugi to peč zakurili in se je zaradi tega pokvarila zastava. Vprašate, če odgovarja služkinja za to škodo. — Predvsem morate ugotoviti, komu je bila izročena zastava v hrambo. Če jo je prevzela v hrambo služkinja in jo je ona spravila na peč, potem je ona odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi opustitve dolžne skrbi. Če pa je bila zastava brez vednosti služkinje spravljena na peči, kjer se običajno ni spravljala, potem služkinja za to škodo sploh ne odgovarja. Prikrajšani polbratje. M. R. R. — Po smrti matere se je oče drugič poročil; iz tega zakona so tudi otrooi. Pred 3 leti je oče izročil posestvo sinu iz drugega zakona, ni pa otrokom iz prvega zakona, ki so že poročeni, ničesar izgovoril. Vprašate, če lahko otroci iz prvega zakona zahtevajo od polbrata - prevzemnika kake deleže sedaj, ko je oče umrl. — Vsi otroci iz prvega in drugega F. R. SI. J. 185. Imate dva pea volčje pasme. Eden jo star 4 leta, drugi pa 6 mesecev. Prosile, da vam pojasnim, kaj je vzrok, da se oba tako praskata in grizela po hrbtu, da si vso dlako izpraskala. i Odgovor: Vzroka vam ne morem povedati, ker bolnika ne vidim, niti povzročitelje. Lahko vam dam samo domnevo. Posebno pri psih z dolgo dlako se dobi pogosto kožno bolezen e k c e m ; razvoj tega se dostikrat lahko točno zasleduje. Najbolj pogosto so vzroki: Slaba, nedovoljna nega kože, nesnaga, bolhe in uši, včasih so lahko vzrok tudi paraziti in strupi, ki jih oni luščijo. Pospešujoče deluje tenkost kože, motnje v prebavilih, debelost in bolezni ledvic. Akutno — razširjeni ekcem — gosto dlakastih telesnih delov začne najčešče pod ušesi, na vratu, na vsem hrbtu, na repu, na zunanji strnili nog in na ramenih, na meelih v velikosti poldinarja se hilro razširijo, in že po enem ali dveh dneh nastanejo široke plošče v velikosti dlani in pozneje še večje. Koža je rdeča, vozliči in mehurčki, ode-boljenje kože, vlažnost in kraste; dostikrat se pojavijo vsi znaki nnenkrat, potem lahko opazujemo ves razvoj ekcema od začetka do kraja obenem. Kožni deli, ki so že težko oboleli, okroglasti, z ostrimi robovi, vlažno svetleči, oranžasto-rumenl ali pa rdeče-tnokri, imajo na robovih majhne mehurčke, obrobljene od zunaj s temno-rdečim prsle-nom, a med njimi so jako otekli in svetleči se . kraji lasnega mešička. Vse lo vedno jako boli in | ludi močno srbi. Vnetje pride globje v kožo posebno ' zaradi obiizovanja, drgnjenja, praskanja in ujeda- je pa lahko v zvezi i srcem. So pa Se druge možnosti, ki pa jih je brez preiskave težko odkriti Trpinka: 52 let ste stari, neporočeni, izobraženi in zdravi. Hrepenite pa po zakonu in otro-kih. Imate sicer otroka, imeli pa bi jih radi še več. Koliko zakonov je takih, pišete, kjer se branijo otrok. Vi pa, ki bi jih tako radi, pa nimate sreče. Ne najdete moža, ki bi bil z vami istih misli in ki bi vzljubil vašega otroka. Leta bežijo naglo, zato se bojite, da se ne bi prehitro postarali in se vam tako želja ne bi mogla izpolniti. Objavili ste že v časopisih — al' njega od nikoder ni. Kaj bi napravili, da bi se vam ta želja izpolnila. Materinstvo je ženi vzvišeni naravni poklic, hrepenenje po tem je Bog položil v njeno naravo. Vsako nasilno poseganje je proti naravno, po veeh božjih in človeških postavah, greh. V vas je toliko zdravja in poštenosti, da sem prepričan, da vas sreča čaka. nasveti zakona imajo do očeta enako Hedno pravico, če niso otroci iz prvega ali drugega zakona ob priliki izplačila dote pred notarjem podpisali, da so odpravljeni, lahko sedaj po smrti očela zahtevajo od brata, odnosno poihrata - iirevzemnika nujni delež ali pa dopolnitev istega. Višina nujnega deleža se pa določa po vrednosti očetovega premoženja ob času izročitve sinu - prevzemniku. V nujni delež se bo vštelo, kar so otroci že dobili dole. Če ste pred vojno dobili 1000 K dote in se pred notarjem tedaj niste odpovedali nadaljnjemu dedovanju, se bo ta dola sedaj vštela z 250 din pri določitvi nujnega deleža. Rodbinska pokojnina učiteljeve hčerke. I. P. Mati, ki je vdova po učitelju, prejema rodbinsko pokojnino. Pri njej živi hčerka, ki je zaradi bolezni nesposobna za delo. Vprašate, ali bi hčerki, v primeru materine smrti, pripadala rodbinska pokojnina? — Da bi vam mogli točno odgovoriti, bi morali vedeti, kdaj je oče navedene umrl in kdaj se je materi odmerila pokojnina. Po uradniškem zakonu iz leta 1031 hčerki pripada pravica do rodbinske pokojnine. Po zakonu iz 1. 1923 pa ji pripada pokojnina po polnoletnosti le tedaj, če je telesno ali duševno nesposobna za pridobivanje ie če nima druge vzdrževalnine. V primeru materine smrti naj hčerka vloži prošnjo za rodbinsko pokojnino potoni banske uprave na prosvetno ministrstvo. Terjatev proti državi. L. V. — V vaši hiši je bilo nastanjeno okrajno načelstvo, ki so je pa izselilo. Po pogodbi bi se morala hiša postavili v prejšnje stanje. To se pa ni zgodilo in ste morali na svoje stroške hišo popraviti. Obrnili ste se na finančno direkcijo zaradi povrnitve stroškov, pa ne dobite odgovora. Vprašate, kaj bi storili? — Če vam državna uprava ne povrne stroškov, ki jih je dolžna povrniti, jo lahko tožite. Tožbo bi bilo v vašem primeru vložiti v teku enega leta po izselitvi okrajnega načelstva iz vaše hiše, sicer pravica do tožbe ugasne. — Glede druge terjatve, ki jo baje imate proli državi, niste povedati, iz kakšnega naslova izvira. Zato vam ne moremo odgovoriti. — Glede prepisa davkov od nepremičnin, ki so pripadle bratu, se obrnite na davčno upravo. Prodaja zadolženega posestva. O. T. Kupili ste posestvo, na katerem je vknjižena Privil. agrarna banka. I0dylen<, pa tudi injekcije Yntren caseina. Da pa se psi ne bodo grizli, napravile okoli vratu lepenko, široko 20—30 cm, ko ee jih začne zdraviti. BANKA BARUCH U, Rne Auber, Pariš (9°) odpremlja denar » Jugoslavijo najhitreje fn po najboljšem denarnem ktirzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemhurgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-6(5, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967. Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. H« dovolite, da Vam kukavica znese (■HH Jajc« v VaSa zdravja! V originalna, naravna ln idravilna * je samo ena, ona i rdečim! srci. Zdravje ln užitek! novno odmeri. Verjetno je to bilo poštno ministrstvo. Če bo vaša prošnja zavrnjena, se boste lahko pritožili nn državni 6vet. Odločba državnega sveta bo dokončna. »Pravičnost«:. Če je mati lastnica hiše, lahko z njo 6edaj in po svoji smrti razpolaga, kot 6ama hoče. Četudi mati nekatere izmed svojih otrok sedaj bolj podpira kot druge, bodo vsi otroci po materini smrti, če bi umrla brez oporoke, imeli enako dedne deleže. Če bi pa mati pred smrtjo izročila posestvo enemu izmed otrok, ali pa' če bi v oporoki zapustila vse le enemu, bi ostali otroci imeli le pravico od prevzemnika odnosno dediča zahtevati svoj nujni delež. K objektivni pravičnosti matere ne morete prisiliti. Podpora delavčevi vdovi. V. F. Vprašate, ali ima žena delavca, ki je bil zavarovan pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, po moževi smrti pravico do starostne podpore? — Ce je bil mož vsaj 100 tednov zavarovan, ima po njegovi smrti vdova pravico do rente za tri leta. Dalje ima pravico do podpore za vsakega otroka, dokler ne dovrši !6 let starosti. Obrnite se na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Predčasen izstop služkinje iz službe. S. F. —■ Služkinja je nekajkrat odpovedala službo, vendar se je nato premislila in je še ostala. Sedaj je brez odpovedi zapustila službo, ker ji gospodinja ni plačala toliko, kakor ji je obljubila, in so jo povrh tega otroci zmerjali z raznimi psovkami. Gospodinja ji grozi z orožniki in ji zadržuje poselsko knjižico ter plačo za zadnjih 17 dni. Vprašate, ali jo služkinja smela brez odpovedi izstopiti iz službe in ali ima pravico do vseh svojih prejemkov? Odpovedni rok znaša 14 dni in se je treba tega držati. Iz tehtnih razlogov pa sme posel brez od|x>vedi zapustiti službo, kakor ga tudi gospodar lahko iz tehtnih razlogov brez odpovedi odpusti. Po predpisih, ki veljajo za hišne posle, sme posel predčasno brez odpovedi zapustiti službo, zlasti če ne inore opravljati dela brez nevarnosti za svoje zdravje, če ravna gospodar grdo z njim, če ga zavaja v nenravna ali protizakonita dejanja, če gospodar neupravičeno zadržuje pogojene prejemke. V tem primeru ima posel pravico zahtevati od gos|x>darja povračilo dokazane škode. Vsekakor pa ima pravico zahtevati plačilo prejemkov v gotovini in primerno odškodnino za naturalne prejemke do odjiovednega roka. Taki zahtevki se morajo sodno uveljaviti tekom 6 mesecev od dne, ko prestane službeno razmerje. — Če so v vašem primeru otroci z vednostjo gospodarjevo psovali služkinjo in gospodar ni ničesar proti njim ukre-nil in psovanja preprečil, in če je gosjx>dinja zadrževala pogojeno plačilo, je imela služkinja pravico takoj zapustiti službo in lahko zahteva plačo še za 14 dni po izstopu. Kmetijski nasveti Razkuženje svinjaka po svinjski kngi M. K. N. — Po zunanjih znakih sodeč so vaši prašiči poginili za svinjsko kugo. Prepričani ste bili, da ste svinjak zadostno razkužili s tem, da ste vse predmete poškropili z lizolovo raztopino in apnom. Vzlic temu so vam novi pujski ravno tako poginili. — Vaš način razkuževanja svinjaka po svinjski kugi ni bil zadosten, o čemer ste se lahko sami prepričali. Predvsem ste postapali proti zakonu, ker niste naznanili občini, oziroma okrajnemu živinozdravniku te kužne bolezni. Ta hi prišel k vam brezplačno ter bi vam dal natančna navodila glede razkuževanja prostorov. Pri razkuževanju je najbolje vse lesene dole, v kolikor gredo iz svinjaka, sežgati ali vsaj temeljito opa-riti v vrelem lugu, ki mu dodaste že lizola. Tlak svinjaka je temeljito očistiti in izmiti z vrelo so-dovo raztopino (lizola tudi ni slediti) in potem, ko se posuši, potrosili ga z živim apnom. S tene in strope je ravno tako prebelili in vse odstraniti iz hleva, kar bi utegnilo še klice svinjsko kuge. Ko ste vse v svinjaku in okrog njega razkužili, tedaj ne postavite vsaj šest mesecev nobenih prašičev notri. Tako postopanje bo vsaj preprečilo, da se kuga no ponovi. Vlažen zid se ne suši. N. A. Lj. Pred tremi leti sto napravili prizidek, pri čemer ste pustili zidovje neometano do poletja, šele avgusta ste ga ometali. Pozimi ste opazili, da je zid vlažen in v prostoru diši po plesni in vlažnosti. Sedaj bi se radi znebili te vlage v zidovju in v prostoru. Kako se da to napraviti? — Sedaj pozimi je težko osušiti vlažen zid, ker se ne suši. Morali boste počakati na pomlad ali poletje, ko bo suho vreme. Tedaj morale ves omet na zunanji steni, po možnosti tudi na notranji strani, meter visoko odtolči, ga iz spanj med kamenjem ali opeko s kakim železom izpraskati in z metlico izmesti, da ne ostane niti prahu ometa v njih. Tako pustite mesec ali dva odprto, da se presuši do notranjosti zidu. Potem ga dobro namažite s cerezitoin, ki mu primešate cementa in belega peska. Navodilo, kako je z njim postopati, dobite opisano na škatli cerezita. To sredstvo prepreči, da ne more talna voda po ometu iz zemlje kvišku in tedaj izgine tudi vlaga in trohnoba iz stanovanj. Vinski kis iz vinskega kamna. S. I. S. Imate večjo množino vinskega kamna, iz katerega bi radi napravili vinski kis. — Vinski kamen, ki ga dobimo iz vinskih sodov, vsebuje približno tretjino vir.ske kisline, vezane na kalij. To sredstvo uporabljajo največ v barvarnah in tkalnicah pri barvanju tkanin. Za napravo vinskega kisa prihaja manj v poštev in se ga v to svrho dandanes malo rabi. Pač pa so nekdaj pridobivali iz vinskega kamna vinsko kislino, ki se pa sedaj izdeluje žo kemičnim polom. Da bi izdelovali iz vinskega kamna vinski kis, vam ne bi uspelo, ker nimate za to potrebnih priprav. Ceneje pridete do kisa, če si ga napravile is vinskih tropin, oziroma iz slabega vina. JSvcpIanje vina v sodn. I. Z. V. Vino, k! počasi teče, bi bilo žveplati. Toda žveplo nad vinom ne gori. Kako bi se dalo temu odpomoči? — lo je lahka stvar. Nabavite si pečico za žveplanje in z njo boste lahko spravili žveplov dim v sod. Ta pečica obstoji iz nekoliko širše pločevinaste posodice, ki je zvezana s pločevinasto cevko z dvemi koleni, da pride daljša cevka v sod. V pečici se zažge žveplo in dim gre po cevki v sod. Tako pefiro za žveplan io si lahko nabavilo povsod tam, kjer prodajajo vinarske potrebščine/ Naš živinozdravnik v. i Dva brata Pravljica o slepem kralju Živel }e kralj. Bil )e bolj mogočen in bogat kot katerikoli človek na svetu. Vladal je sto in sto ponosnim narodom, in sto in sto ponosnih narodov je gledalo v njem svojega velikega očeta. Bil je mogočen gospodar svoje države, ki je bila tako velika, da sonce v njej ni zašlo. Bilo je v njej eno samo veliko jutro z milijoni rosnih sonc na travi, bilo je v njej eno samo veliko poldne z živo gorkoto, ki je skoraj žgala, bil je v njej en sam večer, ko se v»e umiri in zaživi le za svojo največjo ljubezen. V njegovem kraljestvu ni bilo trenutka, ki ga ne bi napolnjevala pesem, in ne trenutka, v katerem bi življenje zastalo. V njegovem kraljestvu so živeli samo srečni ljudje. Bili so tako srečni, da so govorili in verjeli, da njih kralj ne vlada samo njim, ampak tudi soncu, ki pošilja življenje. Najsrečnejši človek v kraljestvu pa je bil kralj. Njegova palača je bila pravljično lepa. Cez ves hrib je bila zgrajena in dvorane v njej eo bile velike kot same sončne planjave. Krasile so jih preproge, mehke kot mah v gozdovih in lepe kot cvetoči travniki. Tisoč prijetnih stvari, ki si jih le kralj more poželeti, jih je oživljalo, tisoč zvestih ljudi je bilo srečnih v njih. Ko si je kralj zaželel veselja, mu je sto godcev na zlatih in srebrnih godalih zaigralo in sto mladih plesalk mu je zaplesalo, ln sto godcev s srebrnimi in zlatimi godali in sto mladih plesalk je obsevalo tisoč luči. Njih svetloba je bila mehka, kot je luč bele lune, in njih gorkota jo bila topla, kot so tople dobre človeške oči. Kralj pa je bil slep. Kralj je bil slep. Tisoi zvestih ljudi, HwH-reli na njegovem dvoru, je že dolga leta opaža'o, kako kralj vsak dan manj vidi. V začetku tega skoraj niso mogli verjeti. Kako in zakaj naj bi oslepel njih dobri kralj? Pozneje so se začeli bati in x njimi 6e je bala vsa država. Živeli so pa na dvoru tudi ta čas kot vedno, ker zelo mogočen je je bil kralj. Nihče mu ni upal omeniti njegove slepote. Kralj pa Je bil slep. Ni več videl roenfh juter, nI več videl evetlih poldnevov, ni več videl toplih večerov. Ves dvor in vsa država je to vedela. To je bila čudna reč. Kralju si jo pa nihče ni upal omeniti. To je pa čudna reč, če je kralj slep; če je slep kralj, ki vlada zemlji in soncu. Pa je šlo vse naprej kot je šlo. ko so bile kraljeve oči še žive. Niti kralj ni rekel, da ne vidi, niti kdo od njegovih ljudi. Kot že leta in leta, kot že sto in sto juter, je vstal ob svoji uri, kot že tisoč in tisočkrat je sedel na svoj prestol in vladal, kot je že tisoč in tisoč poldnevov in večerov bilo njegovih, tako so bili njegovi tudi odslej. In so minevali dnevi, meseci in leta in nihče ni rekel besede, in je že vse kraljestvo mislilo, da tudi slepd kralj more vladati zemlji in soncu. To je pa čudna reč, če je kralj slep, to ne moro kar tako iti dalje. To je tako, kot da bi samo sonce oslepelo, pa ne vidi, da ne sveti vsem cvetlicam na travniku, ln cvetlice nagnejo svoje glave in ne rastejo več. To je tako, kot če se jutranja rosa ne sveti več, ampak leži kot mrtev prah po zemlji. To je tako, kot da ni in ne bo noben večer nikoli več gorak in ljubezen ne bo mogla več rasli. To je tako, kot da leži kraljeva palača kot kup zidovja čez hrib, da se mu na daleč ogne plaha 6rna, ker se ga boji. To je tako, kot če ni več pesmi v sto srebrnih in zlatih godalih, ki pozabljene leže v kotih, in ni nobenega človeka, ki bi jih vzel v roke. To je tako, kot če sto mladih plesalk čaika. da bi jim kdo zaigral ples, že dneve, mesece in lota čaka, da so že vso kot iz kamna. To je tako, kot če luč več ne sveti in ne greje, anipak visi na steni kot belo platno, ki je vse mrzlo in hrapavo. To je pa čudna reč, če je kralj slep. Vsak dan je minil kot nekdaj, in kralj je z zlatega prestola vladal, a njegove besede so bile votel zvok. Nihče jih ni slišal. In prihajale so vesti iz ogromnega kraljestva, čudne vesti o narodih, ki niso več verovali, da njihov kralj vlada njim in soncu. Vstajali eo narodi, uprli so se svojemu gospodu, kri jo tekla, veliko, veliko krvi je teklo, vstajali so novi kralji, manjšalo se je kraljestvo iz dneva v dan, vsak dan je bilo manj zvestih v palači slepega kralja, vsak dan je bil bolj sam slepi kralj. Kot strahovi in izdajalci so bežaii ljudje od njega. A nihče ni izpregovoril grozne besede, nihče je ni upal izpregovoriti, izpregovoril je tudi kralj sam ni. Velika palača Je postala tako mrzla, fla v njej ni zdržal nobem človek več. Vsi 60 šli, nekateri prej, nekateri pozneje. Nekateri molče, drugi preplašeni, tretji so pobegnili, ne da bi komu kdaj to omenili, in postali sami kralji v razkosani državi. In ko se je neko jutro kralj prebudil, je bil sam. Vstal je, kot je vstal že tisočkrat. Sedel fe na svoj prestol kot že tisočkrat in izpregovoril. V mrtev prostor oo padle njegove mrtve besede in se odbilo ob mrtvih godalih, kot da so zadele ob nje mrtve kosti. Iz sto dvoran je odmevalo kot blazen grohot, in kralj se je ves stresel Kot v grobu ga je zazeblo na njegovem prestolu, kot zadeta žival je planil po preprogah, ki so bile nekdaj mehke kot mah v gozdu in lepe kot cvetoči travniki, sedaj so se pa drobile pod njim kot osu-šene krvave cunje. Kot najbolj beden in zapuščen človek, ki nima niti žive niti mrtve stvari, ki bi ji lahko povedal svojo grozno bolečino, je bežal iz svojega podirajočega se gradu. Pred vrati, s katerih je bilo strgano bogato zlato, je začutil dih Človeka. Na golem kamenju jo sedelo dekle. S črno haljo je bilo odeto. V njenem resnem obrazu se je svetilo dvoje vse razu-mevajočih oči. K niej je padel umirijoči kralj. Dvoje dobrih rok je objelo kraljev obraz. Trpke ustnice so poljubile slepe kraljeve oči. Prvič sta se srečala kralj in ona. Njej pa je bilo ime Resnica. (Cene Kranjc.) Vang Lung in AmerlSka pisateljic!« P »ari 8. B««k (po rodu Oehinja), je projela aa letošnje loto Nobelovo naprntlo. Tn je odlomek iz njene knjipe »Sinovi«. (V slovenščini imaano njeno krasno delo »Mati«). Vang Lung je umiral. Ležal je v mali, temni, stari ilovnati koči sredi svojih njiv. Ležal je v istem prostoru, kjer je spal kot mlad mož, na isti postelji, ki je na njej ležal v noči po poroki. Izba je bila celo še bolj za nič, kot je bila kaka najbolj slaba kuhinja v tisti veliki mestni hiši, ki je bila njegova last in ki so zdaj hvali v njej njegovi sinovi in sinov sinovi. Pa mu je bilo všeč, da je umiral tukaj sredi svoje zemlje, v tej stari hiši svojih očetov, v tej izbi, kjer so stale surove, na hitro zbite klopi in okorna miza, tudi zadaj za posteljno zaveso iz modrega katuna, če je že itak moral umreti. Saj je Vang Lung vedel, da je prišel njegov čas. Pogledal je svoja dva sinova, ki sta bila prišla k njemu, in se je koj spomnil: zdaj čakata, da bom umrl, in moja ura je že tu. Toslala sta bila po odlične zdravnike v mesto in ti so bili prišli s svojimi iglami in z zelišči. Dolgo so mu tipali žilo, gledali so mu na jezik, slednjič pa so pospravili 6voja zdravila in so za slovo izjavili: »Njegova starost leži na njem in nihče ne more odvrniti od njega smrti, ki mu je usojena.« Tedaj je Vang Lung zaslišal, kako sta ta dva njegova sinova šepetaje govorila. Prišla sta bila, da ostaneta pri njem v ilovnati koči, dokler ne bi umrl. Mislila sta, da je zaspal, a on ju je slišal. Svečano sta strmela drug v drugega in sta rekla: »Morava poslati na jug po njegovega tretjega »ina, najinega brata.< Drugi sin je odgovoril :»Tako je; pa kar koj morava poslati ponj, saj človek ne ve, ali se ne klati kje okoli s svojim generalom, ki mu služi.« In ko je Vang Lung to zaslišal, je vedel, da so se pripravljali za njegov pogreb. Zraven postelje je stala krsta, ki so jo sinovi kupili in jo postavili tja njemu v tolažilo. To je bila mogočna reč, izdolbena iz enega samega hrastovega debla, ki je tako napolnila sobo, da je moral vsakdo, ki je prišel in odšel, napraviti ovinek krog nje in 6e obrsniti obnjo. Krsta je 6tala okrog šest sto srebrnikov, pa vendar niti Vang Drugi ni godrnjal zaradi visoke cene, če- njegov konec " prav mu je denar tako počasi polzel skozi prsfe, da ga je malokdaj prišlo toliko iz roke kakor v roko. Zares, sinovom ni bilo žal denarja, saj je bila Vangu Lurigu lepa krsta v veliko iolažbo in zdaj pa zdaj, če je občutil toliko moči v sebi, je iztegnil oslabljeno, rumeno roko, da je potipal črni, pološčeni les. V notrini je bila še ena krsta, ki je bila prevlečena z rumenim satinoin, in ta krsta se je tako prilegala leseni krsti, kakor se prilega duša telesu. To je bila krsla, ki bi je bil vsakdo vesel. A navzlic temu se Vang Lung le n! tako lz-lahka odpravljal v smrt kakor se je bil njegov stari oče. Res je, da je bila njegova duša že več ko desetkrat pripravljena, da nastopi svojo pot, a vselej se je njegovo krepko, staro telo uprlo, da bi ostalo samo, čeprav so se iztekli njegovi dnevi. Kadarkoli se je začel boj med obema, je bilo Van-ga Lunga strah lioja, ki ga je občutil v sebi. Zmeraj ga je bilo več telesa kot duše in je bil svoje dni tršat in življenja žejen človek. Ni mu bilo lahko zapustiti svojega telesa in ko jo zdaj občutil, kako mu duša kradoina uhaja, ga je bilo groza in je glasno kričal s hripavim, sigajočim glasom, brez besed, prav tako, kakor se joka otrok. Vselej, kadarkoli je kričal, je Rdeča češnja, njegova mlada družica, ki je dan in noč sedela pri njem, iztegnila svojo roko in je pobožala njegovo staro roko s svojo mlado, in njegova dva sinova sta prihitela k njemu, da sta ga tolažila 7. opisovanjem pogreba, ki ga bosta priredila, in spet in spet sta mu vse povedala, kako in kaj da bo pri pogrebu. A celo ta tolažba nI mogla večno vplivati; in tako je nastopila v ranem jutranjem somraku šestega dne tista ura, ko je bil končan smrtni boj starega moža. V tisti zgodnji uri, ko je še najbolj črna noč in je prvo svitanje že čisto biizu, je Vang Lung nenadoma odprl oči. Sam sebi se je zazdel tako slaboten, da je mislil, da je njegova duša že zapustila telo. Pogled je obrnil nekoliko vstran in je zagledal Rdečo češnjo, ki je sedela poleg njega. Tako je bil slab, da se je začel bati in šepetati, in sapa niti je obtičala v grlu in je le sunkoma prihajala skozi zobe: »Otrok... ali je to ... smrt?« Videla je njega in njegovo grozo ln Je rekla mirno in glasno in s svojim najbolj naravnim glasom: »Ne, ne, gospod... saj ti je bolje... saj ne boš umrl.« »Ali veš to... prav zares?« je spet zacepetal ln je bil pomirjen po njenem preprostem glasu. Srejio je uprl pogled svojih steklenih oči vanjo. Tedaj je sprevidela Rdeča češnja, kaj bo sledilo in je začutila, kako ji je začelo srce močno in naglo utripati. Vstala je, se sklonila čezenj in je spregovorila z istim mehkim, nespremenjenim glasom: »Ali sem ti bila kdaj nezvesta, gospod? Glej, tvoja roka je čutiti v moji tako topla in močna! Glej, dozdeva se mi, da ti je od trenutka do trenutka bolje. Boljša se ti, gospod! Le nikar se nič ne boj..., nikar, nikar, nič se ne boj..., saj ti je že bolje... je že bolje...« A on ji ni več odgovoril. Tedaj je pogledala navzdol in je videla, kako je ležal, tako trdo ležal, in je videla, kako je poslednji dih njegove sape kar sunil iz njegovih ust in kako je bil Vang Lung čisto tih. S svojimi nežnimi prsti mu je zatisnila sršeče oči, ki niso zdaj ničesar več videle. In nekaj časa je opazovala njegov smehljaj, ki je še bival na njegovem obrazu, in da se je v smrti smehljal zalo, kur mu ju bila rekla, ua no bo umri. Bilo je mrzlo jesensko vreme. Mali brzoparnik za v KinkenvvUrder je imel malo potnikov na krovu. Na Allonskem mostu je, razen mene, prišel še neki moški na parnik. Naglo sem si poiskal majceno kabino. Moj sopotnik, ki me jo na mostu pogledal tako, kakor da bi me bil hotel nagovoriti, jo šel za menoj. ,Ta se pa ne boji morske bolezni', sem si mislil, zakaj valovi so bili vzburkani in v preveč zakurjeni kabini se je močno zibalo. Sopotnik eo je usedel meni nasproti in videti mu ie bilo. da mu nekaj leži na duši. Nekam v zadregi so je smehljal in je iskal mojega pogleda. Mislil sem si, da je kak pomorščak s prekomorskih voženj, zakaj, njegova polt je bila zagorela in kot iz roževine. Tedajci sem ga imel. »Vi me pač nič več ne poznate?« je začel. Delal sem se, ko da se ga bom koj spomnil, vendar sem se zaman ubijal. ^ »Nekje v Braziliji?« sem vprašal. Oni je bil videti začuden. »Moja mati j*i bila od tam. A motite se. Midva sva se poslednjikrat sešla v Hamburgu. Bržkone tega nič več ne veste, a tudi zame ta spomin ni lep.« Počakal je, ko da še premišlja, ali bi povedal ali no bi. »Vi ste bili v nekem uradu, in tako sem imel opraviti z vami.« Človek nikoli ne v6, kaj bo sledilo takim be-, sedam, in ali naj bom naio prijazen ali neprijazen. Zatorej sem zopet previdno zmajal 7. glavo. »Takrat sem hotel vstopiti v neko tujsko legijo; takrat pa sva drug drugega spoznala, gospod doktor « Tedajci je šinila senca drobnega spominjanja skozi moje misli. Tujec mi je pomagal. »Z bratom sva bila pri vas. Dala sva se vpisati, a vi ste nama na vse načine odsvetovali, čeprav bi bili morali naju, Izgubljenca, kar ven vreči, namesto da ste naju le pridržali.« »Z bratom?« sem dejal. »Seveda; prav za prav pa takrat še nisva vedela, da sva si brata, in vprav to je tisto, da bi se rad pomenil z vami Vi ste nama pokazali sled.« Tujec se je bliže prisedel. Govoril je brez okoliščin in je bil eden tistih ljudi, ki ničesar ne skrivajo iz svoje preteklosti in ki se vendarle samozavestno podajajo na življenjsko pot, pa bodi da je taka ali taka. » V dvoje sva bila tedaj pri vas ▼ uradu, gospod doktor. Zdaj pa sledi tisto, zaradi česar sem moral kasneje večkrat misliti na vas in mi je vaš obraz ostal v spominu. Poglejte: Imena naju dveh niste bili prebrali in ste nagovorili mene, ki imam na krstnem listu zapisano Janez Vit, in Petra Prošta, ki je bil- z menoj vred vpoklican, naju dva ste nagovorili: ,če dva brala, kakor sta vidva, odhajata iz domovine da bosta tujcu služila... Resnično, rekli ste nama: ,brata', pa ste bržkone drugače mislili.« Premolknil je za hip. »Vidini, da lega nič več ne veste. A ker sem bil v teh letih večkrat mislil na vas, sem moral sprožiti to vprašanje zdajle, ko sva sama na parniku.« Reči moram, da mi še zmeraj ni bilo vse jasno o svojem sopotniku. Kakšne čudne reči je kvasil ta možakar o sebi in svojem bratu, ki ni vedel o njem, da je bil njegov brati Kakšna zmedena glava je bil to, ki me je zdaj po toliko letih nagovoril zaradi stvari, ki sem se je le še s težavo spominjal! Takrat je bilo pač sto ljudi, najubožnejših tmed' Ubogimi, ki eeffi jih bil kmalu po svetovni vdjni.„Ysal\pg,a zjse jiovabil k sebi, češ da imajo davčne obveznosti, da bi jim tako zabranil službovanje p°rl tujimi zastavami. Za kaj več pa nisem imel dovoljenja. »Ali sta se navzlic temu odpravila v Maroko?« sem ga vprašal največ le zato, da bi se prerinil skozi svoje pomanjkljive spomine. Tujec je odkimal. »Predolgo ste naju biH zadrževali. Pozneje pa sva vam bila oba hvaležna. Kitajci so namreč žo grabili po orožju, in medtem ko ste vi iskali sledi za tistimi, ki so hoteli v Maroko, sva bila midva že na vožnji s potnim listom za na Daljni Vzhod. — Midva, to se pravi: Peter Prost in jaz,« je dodal moj sopotnik. »Da, takrat, ko sva tekla iz vaše sobe In sva preklinjala na vaš račun, takrat sva se e Petrom prav za prav šele do dobrega spoznala in šele najina skupna jeza na vas naju je spoprijateljila. Tako sva se kmalu nato skupno odpeljala na Kitajsko. Ena pot več ali manj, tega mi ni bilo mar, saj sem bil iz Brazilije preko Hamburga tako in tako nekam namenjen. Peter Prošt je bil pa itak že desetkrat krog sveta in je imel tudi svetovno voino za seboj, zatorej se je za pot na Kitajsko kaj tnalo zmenil. Nekolikokrat sva se še v pogovoru smejala hamburškemu uradniku, ki naju je hotel zabesedičiti v staro, sestradano Evropo in ki si je domišljal, da bo ondotni svet kdaj drugačen in boljši. Potem sva pa le še za lo skrbela, kaj da naj bo iz naju. Taki ljudje, kakršna sva bila midva, eo no spominjajo radi dogodkov, ki so žo minili. Na Kitajskem jo vrelo ko v kotlu, a to vam ]e znano iz časopisov. A bili so ondi tudi naši častniki, ki so lepo skrbeli za pvoje rojake. Kmalu so iVajU določili na svoje mesto, in tako sva se tudi razšla. Mene so nekega dne odposlali s četo i?a sever, moj prijatelj Peter pa jo ot>tal v Kantona. Več iet je preteklo, da sva spet videla drug drugega. Naši kraji še niso bili nič na boljšem in tudi kitajska ne, kjer sva prejemala svoj kruh. Vendar vsa se razveselila svidenja. V naju obeh je. bila neka skrb. kako bi dejal: rada sva se pobrigala, da je bilo čim bolj domače krog naju. Ko sem nekega večera kramljal s Petrom, sva govorila o tem, kako človeka to in ono doleti in kako da imava toliko navad skupnih. Peter ni poznal svoje matere, ker je to solzno dolino kmalu zamenjala z boljšim svetom in je ubogega otro-četa samega pustila. Tudi jaz sem bil odraščal brez matere. Oče mi je umrl v Braziliji, ko mi je bilo tri ali štiri leta, in jaz sem živel pri ujcu, materinem bratu. Tako in podobno sva pripovedovala drug drugemu. Takrat sva se spomnila tudi še vas, gospod doktor, in sva vas v lepem spominu potrepljala po rami, zato ker ste nama bili nehote pomagali priti na Kitajsko. Tudi tega sva se domislila, kako ste naju bili nagovorili, da sva brata; prav smejala sva 6c in ga izpila kozarček na to.« Peč v kabini Je kadila; dim nama je silil v oči, da so naju skelele. Parnik, ki sva se z njim peljala s tem čudovitim tujcem, jo bil zdaj vprav sredi toka; zahodnik nas jo pošteno stresal in je ko z bičem seganja! bele pene k linam. »Saj še niste povedali do konca,« sem ga priganjal. Tu je bila še neka zadeva, ki jo je imel oni pred očmi in ki sem jo bil jaz razumel. »Kje pa je zdaj vaš brat ali vaš prijatelj?« »Potrpite malo in poslušajte, da vse povem. Tisti večer, ko sva se bila spet sešla. se je naše taborišče začelo vznemirjati. Neki častnik, ki me je dobro poznal, je s!opil v malo Izlio in povedal, da je Ja|X)uec predrl našo fronto. Nekje pri ftang-haju da se kitajski general, ki smo mu bili podložni, bije 7. njim. Častniku je bilo videti, da iu stvar kar nič preprosta. Smehljal se je, ko da naju bodri in kot da sva prestrašena. Mogoče mu je bilo naju tudi žal, «aj je boj i Japoncem brez dvoma zadova na življenje in smrt. »Sta so pač po dolgem ča6u pravkar sešla, kaj ne,« jo zamruiral častnik in se je zasmejal praznim steklenicam, ki so stale pred nama. »Ali sta si kaj v sorodu?« Oba sva odmajala z glavo. V tistem hipu sem razločno videl vašo pisarno v Hamburgu, kjer sto naju bili vi prvikrat isto vprašali. Tedaj nisva ne Peter ne jaz prav rič utegnila, da bi se o tem še kaj razgovarjala; še tisto noč sva morala naprej. Če človek toliko roma po svetu, kakor sva midva s prijateljem, vzame vsako stvar tako, kakor ga doleti, ln ker sva bila oba prepričana, da nimava ne bratov ne sester, ee nama je zdelo sleherno vprašanje odveč. Drugo jutro nato sva bila žo oba v bitkah z velikimi izgubami. Kitajci so bili pričakovali Japoncev, izkopali so bili jarke, ki so jih močno utrdili. Borili so se neustrašeno, a so le podlegli. Moj prijatelj Peter jo tedaj koj v začetku bojev padel. Kar nič ne vem, kako sem se rešil jaz. Častnik, ki naju je bil videl tisti večer skupaj, mu je spet dobil na povralku iz bitke in me je dodelil k svojemu štabu. Hkrati mi je izročil seznani naših padlih legionarjev. Seznam je bil do pičire natančno sestavljen: pri vseh imenih so bila tudi imena očeta in matere in vsi tozadevni datumi. Ko smo se kmalu nato hilžali Kantonu, sem jih moral pregledati. Vse tiste, ki so bili mrtvi, sem moral prečitati, naj je bilo tudi temu ali onemu v domovini treba sporočiti vest o smrti. Na seznamu o Petru Proštu sem pri tem naletel na ime njegove matere. — Bilo je dekliško ime moje matere. To mi je ostalo v spominu, kakor N bilo zdajle. Sedel sem v vagonu tresočega se vlaka in sem si iz dolgega časa ogledoval seznani*), ki so spadali zdaj k mojemu opravku. »Kako je to čudno,« 6em si še dejal in mahoma me je mrzlo spreletelo, »da se je Pe!rov.i mati prav 'ako ,>'-sala kot moja.« Kakšen slučaj! A tak slučaj ne spada k nemogočim stvarem; saj je mnogo ljudi na svetu, ki se enako pišejo. A ko sem potem pregledoval dodatne listine, sem bral ra obledelem listu svojega prijatelja ime rojstnega mesta njegove matere —, in bilo je ime mesta n.oje matere. In nato sem že ves drhteč in v strahu iskal še dan materinega rojstva. Vlak je ropotal in nas stresal; nenadoma sem sedel ko pribit, in se na ves glas jokal za materjo in za bratom. Ni treba nič več dosti besed. Moja mati se je bila z nekim mladim izseljencem izselila v Brazilijo, mene je po očetovi smrti pustila Tiri svoiem bratu, ki je bil brez svojih otrok. Potem se je bila vrnila domov v naše kraje, poročila se je v drugo z nekim 1'roštom in je kmalu nato umrla, /daj, po Petrovi smrti, sem razumel, zakaj naju je bil častnik tako čudno nagovoril, in zdaj mi pa noče iz glave, — a saj se vi ne boste nič več sjiomnili, ali ste naju takrat .imeli za resnična brata?« Pogledi tujca so se lapičill wms, Mlo Je, ko da me hoče prisiliti, da bi mu odgovoril na vprašanje, ki ga je dolga leta nosil s seboj. Meni ni prišla koj prava bese ta i>a mar. Da je svet velik, da je toliko slučajnih dogodkov in kar jo še sličnih odgovorov, — tega :nu nisem hotel govoriti. Ali sem ju zares imel za brata, pa nisem več vedel, in lagati so nisem hotel, »Ali razumete,« je še enkrat vprašal, »zakaj sem vam moral vse to pripovedovati?« »Zahvaljeni za vaše zaupanje,« sem mu pokimal in mu dal roko. On pa jo zmajal z glavo. »A tudi vi mi te uganke ne bosto mogli rešiti. Zmeraj ml je bilo na duši, da vas moram vprašati, zmeraj sem mislil, da mora vendar nekaj tičati za vsem tem. Vendar je vse to pač le slučaj, da sva z bratom delj časa živela skupaj; slučaj je bil. da naju je neki častnik na Kitajskem in neki vladni svetnik v Hamburgu nagovoril kot da sva si brata.« Vstal je in se vljudno priklonil. Parnik je pretresel sunek; pristajal je. »Kaj boste pa zdaj?« sem vprašal, da bi zvedel še kaj. »Tu v Finkenwftrderju »e »nideva e "tarim prijateljem in se bova odpravila v Južno Afriko. Pravijo, da so ondi odkrili nove žile zlate ni,le.« Neznanec mi je na kratko pokimal. Čutil sem, da je izginila njegova naklonjenost do mene, da je zdaj, ko je parnik že stal, živel še v drugih načrtih. Z njegovega živahnega in oglatega, ne preveč prikupnega obraza je izginil silni, prodir-ljivi pocrled, s katerim mi je bil prej pripovedoval. Se enkrat so me pozdravile njegove oči, ki sta v njih prižela junaštvo in nekakšna zahrbtno« t. Nato Je čudni sopotnik odšeL (H. F. Bltmck.V »Vas bo zadela straSna nsoda, gospod. Zaklali vas bodo, skuhali, razrezati in pojedli.« »Pardon, rokavico iz svinjskega usnja imam še na roki!« Profesor psihologije na Hpsld univerzi, Lud-wlg, je hotel pokazati na žabi, ki ji je izločil veliko možgane, da potem ne more hrbtni mozeg nič več delovati. Toda žalia, ki ni imela nič več velikih možganov, je navzlic temu skočila z mize in kar naravnost v obraz najbližjemu visoknšolni. Vsi so se zagrohotall, a profesor je prijel žabo in prav mirno pripomnil: »Zdaj vidite, gospodje, kako maio možganov je treba, da se polna dvorana začne smejati.« Dvoboj Francije s svojimi razdiralci Naklepi kominterne, da bi bila Francija njena podružnica, so propadli — Francosko delavstvo je komunističnim hujskačem obrnilo hrbet Leon Jouhaux glavni tajnik »CGT«. Za sredo zadnjega novembra je najmočnejša franc. delavska organizacija »Confcderation general du travail« (ali kratko: CGT) po vsej Franciji napovedala veliko stavko, ki nai bi vrgla sedanjo Daladierovo vlado. Duša tega brezvestnega eksperimenta jc bil Leon Jou-haux z Leonom Blumom, ki sta poskusila vse, da bi preprečila ozdravitev Francije in vzdržala pri moči »ljudsko fronto« in njen notranje in zunanje politični program, ki je ves pod vplivom načrtov Moskve. Leon Jouhaux, sedanji vaditelj CGT, je bil nekdaj dclavcc v neki tovarni za vžigalice. Ko je na nekem shodu ščuval delavstvo k stavki, mu je eden izmed navzočih delavcev sredi hujskajočih besedi zavpil na govorniški oder: »Ti bi moral še od prej vedeti, da je zelo nevarna, tako neprevidno igrati sc s tako lahko gorljivim materialom.« Jouhaux jc medklic preslišal, ker nanj v tistem trenutku ni mogel nič učinkovitega odgovoriti. Kaže pa, kako se je francosko delavstvo zavedalo, da je taka stavka pa po vsej državi zelo nevarna igra z ognjem. Za kaj je pri vsej stvari šlo in v kakšnih okoliščinah, nam pojasnjuje sledeči članek, ki ga nam je po konča-čani bitki poslal naš pariški sotrudnik, Pariz, 4. dec. Rue Lafayette. Ob postaji podzemske železnice Louis Blanc stoji velika bela palača: centrala najmočnejše francoske organizacije, CGT, ki je še letos v poletju imela 5 milijonov članov. Tu stoluje Jouhaux, dolgoletni voditelj francoskega delavstva, predsednik in posredovalec, med posameznimi stru-jami v tej veliki organizaciji — v inozemstvu bolj občudovan kot pa doma. Tudi tu so namreč močne etrtije in spori so večkrat zelo težki in ostri. Taka organizacija jc namreč velika moč in članstvo stoji pod mučnim vtisom, da vodstvo ne ve, kam bi s to močjo. Posluša le navodila iz Moskve, ki jim je slepa vdana, ker misli, da so rešilna za vse človeštvo — kaj bo s Francijo, po tem ne vprašajo — moč pa se medtem razgublja na vse strani in je zlasti po tem ponesrečenem štrajku zelo upadla. Med strujami v CGT je najmočnejša komunistična, ki je taka prišla že v skupno organizacijo. Vodita jo Georges Dumoulin in Rene Belin. Izdajajo list »Syndikat«, ki se bori proti vsaki drugi politiki v delavskih organizacijah razen proti tisti, ki jo narekuje Moskva. Največ pristašev ima med poštnimi uradniki, učitelji, rudarji, zlasti v severnih provincah. Proti njim je drug krog, ki ga vodtta Monmo.usscau, Frachon Racamond (voditelj železničarjev) in Semard. ki izdaja tednik »Vie Ouvrie-re« in je s prvim zelo hudo v laseh. V tretjo skupino so se nagnetli revolucionarni sindikalisti, Trockisti in revolucionarni pacifisti (ki se zelo boje fronte — vojne ne pa barikad — državljanske vojne in revolucije). Ta skupina ne predstavlja nobene enotnosti, tudi nima enotnega vodstva, svoje zmedene nazore izraža v posameznih glasilih, med katerimi so najvažnejša »L'Eco,le čmancipčc« (glasilo tu organiziranega učiteljstva) in »Revolition proletariennc«. Ob tej mešanici nazorov ni čudno, če je v tej mogočni organizaciji veliko več vpitja kot pa resnega pro,grama. Enotna organizacija je formalno nastala šele 1. 1936., čeprav že prej ni bilo mogoče ločiti socialističnih od izrazito komunističnih — v vseh je prevladovalo skrajno levičarstvo v kulturnem, socialnem in gospodarskem smislu, le da sc je vse to v enotni organizaciji še vse lažje razpaslo. Pred združitvijo je imela »strokovna« CGT 800 tisoč članov, največ med uradništvom, učitelji in železničarji, komunistična organizacija pa le kakih 300 tisoč, največ med železničarji, delavci v težki industriji in pristaniškimi delavci, L. 1934 je prišlo do zavezništva med socialisti in komunisti, julija leta 1935 pa do uradne ustanovitve ljudske fronte. V tem zbliževanju vsega levičarstva je bilo tudi med delavskimi organizacijami čimdalje manj notranjih razlik in ustanovitev skupne CGT 1. 1936 je bila samo zunanja proglasitev, da je misel Moskve O »ljudski fronti« zmagala tudi nad francoskim delavstvom. Prišle so volitve, pri katerih je ljudska fronta — oz, njena demagogija — zmagala, zavalovale so stavke, za katerimi jo kmalu stopila v veljavo nova socialna zakonodaja, ki jo je CGT izsilila od vlade bolj pod vidikom svojega članstva kot pa pod vidikom francoskega gospodarstva. Nihče 6e ni vprašal, ali Francija to trajno zmore — CGT je hotela imeti čimveč članstva, Jouhaux ]e hotel biti priljubljen, čeprav nihče ni vedel, kaj bo CGT s to-lkim članstvom in kaj bo Jouhaux s priljubljenostjo— tega Moskva ni povedala. CGT je res na-rastla na 15 milijonov članov, Jouhaux je bil opevan voditelj francoskega delavstva, saj je ponedeljek naredil za drugo nedeljo — plačano seveda, CGT je s svojimi množicami zborovala od sobote do torka. Na teh zborovanjih pa se je videlo, da bi se vse te množice kmalu razšle na vse ^trani, če bi jih kdo hotel uporabiti za resno, pozitivno delo. Tako so že bile prepojene z duhom skrajnega levičarstva, da 60 izgubile vsako drugo enotno misel, diužilo jih je veselje do zoperstavljanja in podiranja. Toda francosko gospodarstvo je kmalu začelo pešat. Francija je edina dežela na svetu, ki od leta 1931, ko je bila kriza najhujša, še ni doživela nobene konjunkturne dobe. Vse cene so poskočile, ker se je z zvišanimi plačami zvišala tudi potrošnja. Proizvodnja pa je vsled skrajšanega delovnega Leon Bitim je bil drugi mož. ki se je najbolj vnema! za stavko, ki jo je proglasil Leon Jouhaux. Kot najvidnejši predstavnik propadle ljudske fronte je seveda tudi velik zagovornik in varuh Zidov. Slika ga kaže ob nekem govoru na pojedini, ki jo je priredila mednarodna zveza za varstvo Židov. časa in vsled velikih socialnih bremen, ki 60 ubijala veselje do investicij, padla ali se vsaj niso sorazmerno povečala in tako je nastopila močna napetost, ki bi mogla Francijo tudi raznesti. Privilegirana množica 15 milijonov je pretežko ležala na francoskem gospodarstvu in mu — zapeljana po demagogih z CGT — ni dala dihati. Blumova vlada ni mogla več naprej, državni proračun je kazal vsako leto večje izgube, noben ukrep za reštev se ni posrečil, ker je iz vseh strani štrlela komunistična pest, dasi ni mogoče reči, da se Blumova vlada ne bi trudila, kako najti ravnovesje. Toda ni se mogla posloviti od demagogije, hotela je biti priljubljena tudi pri naščuvanih množicah; morala je pasti, ker ni mogla več vladati. Obrambni minister Južne Afrike Ko se je pred nedavnim časom mudil v Londonu Mr. Pirow, ni noben dan pozabil obiskati Both Club, kjer je telovadil in utrjeval svoje dokaj krepko telo, kakor to dela redno vsak dan tudi »doma« v Južni Afriki. Pri neki taki vaji ga je videl tudi eden izmed članov kluba; vprašal je, kdo je ta novi član, ki tako divje obdeluje vrečo s peskom in jo kljub svojim 47 letom »boksat z veliko urnostjo. Ko so mu povedali, da je to obrambni minister Južne Afrike Mr. Pirevv, je začuden vzkliknil: »Kaj, to naj bi bil obrambni minister! Podoben je bolj napadalnemu ministru.« Nova vlada, Daladierova, je takoj ob svojem nastopu napovedala, da bo izdala zasilne odredbe, ki naj sicer varujejo socialne pridobitve delavstva, vendar pa v mejah možnosti, tako da se Francija z ozirom na razmere drugod po 6vetu, zlasti pri njenih sosednih in odjemalcih, ohrani in odpomore. V CGT je proti tem odredbam nastal seveda velik vihar. Jouhaux se je začel igrati z ognjem. V novembru letošnjega leta je bil v Nantesu kongres CGT Na tem kogresu so notranja nasprot-6tva, ki so bila sicer že znana, prišla do polnega izraza. Videlo se je, da CGT niti v enem vprašanju ne predstavlja enotne volje, ne glede zunanje politike, ki je bila po spremembah letošnjco-a poletja zlasti za Francijo zelo kočljiva, ne glede gospodarstva, o katerem si tudi kongresisti niso tajili, da zaradi Blumavih grehov stoji zelo na šibkih nogah. Vlada pa je medtem že razglasila svoje reforme in v tej »nevarnosti« se je CGT strnila na tisto točko, v kateri edino je bila enotna: odpor proti vladi. Svoje članstvo je vzgajala vseskozi v podiranju in trajni, stopnjevani nezadovoljnosti in da bi ohranila svojo privlačnost, je morala licitirati do konca in vreči zadnjo karto: Jouhaux je 25. novembra napovedal 24 urni protestni štrajk, ki naj bi obsegal vsa področja, kjer una CGT kaj besede. Obe strani, vlada in Jouhauxeva CGT z Blumom v ozadju, sta ta sklep sprejeli kot dvoboj, merjenje moči. Kaj naj bi CGT s tem štrajkom dosegla, ni nihče mogel uganiti. Že na kongresu v Nantesu je eden izmed govornikov spričo razcepljenosti dejal: »Mi oblasti ne moremo prevzeti.« Da se le protestira! Vodilni člani CGT so dobro vedeli, da se tak štrajk ne more posrečiti, če ima le vlada trdno voljo, da se obdrži in se za zlomitev odpora posluži vseh zakonitih sredstev. Toda potihem je le upalo, da bo prišlo do pogajanj in slednjič do kompremisa, po katerem bi CGT spet zavpila, da ie »zmagala«. Toda vlada, ki je bila tako brezobzirno v kaj neugodnem zunanjem položaju izzvana na dvoboj, je takoj odklonila vsak kompromis. »Najprej naj CGT umakne svoje stavkovne parole, potem se bočno šele pogajali,« je dejal v nekem govoru Daladier, Paul Reynaud, finančni minister njegove vlade, pa je deial, da mora »biti konec tedna z dvema praznikoma«. Začele so se priprave na spoprijem. Radio je pozival k resnosti, stavljal je pred oči Francijo ln mednarodne razmere; iz zvočnikov pa so bučali tudi hujskajoči govori zastopnikov CGT, ki so pozivali k štrajku in borbi »do končne zmage«. Spričo dejstva, da je Nemčija v poletju narastla na 80 milijonov prebivalstva s 70 urnim delovnim tednom, jc bilo takoj od vsega početka jasno, da se vlada 42 milijonske Francije ne bo veliko ukvarjala s 40 urnim delovnim tednom in da bo skušala odpor zlomiti Javno mnenje pa je bilo medtem že močno razdeljeno. Ker CGT ni mogla proti načrtom vlade postaviti nič boljšega, je veselje do njenih gesel upadalo. Ves tisk je bil razdeljen na dvoje, za vlado, drugi del za CGT in skoro bi mogli reči, da ie bil prvi močnejši in pogumnejši; bil je po CGT, Jouhauxu in Blu-mu s takim veseljem in duhovitostjo, da je CGT doživela moralen poraz, še predan je prišel napovedani dan. Vojna napoved je bila kaj kratka: 25. novembra General Bourret poveljnik Pariza, ki je za glavni dan stavke zbral v francoski prestolnici vojsko 50.000 mož, da bi v primeru potrebe vzdrževala red, varovala važne javne naprave in nadzorovala promet. je bila stavka razglašena, čez 5 dni — 30. decembra — naj bi nastopila. Jouhaux je pri tem računal, da se vlada v tako kratkem času ne bo mogla uspešno pripraviti mi bo prisiljena spustiti se v pogajanja; ni pa računal s tem, da tudi njegova beseda že ni več tako vsemogočna in da delavstvo pred njim ni več tako slepa množica, CGT je bitko na vsej črti izgubila. V večini podjetij se je delalo na pol, povsod pa vsaj toliko, da obrati niso trpeli škode. Prometne in važne javne naprave je za ta dan prevzela v varstvo država z vojsko in tako je dan minul — zvečer tega kritičnega dne je Jouhauxeva zvezda zatonila. Naslednji dan so bili največji hujskači postavljeni pred sodišče, delavci, ki niso prišli na delo, so na vratih podjetij brali, da so odpuščeni. Avtomobilsko podjetje Renault pa je odpustilo vse delavstvo, 28.000 po številu. Večina teh bo seveda spet sprejeta nazaj, toda brez CGT in njenih neprestanih groženj. Dva leva, Jouhaux in Blum, (oba Leona), sta nehala rjoveti. Po končani bitki pa se je v še močnejši luči pokazalo, da vse skupaj ni bilo drugega kot pritisk na zunanjo politiko Francije, ki ga je Moskva zahtevala od svojih doslej zvestih učencev, pa nc tako zvestih Francozov. Letos v poletju je namreč v srednji Evropi propadla in sedaj išče neke druge opore, ki jo je kanila najti v Franciji, ki je bila prej zato res najbolj zrela. Ta zunanje politična ost tega štrajka je prišla do izraza že na kongresu v Nantesu, še bolj pa potem v stavkovni propagandi, ki jo je v tistih 5 dneh vodila CGT. To pa je bil tudi glavni razlog, da je francosko delavstvo izpregledalo in je agentom kominterne pokazalo hrbet — pa naj se tega zavedajo ali pa so le slepo orodje v rokah daljnih temnih sil. Beg pred peto prisego V nekem ameriškem časopisu je eden izmed avstrijskih častnikov, ki je po priključitvi Avstrije k Nemčiji zapustil svoj poklic in domovino, napisal članek, kaj ga je k temu privedlo. Kot glavni razlog navaja, da ni mogle priseči novemu državnemu poglavarju in vrhovnemu poveljniku vojske, ne da hi pri tem prišel v nasprotje e svojo vestjo. »Jaz in moji tovariši,« piše, »bi morali sedaj od 1. 1017 položiti že peto službeno prisego. Prvič smo prisegli avstrijskemu cesarju, drugič rdeči republiki 1. 1018, tretjič, nasprotniku sorialistov Vau-goinu, četrtič Dollfussu in proti Hitlerju, sedaj pa bi morali priseči petič, možu, ki je bil še včeraj naš največji nasprotnik.« — Tudi to razvrednotenje najsvetejših izjav je morda eden izmed vzrokov nemiru našega časa. _ Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frauz-Joscf« grenčice. Detektiv v restavraciji »Ali ste kakega natakarja zamenjali? Na tem krožniku vidim popolnoma nove prstne odtise!« Najboljše sredstvo zoper zločinstvo mladine Predsednik mladinskega sodišča v Newyorku je pred kratkim dejal, da je 20% izmed 6000 mladih zločincev, ki na lelo pridejo predeni kot sodnika, iz brezbožnih družin Nato je dejal: »Verska vzgoja more na tisoče mladih ljudi iz Ne\vyorka in drugih velikih amerikanskih mest obvarovati, da ne zaidejo na zločinska pota. Za mladino je vera potrebna kot temeljni kamen in zrno njene morale. Ameriške ccrkve so danes najmočnejši jez proli brezpravju in nemorali.« Smučarsko sknkalnica i/, lepenke V športni palači Earls Courf v Londonu grade smučarsko skakalnico, ki bo dograjena v decembru letošnjega leta Skakalnica je vsa pod streho, obdajajo p» jo kulise, ki naj Londončanom uajo čim vernejšo sliko zimske pokrajine in jih tako navduše za beli šport. Stroj za merjenje cestne površine S takim strojem, ki se Imenuje »profilometer«, v Angliji preiskušajo ceste, koliko je nflli površina ravna in gladka, 16 koles vozi merilne naprave, ki vsako jamico ali poševnost natančno zabeležijo, Frtaučku Gustl ma beseda Jejdetal Kašne j t Neška undan enkat u »Sluvence« ud tisteh iblanskeh ulc in pa cest in trgu, skp na-klubasala, Men se je začel kar use pu glau vrtet, koker de b se na ringelšpil vozu, ke sem tu brau. Jest na vem, kua Neška briga, kašne imena sa dal iblansk purgari našem ulcam, cestam in pa trgem? Neška je men-de res tku zarukana, de gleda raj} u lft na tist« table, ke »a pa hišah nabite, koker de b gledala pud noge, keder gre pu kašen cest. Sej vender usak utrak ve, de se more gledat pud noge, če se hod. Če bo gledala u lft, se bo ta prsmo-da enkat tku grdu spudteknila, de se bo preku-celtia pu tleh, koker je douga in šroka, pa če je cesta še tku na lep ime kršena. No, če s bo enkat soj nus pušten razbila, nazadne b s pa še lohka soj ježek udgrizelna, če b mela zube, pol s b5, a6Xb5; 16. Sc3—e4, Lc8—b7; 17. Tal—a7? (po tej potezi črni pozicijo poenostavi in doseže zaradi premoči na damskem krilu boljše izglede), Dr7—bfl: 18. Tfl —al, Tb8—a8; 19. Ta7Xa8. Tf8Xa8; 20. TalX a8+, Lb7Xa8; 21. Db3—d3, La8-o6; 22 Sf3— g5 (na to potezo se je beli zanašal, ker izgleda, da po izsiljeni menjavi na go postane beli damski lovec silno močna figura. Fine pa najde močan odgovor, ki vse brani), Le7Xg5; 23. Lf4Xg5, f)l>6 —b71 (Sd7Xe5 bi bila seveda odločilna napaka, ker bi sledilo Dd3—d6. Z igrano potezo črni odbije beli napad in se polasti sam iniciative); 24. 12— f3 (po Lg2Xc6 bi bil beli v mnogo slališi končnici), h7—h6; 25. Lg5—e7, c5—c4; 26. Dd3—cS (beli ne more preprečiti izgube kmeta, računa pa na združeno moč svojih lovcev, ki mu obeta še remis. Fine pa svojo premoč na ženialen način uveljavi), Sd7Xe5; 27. Le7—c5, Se5—d7; 28. Lc5 —d4, e6—e5! (s to krasno kombinacijsko žrtvijo kmeta doseže črni ugoden moment za izkoriščanje premoči na damskem krilu. Beli žrtev mora sprejeti, ker bi sicer nič ne imel za izgubljenega kmeta); 29. Ld4Xe5, b5-h4! 30 Dc3—d4, Sd7Xe5; 31. Dd4Xe5, o4—c3! (črnih kmetov sedaj ni mogoče ustaviti, ker je beli lovec na g2 mrtev. Na b2Xc3 hi n. pr. takoj odločilo b4—1>3! De5—f5, Lc6—e4lI Df5Xe4, Db7Xe4, f3Xe4, b3—b2 in črni dobi novo damo); 32. b2—b3, Dc7—h6+; 33. Kgl—fl, c3—c2; 34. De5—b2, Dh6—c5; 35. Db2— el, Lc6—d5; 36. f3—f4, Ld5Xg2+; 37. Kf1Xg2, Dc5—d5+ in beli ee je vdal, ker proti Dd5—dl in novi črni dami ni obrambe. Kljub temu, da je beli v otvoritvi slabo izkoristil 6voje možnosti in dovolil črnemu boljše izglede, je igra črnega vredna občudovanja, ker s takimi finesami kot je to storil Fine, tudi marsikateri velik mojster ne bi znal Izkoristiti svoje prednosti. Fine je v prvi polovici velemojstrskega turnirja na Holandskem daleč prekašal vse svoje konkurente, kar je moral na svoji koži okusiti tudi njegov rojak Reshevsky, ki sicer velja za močnejšega mojstra in je tudi oficielni ameriški prvak. V drugi polovici turnirja je pa Fine popustil in moral kot beli dopustili, da ga je Reshevsky na prav tako sijajen način premagal. Tehnika; Letališče v dežju Rednega letalskega prometa si ni mogoče misliti, če nimamo na razpolago letališč, ki so ob vsakem času pripravna za odlet in pristajanje letal. V jesenskih dneh iu ejioiiiladi, ko se topi sneg, se je izkazalo, da povzroča v tem oziru največ težav voda, ki se je nabrala od padavin. Posebno pri modernih, deset in večtonskih letalih povzroča razmočena zemeljska površina mnogo ovir. Treba je torej poskrbeti, da se deževna voda dovolj hitro odteka. Na prvi pogled bi to lahko kar hitro dosegli s tem, da bi, kakor je navada pri izsuševanju zemlje, izkopali jarke, jih najiolnili s kamenjem, v dno pa položili porožne cevi, ki bi odvajale vodo z zemljišča. Res moremo na ta način doseči lepe uspehe, toda to je v nekem oziru tudi slaba stran naprave. Letališče mora biti obraslo, če hočemo, da ostane njegova površina pravilna. Zaradi tega moramo paziti, da prostora preveč ne izsušimo. Dandanes so seveda izkušnje v tej smeri že toliko napredovale, da lahko rečemo, da je zagotovljeno pravilno stanje vode. Laika bodo mogoče zanimalo nekatere številke. Na letališčih znaša izhlapevanje 3—7 mm dnevno. To se pravi, da izhlapi v enem dnevu toliko vode, kolikor bi je potrebovali, da hi pokrili ves prostor 3—7 mm na debelo. Zanimivo je tudi, da gradijo letališča tako. da more zemlja po novih računih popiti do 2 litra vode na sekundo na hektar Rešitev zlogovnice z dne 4. decembra 1. Vidov dan; 2. Odra; 3. Ljutomer; 4 Tdaho; 5. tal m ud; 6. Edvin; 7. Vitanje; 8. Persepolis; " osredek; 10. Sardou; 11 Lizip; 12. Andreaš; 13. Nušič; 14. Cincinati; 15. Elbasan; 16. Večernica Volitev poslancev narodne skupščine Rešitev leposlovne zlogovnice z dne 4. decembra 1. kompromis, 2. rokoko, 3. Salamon, 4. Ta-gore, 5. Parapat, (>. Rimini, 7. Ingelen, 8. Selene, 0. Augustus, 10. Vukovar, U. Ilidže, 12. eigančič, 13. igranje. — Krst pri Savici; Soneti nesreče. Vremenska številnica 13, 21, 13, 3, 10, 22, 12. — 16, 18. — 17, 22, 8, 7, 12. — 18, t7. — 16, 7, 8, 9, 8. — 4, 15, 6, 12, 5, 8. — 17, 18. — 20, 18, 19, 12, 1, 21. — 9, 21, 13, 12. — 20, 18, 17, 18. — 2, 8, 16, 8, 6, 12. — 7. — 11, 3, 12, 14, 18, 17, 22, 5, 8, 2. — 4, 8, 9, 15. KljnS: 1, 2, 3, 4, 5. — žuželka 6, 7, 8, 9. — del rastline 10, 11, 12, 13. — gorenjski hrib 14, 15, 16. — češki krivoverec, 17, 18, 19, — beneški dostojanstvenik 20, 21, 22. — jugoslovanski naslov. Če si izbral pravilne besede, ti zgornje številke povedo vremenski pregovor za prihodnji teden. Besednica Peta, nihaj, Samo, žaba, trakt, angel, Pariz, arzen, srnb, okno, Lido, Rtnnj, Ptuj, Ihan, Levi, delo, Kdln, idol, vedež, Elza. Iz vsake besede vzemi po določenem redu po dve črki, da boš dobil slovensko rečenico. Zahtevajte povsod naš list! Križanka 1 2 3 4 S| I6 7 8 9 i 1" 12 13 14 15 16 1 1" 1 I" 19 1 | ^ 1 h i j 22 23 24 'J 26 | l27 1 j 28 29 • 30 31 IIUMBJ 32 J i f 35 36 37 1 nr K 42 43 J L ! L 46 1 1" 43 4-J 1 I 5U L i" 55 50 | M 58 1 h 60 -i | 62 r 64 65 06 [ 63 1 | 69 70 l r, 72 73 74 1 I'5 "1 r i | 78 79 1 | 80 1 I8' 82 1 | 83 i I84 Y vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nenajo pri debelejših črtah ter pomenijo: Vodoravno; 1. tnja beseda za napev, 6. karantenski vladar, 11. del sobnega pohištva, 16. naslov Cankarjeve črtice, 17. vino iz severne Madžarske, 18. druga beseda za spono, 19. ko-jiališki kraj v Istri, 20. vrsta alkoholnih pijač, 21. enota dolžinskih mer, 22. desni pritok roke Volge, 23. nevestina oprema, 25. preprosto orožje, 27. tuje moško krstno ime, 28. tuja bpsprln 7n nnziv, 30. tuja bpspdn 7t\ misp! "S3. i skrajšana beseda za posevek, 34. tuja beseda ' za drevored, 37. gledališče z gibljivimi podobami, 38. del cveta, 40. druga beseda za navado, 43. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb, 44. druga beseda za darilo, 45. vrsta okraskov, 47. turški gospodar, 48. del meseca, 50. kraj pod Fruško goro, 52. naslov Chateaubriandove romantične povesti, 54. domača žival, 55. drupti beseda za seznatn. 57. jezero v severnem delu Rusije, 59. naslov Vombergarjcve komedije, 60. enoglasno cerkveno petje, 62. druga beseda za učni pripomoček, 63. slovenski mladinski književnik, 65. grška sveta gora nn llalkidiki, 6S. dol /idil. M trgovski izrn? 7n predplačilo, 7t. okusna pijača, 73. bližnji sorodnik, 75. vrsta živinske krme, 77. druga beseda za siroto, 78. del parnega stroja, 79. mohamedanski bog, 80. polotok v jugozahodni Aziji, 81. vrsta kuriva, 82. javni uradnik, 83. letoviški kraj v Švici, 84. moška oseba iz svetopisemskih zgodb. Navpično: t. tuja beseda za dokaz nenavzočnosti, 2. tekoča voda, 3. gora v zahodnem delu Male Azije, 4. otok v Malajskem arhi-pelu, 5. divji poglavar Hunov, 6. vojaška osebnost v Italiji, 7. važen del glave, 8. družinsko ime v Wastovein romanu: Zlato večnega Juda, 9. vrsta škodljivih ptičev, 10. krnj v južni Srbiji, ti. slovenska beseda za recenzijo, 12. druga beseda za težko spanje, 13. pogojna členica, 14. del telesa. 15. jugoslovanska časnikarska agencija, 24. reka v Sibiriji, 26. vrsta prometnih sredstev, 27. starejša beseda za osebo, 29. del ženske narodne noše, 31. izraz iz elektrotehnike, 32. zdravilna tekočina, 33. pisalna potrebščina, 35. druga beseda za geometrijsko figuro, 36. vrsta gozdnih rastlin, 37. turški sodnik, 38. sveti jezik južnega budizma, 39. slovenski pisatelj romanov, 41. nekdanji ogrski vladar, 42. druga beseda za gozdno poseko, 46. moka iz palmovega stržena, 49. rimski vladar, 50. skrajšano žensko krstno ime, 51. prebivalec deia Slovenije, 53. starorimski pozdrav, 54. gozdna rastlina, 56. vrini pridelek, 58. šivalna potrebščina, 60. ime tisa v Curwoodovi mladinski povesti, 61. nekdanji frankovski vlndar, 63. sodobna francoska politična osebnost, 64. moška oseba iz svetopisemskih zgodb. 66. del človeka, 67. vrsta kiparskih izdelkov, 70. druga beseda za reditev, 71. preprosta kmečka jed, 72. mehka snov, 74. prijatelj tuje lastnine, 76. pristaniško mesto na zahodnem Finskem, 77. divja žival, 78. poljski pridelek. Rešitev križanke z dne 4. decembra Vodoravno: 1. kozel, 6. nkor, 10. ekonom, 16. ogorek, 17. okop, 18. Erato, 19. Rab, 20. ii h nt, 21. opis, 22. etos, 23. Enos, 24. Azov, 26. Alah, 28. ime, 29. bober, 31. osir, 33. Otokar, 35. ozon, 36. dialog, 38. Emona, 41. Nil, 42. most, 44. obok, 46. Obir, 48. Irun, 50. neon, 52. adut, 54. Eva, 55. topol, 58. aparat, 60. eter, 61. orožar, 62. oder, 63. opora, 65. Tir, 66. Ob, 67. Amos, 69. epitet, 71. osat, 73. Ober, 74. Rrit, 75. ara, 77. čut, 79. Orel, 80. Arij, 81. Avar, 82. edinec, 83. očke, 84. afera. Navpično: L kor, 2. ogon, 3. zobobol, 4. era, 5. Lehar, 6. ukaz, 7. kot, 8. okov, 9. ropar, 10. epilog, 11. kos. 12. oreh, 13. natik, 14. Oto-mnn, 15. Moser, 23. ebonit, 23 a. sen, 25. osa, 27. ntek, 30. ozir, 31. Oise, 32. ilo, 34. omot, 36. Don, 37. oba, 39. obet, 40. Ararat, 42. množ, 43. top, 45. Odar, 47. iver. 49. upor, 51. nad, 53. utopija, 5b. oris, 37. I.abore, 58. Arnbec, 59. Res. 60, epitaf, 61. Otoče, 62. omelo, 64. Ota-vp, (,i> Oton, nmč, ho Erie. 70. erar, 72. ati 74. brk, 67. ara, 78. uiL V Malih oglasih valj« vsaka bosada 1 din; ianltovanjsld oglati 2 din. Dabelo tiskan« naslovno botodo m računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi m plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja t« računa onokolonska, 3 mm visoka potilo« vrstic« po S din. — Za plsmana odgovor« glad« molih oglasov tr«ba priložiti znamko. Halo! Božiček Halo! kopi vse rrste rimskega blaga najboljše kvalitete in priznano najceneje samo t manufaktnrni trgovini »Pri Zvonu« I. Strojanšek LJUBLJANA - Pred Škofijo 21 poleg magistrat« (rotovia) 2.500 din potrebujete Uradnik M8e rapoBlltve. Cagran, Ljubljana, Blelwel»ova cesta 42. (a) Absolventka trgovskega tečaja, išče kakršnekoli zaposlitve, Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pridna in poštena« 19194. 17 let staro dekle vajeno Šivanja ln ročnih del, lSče primerno službo za takoj. T. P., Gosposka ulica. «-I„ Ljubljana (a) Trgovski pomočnik mlajša moč, mešan« »tro-ke, posten ln priden, teli takoj službo. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »PoSten« St. 1746. Samostojen strojni mizar c večletno prakso, zmožen stavbn. in pohištvenega mizarstva ter popravil »trojev — Uče službe. Naslov v upravi »SI.« pod št. 18234. Kmečki fant M Ima veselje za oskrbnika na kakem velepose-»tvu, lSče službo. Nastopi a novim letom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožen kavcije« 11.109. Mlado dekle revno^ zmožno hišnega dela, malo Šivanja ln kuhe, prosi službo za takoj kjerkoli, tudi na kmetijo, samo na oskrbo, ev tudi pri »tarl alt bolni ••ebl. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.161. a da doma zaslužite mesečno 1000 dinarjev. Pišite: »A NO S«, Maribor, Orožnova. (a) llužbodobe Postrežnico 2 krat na teden, iščem. -Naslov v upravi »Sloven.« pod št. 19231. (b) Šivilja ali kuharica • kavcijo 10—15.000, ali kot soudeležnic* dobi službo v konfekcijski trgovini. - Ponudbe na upravo »Sloven,« pod »Lepi dom« 19219. Dve pridni začetnici iz dežele, iščem za v kuhinjo in za sobe. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pogoj: gospodinjski tečaj in znanje šivanja« št. 19230 Dekle pridno in pošteno, ki ma tudi kuhati, sprejmem. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Ljubiteljica otrok«, (b) Gospodarski praktikant kateri Je dovršil kmetijsko ln mlekarsko Solo z dobrimi spričevali — se sprejme v službo na vo-leposeBtvo. — Predpogoj : posten, trezen ln marljiv, zmožen slovenskega, po možnosti tudi nemškega jezika. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Gospodarski praktikant« St. 19076. (b) šivilje izvedene v damskon krojaškem delu in šivilje ca fino perilo »prejmemo. -Goričar, Sv. Petra c. 29. Sotrudnika i nekaj gotovine, za filialo trgovine moda in galanterija, takoj »prejmemo. Poštni predal 362, Ljubljana. (b Drogista ali drogistinjo eamo lzučeno, prvovrstno mod, sprejme drogerlja Gregorlft, LJubljana, Prešernova ul. S. Podrobne ponudbe Izključno eamo pismeno. (b) Provlzijskega potnika za prodajo čevljarskih izdelkov po Sloveniji ln ostalih krajih Jugoslavije, takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalen zaslužek« St. 19.137. (b) Služkinjo ki zna dobro kuhati, ee razume na vsa hišna dela io tudi nekoliko na vrt, iščem za na deželo. Ponudbe upr, »Slovenca« pod »Dežela« št. 19225. (b) Trgovski sotrudnik mešane stroka, mlajša moč, agllen, postaven, zmožen nemščine, se takoj sprejme. Ponudbe s sliko podružnloi »Slov.« v Celju pod »Priden« St. 19.142. (b) Mlajšega uradnika ■ perfektnim znanjem slovenskega in nemškega jezika, obeh stenografij, hitrega itenotipista — išče večje industrijsko podjetje v Zagrebu. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dobra moč«, St. 19207. (b) Oskrbnik (šafar) za sadno ln vinogradniško posestvo v Jeruzalemu pri Ljutomeru, z do lovnimi močmi, se takoj sprejme. — Ponudbe pod »Jeruzalem« St. 1647 v upravo »Slov.« v Mariboru. (b) Oficirski dom v Šibeniku lSče restavraterja po pogodbi za 16. januar. Ponudbe in pogoje do konca tega leta. (b) čedno dekle 14—15 letno »prejmera v boljšo gostilno kot učenko pod pogoji, da je poštena, inteligentna ter dobra ra-čunarica. Gostilna Trafenik, Maribor, Gosposka 26. Fotografski pomočniki dva operatorja za večji atelje, en laborant »pecl-alist za povečave, »e takoj sprejmejo. - Obširne ponudb« poelatl na poStnl predal 788, Stefanovlfl, Beograd. "(b) Iščem zadružnika ki bi financiral vpeljavo več novih Izumov. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Odločnost« l».13t. b Služkinja stara 20 let, želi službo v Ljubljani. Gre tudi k otrokom. Zna francoski in nemški jezik. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Služba« št. 19197. (a) Trg. pomočnik (-ca) ■ gotovino 20.000 din, starejši, tudi brea «na-nja, se sprejme v stalno službo z vso oskrbo v lepem kraju. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Tihi družabnik« 18.108. Tooarnlškega avtovozača, mladega in agilnega, koloni-jalne ali galanterijske stroke, sprejme za Kranjsko, stara dobro vpeljana tovarna. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Rajonski zastopnik« št. 18.998. 2 krojaška pomočnika 1 sprejmem sa (talno. Nastopita lahko takoj. Deželak Fran «14 kroj «4 — Hrastnik. (b) Vel šoferjev tovorne avtomobile »e sprejme. Ponudbe poslati upravt »Slovenca« pod »Trezen« 19.18» (b) Trgovske pomočnike amoitne prodaje vpeljanega artikla, ■ znanjem nemškega jezika, iščemo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Prodaja« 1». 14«. (b Hlapec poročen., posten ln trezen, dobi stalno službo na manjSem posestvu. Prednost oni brez otrok. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dolenjsko« it. 19096 Manufakturista starega do 30 let, strokovno dobro izobraženega in zmožnega aranžiranja — sprejmem. Pismene ponudbe na Reklam Rozman, Ljubljana, Pražakova 8-1. Tovarna pletenin išče dobro uvedenega zastopnika za Slovenijo in Hrvaško. Ponudbe samo z dobrimi priporočili pod zn. »Ljetna roba« na Publici-tas, Zagreb. (b) Več stavbnih parcel ▼ Domžalah blizu kolodvora, Sole ln cerkve — naprodaj. Ljubljanska e. 40, Domžale. (p) Stavbno parcelo v izmeri 2500 m' prodam za ceno 15.000 din zaradi izselitve. Jurij Blažič, Domžale, Industrijska c. 3. (p) ■■■Mnaa«HMa*naRMmmscinmMHniiiH*iiaH« Majhen vinograd naprodaj blizu žel. postaje Osluševci. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru, pod št. 18901. (p) Kot gospodinja grem k dvema osebama, samskemu gospodu, ali kot družabnica starejši dami. Najraje v Ljubljani. Plača ni glavno. Obenem bi privatno študirala. Naslov v upravi »Slovenca« pod številka »19173«. (a) mmm Vajenko pridno ln pošteno, »prejme trgovina D. flugman. Sv. Marjeta niže Ptuja, v Učenca za pekovsko obrt takoj sprejme pekarna na Rakeku St. 61. (v) Ključavničarski vajenec z 2-letno učno dobo, želi premeniti mesto. Naslov v upravi »SI.« pod št, 19174. Učenko za mnmifaktumo-gidunterij-sko trgovino, šiviljsko vajenko, sprejme salon in trgovina, Jesenice, Gosposvetska 13. (v) Za trgovino na deželi, iščem vajenko z meščansko šolo in prodajalko z znanjem nekaj nemščine. Pismene ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Na deželi 1651«. 19245. Zaslužek Zastopnike za prodajo zanimivih knjig, sanjskih itd., iščem. Velik zaslužek. Knjigarna Ant. Turk, Ljubljana, Tyrševa c. 36.__ft>) Fiksno plačo damo zastopnikom za raz-pečavanje senzacionalnega sezonskega predmeta. Ponudbe z znamko za odgovor na upravo »Slovenca« Maribor pod »R00 din iss-••fino. 1753«, 19246. Najboljše, Nova pošiljka, obstoječa iz 115 novih, svežih aparatov „RH©!OJf!E" je pomeni zopet 115 novih, zadovoljnih poslušalcev. — Oglejte si te izborne aparate »Rndlone« motorizirani veliki snper »Motoselect«. Nastavitev 20 najljubših postaj s pritiskom na gumb. Automatično pravilna nastavitev postaj. Tipa G039 A Din 9.000.— »Rudionn« razkošni oktodnl Miper z velikim koncertnim zvočnikom, regulatorjem za selektivnost in magičnim očesom. Tipa 43» A Din 4.200.— >Radlone< oktodnl baterijski snper s regulatorjem za selektivnost, koncertnim zvočnikom, izredno Stedljiv v obratu. Tipa 439 B Din 3.900.-1 Vsi aparati: elegantna kaseta Izbranega dunajskocra okusa, tri valovne dolžine; sedem vglasilnih krogov; izredno močan sprejem na kratkih valovih; precizno ročno delo. RADIO družba z o. z., Uublšana, Miklošičeva cesta Telefon 3190 Razstava kralj, banovinske tkalnice preprog iz Sarajeva od 8. do vključno 18. decembra 1W8 pri SEST1CI »6« v Ljubljani Prodaja tndi n« dolgoročna odplačila. V nedeljo odprtol ™ Znižane cenel Parcelo pri Sv. Krištofu prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 19179. Novo hišo rentabilno, ugodno prodam v Ljubljani. Naslov v upr. »Slov.« pod It. 19210. Več stavbnih parcel naprodaj v bližini kolodvora St Vid - Vlžmarje. Pojasnila: Vlžmarje ti Fotografski aparat 1( XI I, prvovrsten, kupi Karel Ogrizek,, Makole, pri Poljčanah. (k) Gostilna a lepimi lokali In srednje velikim posestvom, v prijetnem kraju, naprodaj. TočnejSe podatke daje: Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu. (p) V Brežicah in okolici so naprodaj hiSe, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki tn gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva, - Pojasnila pri Inž. Mikiau Otmar, Brežice. (p) Zamenjam lepe hiSo a dobro goattl-ne ln trgovino, dvema stanovanjema In obsežnim vrtom, v prometnem kraju, ob železnici, blizu Beljaka — aa primerno hlSo v kakem mestu Slovenije. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 19093. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalee — Cesta Zt. oktobra St. t, telefon 87-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hI S ln vil. Pooblaščeni graditelj ln »od-nl cenilec aa nasvete brea-plafino na razpolago. Marenberg Prodam posestvo v lameli 8* oralov aemlje, od toga II oralov njiv ln travnikov, 84 oralov gozda (600 m* lesa od 80 cm naprej). Sadovnjak da v dobrih letih do 12 polovnjakov sadnega mosta. Poizvedbe: Marenberg St. 80. (p) Hotel v Dalmaciji dobroldofi, »e proda ali zamenja za novozgrajeno hlBo a 8—10 dvo- ln trisobnimi stanovanji. Doplačilo za hotel po dogo voru. Informacije : Ilirska ulica 17/11., levo; od 14 do 16 vsak dan do 20. de-oembra t. 1. (p) V petek, 16. decembra ob 9 dopoldne bo prodano pri Okrajnem sodišču v Marenbergu krasno 41 ha veliko kmečko posestvo v Trbonjah, p. d. Nastopo-vo. Zidana hlSa m obnovljenim velikim gospodar, poslopjem, kočo, kaSča. mladim gozdom. Cenjeno na 165.846 din, najmanjši ponudek 103.54« din. Nad polovico plačljivo v hranilnih knjižicah Zadružne zveze ln Ljubljanske kreditne banke. Informa cije v Zadružnem domu v Slovenj Gradcu. (p) U tekel je dolgodlakast siv pee. Ilirski ovčar. S11S1 na Ime Bobt. Kdor ga najde ali Izsledi (četudi je kje priklenjen), dobi 100 din. -Dr. Alb. Kandare, Ljubljana. ftkrabčeva B. (e) Lovska psica pasma angleški setar bele barve r. rumenimi lisami, se je v okraju Kamnik nezna-nokam zatekla. Sliši na ime Rika. Najditelja prosim, da se obrne na lastnika Lojze Kanca iz Mentfša proti do bri nagradi. (r) Vsakovrstno ZlafO kupole po najvtžjih cenah CERNK, Juvellr, Ljubljana Wolfova ulica it 8 Kostanjev med kopira. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Med« St 19101 (k)! Staro zlato, ZlftfO zoftovje ln srebrne krene kupolam pa aaJviSiih dnevnih cenak. A- KAJFE2 Ifablfaaa. Miklofičava 14 Wertheim blagajno dobro ohranjeno, kupim: Ponudbe ■ navedbo dU menzlj podružnici »Slov.« v Celju pod »Takoj« St 11.141. (k)! krojaške odrezke, etaa papir, tekstilne odpadka ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelfer - Maribor Dravska Prodam knjižice Kmetske posojilnice tO.000 din tistemu^ kdor odplačuje kmetske dolgove. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Potreba« ftt 19044. (d) Hranilne knjižice aasčltenlh cavodov, VREDNOSTNA) PAPIRJU lu t% OBVEZNICE! vnovčujem »talno po najvišji eenl In proti takojšnjemu Izplačilu v gotovini. Al. Flanlnšek Ljubljana Beethovnova 14. Telet St 16-10. Družabnika ali družabnioo z 30.000 din, ki bi vodil pisarno, eprej-mem k dobro vpeljanem podjetju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19204. Posojila različna, preskrblm hitra in bran kakega predplačila Hranilne knjižice vnovčijjem proti takojšnji gotovInL Oblast dovoljena pisarna Rudolf Zore LJubljana, Gledališka II Znamka 1 din BANCNO-KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIMC« bank ln hranllnla VREDNOSTNE PAPIRJB 1% obveznica, bona ta »rečke, delnic« Itd. VALUTE VSEH DRŽAVI PRODAJA BRBOK državne raav. loterija; RfKtAnAv-SLOVEflCU' »•illSDtintti«' MM Ta vmimmva znamka NA STEKLENICI DA S5TSKOPfUTZA £|&£ENJB VSEH ROVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO katero vsled fcemtCniti »estavfiT Vm f» TSFAlfmat« ČISTI, POLIRA, OHRANI', DESINFICIRA •»AZITK NA VAMSTVVMO CNAMKOI 1 Otroški voziček 18 ■ li>I< P 1 1 1 lili globok = prodam. Slapnl-UMHnBUHE8BE5isa8ll 1 ..i<„. » T Mreže za postelje najceneje pri: Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega 34, (1) fc* Šivalni stroj Hov, pogrezljiv, poceni prodam. Hermes, Stari trg št. 21-L Pletilne in šivalne stroje raznovrstne, poceni prodam. Naslov v upravi »SI.« pod št. 19213. Nad 100 različnih knjig ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19260. (1 » Otroški voziček globok, ln Blbelko pocent prodam. Naslov r upravi »Slovenca« pod 19.147. (1 Štedilnik in dvokolica velika, ceno naprodaj. — Gosposvetska c. 10, mlekarna. (1) Moške srajce maje, spodnje hlače, kravate, nogavice, rokavice Se vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra c. «8. Za vsako priliko najboljše Hubertuse In vsa druga oblačila nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. Po nizki ceni prodam sedlarske stroje, čevljarske, dvojnate, ln druge stroje, kopita ln usnje. -Vsak kupec naj se blagovoli zglasitl na mojem domu. Priporoča se Franc B a b 1 5 , trgovina usnja, Šenčur prt Kranju; ,(1) Parno pralnico dobro opremljeno! ■ velikimi razvojnimi možnostmi, earadl preselitve prodam. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Parna pralnica« it. 1737. > Štajerska jabolka ■opet na aalogl. Kupite tudi vse vrste sira po nizkih oenah T trgovini Martin«, TyrSeva IT. (1) >' Smuči velika saloga« ta prtma gorskega jesena, norveški model, temno lakirane ln Impregntrane — ugodno kupite pri Temni, Dravograd. — Trgovcem nizke •ngre eene I (1) Pozor! X gremog. Prvovrstni i drva, koks po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. 16 — tel. 83-13 Naznanjam, Ba Imam večjo aalogo ■treine ln zidne opeke, lako dobro žgane, torej ■elo trpežne. Opeko prodajam po zmerni ceni ln lo lahko dobavim takoj. Ivan SveteO) opekarna na električni pogon ln gostilna, Ljubečno, p. Celje. Za DOZK vozičke za lutk® Bogomir Dlfjah Maribor Tattenbachova 4. Koruzno moko tn koruzni zdrob dobite najceneje ▼ Javnih skladiščih r Ljubljani, STyr«eva (Dunajska) c. 33 prt tvrdkl Fran Pogačnik d. z o. z. | ZAHTEVAJTE BREZPtAČEN CENIK. MEINEUHEROLD azaz. zal ' MM/V/CC GtAiBft MAft/BOR n 102/ P6zr»oni SALVAT- CAJ Lekarne OLIVE (Prag) zoper Z O li C N Ei K A M E N Č K E IM BOLEZNI ŽOLCNEGA MEHURJA dobit« prt glavnem iantopnlk» LEKARNI PRI SV. IVANU Kaptol 17 SAflREB Kaptol 17 Prospekte o zdravljenja poSlJemo isstnnj. Varujte ne Imitacij. O. reff. S. br. 27870 Naraven RUN ,SfllNT JAMES' z atlantskih otokov dobite v vseh koloni-jalnih In delikatesnih trgovinah, boljših kavarnah in restavracijah RUM »SANT JAMESc je edinstven za čaj koktaiie in gastronomijo. Aroma m okus t-n kvaliteta Generalno zastopstvo ln skladišče! HOBBT A. R., Beograd Uskočkoga ulica 5 Telefon 23-0-13 Opozorilo I SpoStovgno občinstvo opozarjamo n« to, da je ca »TRETORNc izdelke tovarna sama odredila najnižje enotne prodajne cene. Potemtakem tisti, ki si ie nabavil lani ali letos gumijasto »TRETORNc obutev in ki ima blago na zalogi, ne more nuditi nikakršnega posebnega popusta, ker mora prodajati po najnižjih cenah, ki jih je določila tovarna sama. Ztlezin itedflnlk Kamatar T ti sjJja, Otepanja ru 50. >1) Otroško košaro kompletno, prodam. Tutta, Hranllnllka I II. (1) Orehe in jedrca nudi najceneje Sever * Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta I. (1) Železno pei skoraj novo, prodam. Na-r upravi »Slovenca« H. 19224. (1) slov pod Vetja gostilna v Hočah nri Mariboru, ee takoj proda. Pojasnila daje Rečnik, trgovec, Hoče. Medarna Ljubljana, Židovska «L I, nudi eortlrant, prvovrstni cvetlični med po najnižji cent. (1) Peči na žaganji vee velikosti, po nizki ceni dobit« pri Gustavu Pucu, Ljubljena, Tržaška o. 9, teleion 26-97. (lj Mlekarno na dobri točki zaradi takojšnje selitve prav poceni prodam. Našlo v upravi lista pod št. 19198. 0) Pathe original kino snemalni in projekcijski aparat z vso opremo v najboljšem stanju prodam. -Robežnik Ciril, riignerjevt 12-1. (1) šivalne stroje najcenejše, najmodernejše, z 20-letno garancijo, prodaja tudi na obroke »Triglav«, Resljeva 16. Prodaja srečk državne loterije v brivnici Krajnc, Celje, Razlagova ul. Prodam fotoaparat, blagajno, plinsko peč itd. KAPPEL pisalni stroji " božični sen I Tudi na obroke pri Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Boži! be kmalu. Preakrbit« (i zato pravočasno raznovrstna darila manulakturnega blaga, Id jih nudi po zelo nizkih cenah — državnim in samoupravnim uradnikom tudi na ugodno mesečno odplačevanje Oblačilnica za Slovenijo Ljubljana, Tyr5eva cesta 29 (hiš« Gospodarske rveze). Hranilne knjižice članic Zadružne rveze v Ljubljani sprejemamo v račun za pri nas kupljeno blago, Izborno, obilno mastno kravje mleko dnevno 120—150 Etrov ee odda pri stalnem letnem pogodbenem zaključku. Ponudbe pod »Mleko 1652« upravi »Slovenca« Maribor. VINA n. vse prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim In slabotnim osebam »VELEBIT' otroški vozički ZAGREB, Mesnička ul. 7/II. na dvorišču NsJnovsJM do seda] b« nsvl denl modeli sa 1938 T spe cltalni ln največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino ln na odplačilo. Cenik s slikami brezplačno iiretlts oglas zaradi naslova. Čitaite in širite » Slovenca« KATERA JE VA 9 OD 10 ŽENA UPORABLJA NAPAČNO BARVO PUDRA. Napačna barva pudra Vam da strašen, trd videz »oiepšanosti« ter povzroči, da 6to videti za mnogo let 6tarejši. Edini način, po katerem pogodite svojo pravo barvo, je ta, da preizkusite eno barvo na eni, drugo pa na drugi strani lica. Napravite ta poizkus še danes z novimi zapeljivimi barvami pudra Tokalon. Dobili jih boste brezplačno. To bo nove barve »tona kože«, mešane s pomočjo novega stroja — »hromoskopa<. Kakor magično oko izbira ta stroj barve z nezmotljivo točnostjo. Napudrano lice ni več videti »olepšano«. To ja puder, ki s« popolnoma zliva a kožo, da jo videti kakor njen sestavni del. Puder Tokalon Je po patentiranem ravnanju mešan s »peno smetane«. S tem se ne omogoči samo, da se puder mnogo ur obdrži na licu, marveč se tudi prepreči, da bi puder apsorbiral naravne oljnate Izločitve kože. Obvaruje kožo, da ne postane suha in raska-va, prepreči pa tudi tvorbo gub. Poizkusite b časvhrs® mpoizkus. Tokalon — proslavljen pnder s »peno smetane«. Videli boste presenetljivo zboljšanje svoje polti v nekaj dneh. Če niste na jasnem, katera barva odfjo-varja Vaši koži. Vam radi brezplačno pošljemo štiri zavojčke raznih barv pudra Tokalon. Prav tako tudi dve tubi kremo Tokalon, hrane za kožo (za dan in za noč). Priložite Din 5.— v pisemskih znamkah za kritje poštnine, omota ln drugih stroškov. Naslov: Ilinko Mayer in drug, odio 10-W, Zagreb, Praška ulica 6. VAŽNO: Puder Tokalon se dobi povsod % originalnih velikostih po Din 12.—, 20.— tn 30.—. Pazite, da bo na vsaki škatlici ime TOKALON. Šivalne stroje na ugodne obroke. Stare stroje vzamemo v račun. Na zalogi vedno tudi rabljeni stroji. Nova trgovina, Ljubljana, TyrJeva c, 36. Spalnice, jedilnice in kuhinje ima Malenšek, Celovška cesta 258. (š) Iščemo one srečneže, kt so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. - Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke ■ serijami in številkami na naslov: »NOVICE O SREČK A Kc, MARIBOR, CANKARJEVA 14. Priložita 3 dinarje v znamkah. Spalnice, jedilnice kupite najugodneje pri Andrej Kregar prt kolodvoru St Vid Vižmarje. Umivalne omarice s posodami, po 500 din -ima Malenšek, Celovška cesta 258. (š) Biedermeier pohištvo originalne slike itd. poceni proda Tribuč, Tržaška 42, telefon 2605. Za srečo in zadovoljnost z lepim pohištvom jamči Kurnlk Matija, mizarstvo ln razstava pohištva, Kralja Petra c. 8, Jesenice, Gorenjsko. (S) Nova hrastova spalnica kombinirana z orehovim losom, naprodaj za 8200 din. Ponudbe na upravo »Slovenra« pod »Zagorje« St. 19.148, (A) Modroce posteljne mreže, lolezne zložljive postelje, otoma-na, dlvane In tapetniške Izdelke n u d t najceneje RudoH Radovan tapetnih • Mestni trg 13 Ugoden nakup morske trave! žime tn cvllhn za modroce ter blsga za prevleke pohištva. Ob prenovitvi tvrdke nam Je dane« mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite •e zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi Dobite pa tudi vse na obroke) L ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanjsko opremo MARIBOR, Ulica 10. okt. 5 Volitve so tu! Sukno, Hubertu« plašči, obleke, perilo v vseh velikostih ia kvaliteti Je tudi tu. Vie lastnega izdelka po najnovejših krojih in najnižjih konkurenčnih cenah v poslovnih prostorih tovarne „TRI(aW J. OS&zp, Ljubljana Stari trg 2 — Pod TranJo 1 r. i. t o. a, f L|&M!ant, raihsosscera ccs{a i poleg hotela Union nudi za n« vlog« popolno varnoit in obrestuje nore vloge po 4 % do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite s« varCevalnega krožkal Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. 1EH3HI Ford avto Stlrlsedežni, limuzina, naprodaj za 20.000 din. Novak, Gosposka 37, Maribor. (O Hladilnike avtomobilov strokovnjaško popravlja hitro in pod garancijo Gustav Puc, Ljubljana. Tržaška c, 9, telefon 26-97. lf) D. K. W. motor s triptikom, model 1938, 350 cm, in šivalne stroje, radio aparate prodam zaradi nakupa avtomobila. Lojze Bizjak, trgovina ko- les, Žirovnica. 10 Motor »Harley« 350 ccm, v brezhibnem stanju, poceni naprodaj. — Marinšek, Ljubljana, Prečna ulica št. 6. (f) Radioaparat 4 cevni Ingclen, na baterijski ali električni priključek, poceni prodam. Ur-bančič, Ljubljana, Levčeva uL 41. (i) Ugodno prodam »Siera« radioaparat 4+2 cevni model 1938. Ogleda se lahko v popoldanskih urah. Kolezijska ul. 7-1, Radio tehnik Šetina Franc, Povšetova 46, Vam nudi ravnokar dospele najmodernejše Super radio aparate in sicer »Unic«, Fomett«, »Saba«. Izbirajte najcenejše med najboljšimi. Radio Radio Ako hočete imeti univerzalen, močen in brez motenj aparat, in kar je glavno tudi res poccni, potem si oglejte in poslušajte svetovno znamko »Seibl-Super« 1938-39 pri glavnem zastopniku Ludviku Ileršič, Ljubljana, Rimska 13. (i) Radio aparati Loew», Minerva, Graetzor ln Mende - blagozvočno božično darilo. - Tudi na obroke pri Kleindienst & Poseli Maribor, Aleksandrova 44 Darila za male ln velike gitare, harmonike, visline in drugo najceneje pri m. raso LJubljana, Cojzova e. 9. vljoline, kitare, tambura 5ke instrum. i. L d. strune in vse glasbene potreb čine kupite najceneje pr R. Warbinek Ljubljana, Miklošičeva cesta 4 SpncijHlint Vnm pooravl vsn godalnn nlnshila umetniško itroKovniar.no. Harmonij S registrov, 4 oktfcvo, naprodaj. Tramto, Medvode Plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasber-ger, v največji tzblrl po razprodajnlh cenah dobite v Dalmatinovi ulici 10 (nasproti hotela Štrukelj). (1) KLAVIRJI ninnini, harmoniji KTETN-W A Y & SONS, 11 LOTU NE it, BrtSENDORFER, F«l<-STEIt, IiOLZL, MANBORG so nesporno najboljši fabri-kati nn svetu Dobite jih le pri tvrdki ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA Aleksandrova cesta 'i Majhni obroki, nizka Izpo-sojevalnina. Tudi prpiprani klavirji na zalogi. Istotam velika izbira vneli glasbil, muzikalij in strun IŠČEJO: Toplo sobo r bližini bolnišnice, ISčem za takoj. Jenko, Celjska 19. Študentki iščeta prijazno sobico v centru sta pod št. 19200. prijazno n. Naslov v upravi li-(š Cenjenemu občinstvu vljudno naznnjam, da bom otvoril na novo preurejeno restavracijo ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG | MEINEL4 HEROLD i/utvonNici ousaii. MARIBOR 4.103 Prazno sobo ISčem v centru. Ponudbe upravt »Slovenca« pod »Za pisarno« 19.168. (s) ODDAJO: Dvosobno stanovanje poceni oddam mirni stranki 2 oseb. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19212. (č Sobo s štedilnikom takoj odda Welsa, Pot na Rakovo Jelšo. (s) Lepo toplo sobo oddam z 1 ali 2 posteljema. Bolgarska 17. (o) Dve opremljeni sobi oddam. Vprašati: Stožice, gostilna Urbanček. Sostanovalca sprejmem poceni v čedno sobo. Gerblčeva 5, Trnovo. (s) Sobo z uporabo kopalnic« oddam solidni gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19202. (s) Sobo s posebnim vhodom z uporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 19201, (s) v Škofji Loki, Mestni trg št. 22, v nedeljo, dne 18. decembra t 1. Tujske sobe s tekočo vodo. Avto garaže. Telefon št. 21. Prvovrstna kuhinja. Na razpolago vedno gorka in mrzla jedila. Jamčim za pristna izbrana vina. Trgovski potniki popust. — Za obilen obisk se priporočata JANINO IN FAm GALJOT "V ■ „. ,(> ,r > * , . . " - • V * - ZAHVALA. Za vse mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, katerega smo prejeli ob smrti našega ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Pohleven Jerneja Izrekamo na^o najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. primariju dr. Blumauerju, ki mu je lajšal trpljenje, čč. bolniškim sestram Splošne bolnišnice, darovalcem cvetja, stanovskim tovarišem, in končno vsem, ki so dragega nam pokojnika v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji potil Ljubljana, dne 11. decembra 1938. Žalujoča rodbina Pohlevnova in sorodniki. Dva moška in dve ženski (upokojenci) - sprejmem s hrano alt brez v eno sobo z Januarjem. Vprašati : Tovarniška 8-1. (s) Stanotanja IŠČEJO: Enosobno stanovanje s kuhinjo, parket, sončno, iščem v bližini Stadiona ali Bežigrada za februar. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Suho« 19208. ODDAJO: Enosobno stanovanje oddamo 1. januarja. Vodovodna 77. (s) Enosobno stanovanje oddam. »Julijana«, Rožna dolina cesta 8/23. (s) Enosobno stanovanje sončno, zračno, oddam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19.170. (č) Stanovanje soba, kuhinja in pritikline takoj oddam. Kolodvorska ul. 11. (č) Dvosobno stanovanje lepo, solnčno, takoj poceni oddam na Ižanski c. 18. -Telefon 2540. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico odda Andlo-vle, Dolenjska cesta (pod ^Rakovnikom). (č) Dvosobno stanovanje podstrešno, ln prazno so bo v Rutercnu — oddam starejšim ose^-m. - Kos, Idrijska 3. (č) Enosobno stanovanje s pritiklinami oddam 1. ali 15. januarja. Tovarniška 23. Brezplačno stanovanje dobi zanesljiva oseba, tudi poročena, proti manjši garanciji, 20 minut od postaje Domžale. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 19196. (č se dobi pri I. Buzzollnl, Llngerjeva (Kreslja). (1) Dvosobno stanovanje oddam v najem s 1. Januarjem v bližini kolodvora na Jesenicah. Pripravno za pisarno ali zobni atelje. - Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 19.149. (č ODDAJO: Pekarijo oddam v najem ▼ zelo prometnem kraju blizu Ljubljane. Naslov v upr. »Slovenca« pod 19.042. n Pension Dubrovnik Srebreno ob morskem kopališču v bližini Kuparl, z glavnim poslopjem tn dependanco z 20 sobami ln potrebnimi pritiklinami ter z lastnim velikim parkom ln gospodarskim zemljiščem — se odda v najem. Za Informacije in ponudbe se Jo obrniti na advokata dr. Balda Po-kovld, Dubrovnik. (n) Čitaite in širite »Slovenca« Inteligentna šivilja z dobro vpeljano obrtjo, poroči samostojnega krojača z gotovino srednjih let. Resne ponudbe upr. »SI.« pod »Srečna bodočnost« št. 19223. Mlad fant z velikim in dobro urejenim posestvom, želi spoznati v svrho ženitve boljše dekle od 18—24 let, ki bi imela veselje do gospodinjstva. Dota zaželjena. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 19221. (ž) mmm Konja prodam radi pomanjkanja krme. Zaloška cesta 113. (j) Ključe za vsakovrstne ključavnice, Ima stalno na zalogi železnlna Stražišar Avg., Gosposvetska 2. (1 Majhnega psa čuvaja najraje foksterierja ali resastega pinča, poceni kupim. Ponudbe upravi »SI.« pod »Jazon« št. 19216. Izredno božično darilo! Tri mladiče, lepe žlmaste angleške terrlerje z rodovnikom - ugodno prodam. Ogledati od 11—12, Gajeva 6/III., desno stopnišče, vrata 319. (j) Prima krapi graščine Hrastovec vsalc petek na mariborskem glavnem trgu. - Uprava graščine Zg. Ptuj. (r) Cepljeno trsje sadno drevje, divjake, nudi Žiher Franjo, Zamušani p. Sv. Marjeta pri Moškanj-cih. Zahtevajte ceniki Kolesa vzamemo v shrambo brew platno, rezervirajte prostor. Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa c. 36. Najcenejše popravilo napravi čez zimo na va^ šem kolesu meh. del. StaJ ne Rakoš, Zaloška c. 61^ zraven šole. - Lakiranje^ kromanje, shramba. (r)| Novi naslov: Frančiškanska nI. 3. Telefon 45-13 Zahvala Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki sta ob bridki izgubi naše skrbne soproge, tete, 6estrične in svakinje, gospe Zvonke Juvan trafikantinje z nami sočustvovali in nam lajšali našo bol. Posebno hvalo smo dolžni gg. zdravnikom in čč. sestram za njihov trud in požrtvovalnost. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja, uradnikom in uslužbencem Direkcije drž. žel. ter vsem, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 13. decembra ob 7 zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 11. decembra 1938. Žalujoči ostali. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sera na novo odprl ključavničarsko delavnico s specialnim avtogeničnim vargenfem za polomljene avtomobilske kartarje, bloke, cilindrske glave in dele vsakovrstnih strojev. Varim vse kovine in litine brez razlike, razen tega izvršujem vsa dela, ki spadajo v to stroko. Izvršujem vse strokovno, hitro in poceni. Za vsa dela jamčim. — Priporoča se Mernik Jožef prej v tovarni za dušik, Ruše, sedaj samostojno podjetje: Maribor, Trubarjeva ul. 4. V veliki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je danes ob 4 zjutraj po dolgotrajni in hudi bolezni umrla, previdena s tolažili 6vete vere, gospa Nežika Dolinar soproga višjega svetnika drž. žel. v pok. Predrago pokojnico bomo jutri, v nedeljo, po blagoslovitvi v hiši žalosti, Tyrševa cesla 17, ob 2 popoldne prepeljali v Rateče - Planico, kjer jo položimo v ponedeljek 12. decembra po prihodu dopoldanskega vlaka k večnemu počitku na domačem pokopališču. — Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Rateče - Planica, Graz, dne 10. decembra 1938. Žalujoče rodbine: Dolinar, Bohinec, Juvan, Wagner. lise von Stach; 65 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantsko dobe. Poslovenil Fr. Onicrza. 2e se je dvigalo zgodnje jutro po kratki vrnitvi zopet na obzor, kcn je prevzel Martina, zmu-čenega z bojem in strahom, nemiren, jutranji sen. Ko je zaškrtal ključ v vratih in vstopil oče Juan, je prestrašen poskočil in šel za duhovnikom z opu-6tošcno glavo in srcem k maši. Še so počivali Benjamin in Margareta, Luka in Giorgio na pragu portala, kamor so se ponoči ulegli, da bi trpeli temo in trdoto, ki sta obdajali sina in prijatelja, in bili v njegovi bližini. Ko je prišel Martin po stopnicah, so vsi tiho vstali in se pridružili njemu in duhovniku na poti v cerkev — četica obupanccv. To je bila prva maša njegovega življenja, ki se je je udeležil Martin. Kadar je na potovanju v Italiji obiskala romarska družba službo božjo, se je on sprehajal pod oljkami in smraki, gledal blesteče nebo in molil k nemškemu Bogu. Zdaj je 6tal neumno začuden v kapeli del San-tissimo Sacramento cerkve sv. Petra med verniki, ki 60 čakali tihe daTitve. Oči jc uprl na bronastega papeža, ki je bil tu poikopan. Njegove trde, starozakonske poteze 60 ga napolnile s skrivnim strahom. Kmalu pa sc je umaknil strah radovednosti, da mora z lastnimi očmi gledati poganske obrede katoličanov, ki jih je preveč zaničeval, kakor da bi si prostovoljno pohujševal čute nad njimi,' kajti pravkar je stopil duhovnik k oltarju. Ali je mogoče? Nič se ne zgodi, kljub vsemu čakanju in opazovanju se ne zgodi nič, samo smešna sprememba: zdaj stoji, zdaj kleči, mrmra in po-ljubuje, zdaj zamenja strani o,ltaria. Kako sc more dati za takega norca mož, ki jc na videz omikan po telesu in duši? Skoraj se zdi nedostojnost takega vedenja večja kot zločin. In iz katerega studenca praznoverja črpa ljudstvo potrpežljivost, da posluša tako brezdušno početje s spoštljivim obrazom, ko gleda zdaj v duhovnika, zdaj vase? Majaje z glavo in končno iz dolgočasja obrne Martin oči od igre in gleda v tla. Zdaj ga prisili premikanje vernikov in hkratu jasno donenje zvončkov, da pogleda zopet kvišku k oltarju, pred katerim je držal duhovnik dvignjeno hostiicv In kaj počenjajo verniki? Velja res njihovo premikanje temu koščku kruha? Na kolenih leže, trkajo sc na prsi in Benjaminu — na njegovem obrazu počivajo Martinove oči — Benjaminu teko solze in ga ne varajo oči, moleči menih ni več od tega sveta . ,. Martin 6e trese zaradi silnega notranjega upora — toda nima časa, da bi se odrekel v srcu vsemu delu nekrvave daritve. Udarec s ploščato sulico, ki ga je zadal Švicar, ga zadene s tako silo v podkolenck, da mora za hip pasti na kolena. Takoj 6e seveda zopet pobere, pogleda jezno Švicarja in zavpije: »Klčči, kdor hoče, jaz sem lutrski!« Zdaj ga je dal oče Juan zvezati in ga odpeljal ven, medtem ko jc duhovnik pri oltarju povzdignil sveto Kri in jo pokazal nebu. Tako je preziral Martin papeževo milost, da sme živeti kot krivovcrec, toda kristjan, če pobožno prisostvuje sveti maši in priseže apostolsko vero. Michele Ghielicri je poklical nesrečnega Benjamina k sebi, da bi hkratu z njim iztrgal očetovski ljubezni žrtev, ki jo zahteva svetost cerkve. Omahovaje se približa Benjamin papežu, ki sedi pri pisalniku zatopljen v premišljevanje, poklekne in skloni sivo glavo da tal. »Svetost,« jeclja, »vzemite to nesrečno glavo namesto sinove ...« Papež vstane, vzdigne Benjamina » kolen in pravi počasi: »Bog ni prizanesel svojemu edinemu brezmadežnemu sinu—« Toda Benjamin jeclja, ka ga dušč solze: »Bogi — toda človek, rojen iz mesa in krvi in umrljivosti, ne more — ne more.. -. dati... ljubljenega sina —« »Človek je podoba božja,« odvrne papež, »ne samo v obrazu, ampak tudi v moči duše.« »Jaz ne, jaz ne,« zdihuje Benjamin, »mene je Bog... zapustil; pa usmilite se moje slabosti in izkažite mojemu sinu milost!« »Kaj zahtevaš od mene?« odvrne papež. »Ponudil sem mu milost, pa jo je zavrgel.če bi bil komu izmed njegovih 6ojetnikc*v milostljiv kot njemu, ali misliš, da se ne bi trkal na prsi in skesano priznal: Oče, grešil sem, v nebesih in pred teboj —? Da, če bi njega osvobodil in izpustil, ali ne bi moral potem odpreti vseh vrat?...« »Odprite vsa vrata, gospod krščanstva, izpustite vse jetnike, ker so vsi človeški otroci.« Papež gubanči čelo. »Bili so pogani, ki niso mogli tako svoje pravičnosti utemeljiti v veri Od-rešenika, pa so vendar pred postavo zatajili zemsko ljubezen. Spomni 6e špartanske matere, ki je žrtvovala svoje sinove domovini z veseljem; spomni se tudi Rimljana Manlija Torkvata, ki je upornega sina pravično sodil . .., ti pa, kristjan, po-krepčan z nebeško močjo in hrano, ti predlagaš nasledniku Petrovemu, ki nas pase Jezusoga jag-njeta: Odpri vsa vrata, reci volkovom, ki so izročeni v tvojo roko: Planite ven in raztrgajte moje ovce, kolnite troedinega Boga, preklinjajte sveto cerkev, zasmehujte Najsvetejše, rogajte se svetnikom... Benjamin, Benjamin, to ne more biti mnenje tvojega srcal »Gospod!— vpije obupano Benjamin, »ne norčujte se iz mene! Ne vem, kateri duh je vodil onega Rimljana — to pa vem, da vi niste postali nobenemu človeku oče.« Tedaj skloni papež glavo in dolgo molči. Ne, bolestno sladkih čustev človeške ljubezni ne pozna. Nikoli ni nosila ljubljena žena v naročju njegovega otroka in ga v bolečinah rodila na svet. Nikoli ni spoznat v sinovem obličju lastne podobe, nikoli ni občutil v bitju hčerinega srca utripa lastne krvi. — Pač je imel do zrelih moških let starše, ki eo z nežnim srcem trepetali za njegovo usodo, ki ni bila usoda nobenega človeka; toda preveč je napolnilo hrepenenje po popolnosti njegovo dušo, kot da bi našla v nji prostora oče ali mati. Michele Ghisslieri je zdihoval; kajti človeška ljubezen se niža žareče od rodu do rodu in kar se dvigne, je le njen odsvit, ki pred žarnimi zvezdami km-lu obledi. Z žalostjo je spoznal papež, da zahteva od Benjamina žrtev, katere globokosti in groze ne more zmeriti. S trudnimi, »rkajočimi koraki se približa Michele Ghisslieri klečalniku, poklekne zdihujoč in začne moliti, — najprej lahno in s pobešenimi trepalnicami, nato glasno in vneto, z očmi uprtimi na križ — na črni križ iz ebenovine in k ble6tečemu 6lonokostenemu telesu Križanega. »Ti, ki si občutil bolečine človeškega rodu, dasi si bil Bog, ti, ki si mogel piti kelih trpljenja, ne da bi nosil z nami slabost, ti, ki si trpel grozo smrti, četudi si bil kralj nad življenjem in smrtjo, — Jezus Kristus, pri Tvojih svetih petih ranah te rotim — podeli mojemu odmrlemu 6rcu očetovsko ljubezen do onega ujetega mladeniča in očetovsko bolečino in slotero očetovsko muko pri njegovi sodbi! Ne daj, da pordečim v sramoti pred trpljenjem tistega, ki je dečku telesno oče, daj, da v moči in polnosti božje ljubezni onega ljubim, kakor more le kri ljubiti lastno kri, — potem glej, nebeški Oče, če moTem soditi, če morem pogubiti zaradi tvojega svetega imena. O Bog, stvarnik vsega zemskega in nebeškega, — rodi mi v duhu, — v breznu bolečine mi izobliči sina, ki ga ljubi moje srce! In ta sin se dvigne proti tebi in zapeljuje tvoje izvoljence, — mene si pa postavil za pastirja črede, — Bog usmiljenja, pastirska palica se mi trese v rokah, — čutim, da mi trepeta duša v globočini človečnosti.« Težko pade Michclova glava na rob klečal' nika. Benjamin pa verjame njegovi bolečini, gre ven in joka bridko Po toIJI VsemogoSnega je po dolgotrajni ln težki bolezni dotrpel dne 7. decembra 1808 naž ljubljeni sin, brat, evak in stric, gospod trgovski nradnik v 27. letn starosti. — Vsem, ki so na kakrSenkoll način počastili pokojnega in izkazali svoje sočutje, najiskrenejša zahvala. Sesana, Ljubljana, Slov. Bistrica, Beangencr. Žalujoča rodbina Milana Senčarja in ostalo sorodstvo. Zahvala Za obilne dokaze sočutja ob težki Izgubi našega nepozabnega, skrbnega očeta, tasta, brata, strica, gospoda Ernesta Zdenka tovarnarja in trgovca izrekamo vsem, ki so našemu dragemu pokojniku izkazali zadnjo čast in ga spremili nn njegovi zadnji poti, prisrčno zahvalo. Posebno sc zahvaljujemo g. primnriju dr. Brezov-niku za požrtvovalno lajšanje bolezni, prečastiti duhovščini in vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov cvetja, ter vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje. Maribor, dne 9. deccmbra 1938. Žalujoči ostalL Dne 29. decembra ti. ob 9. uri se bo prodalo n« dražbi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 16. 1. Tovarna strojev in livarna ▼ Ljubljani na Tyr5evi cesti 83 z vsemi stroji in orodjem. 2. Pet stavbnih parcel med Livarsko in novo projektirano ulico 8. Tovarniška zgradba ▼ Ljnbljani, Zvonarska ulica s stanovanjskimi poslopji. Točne informacije se dobe v pisarni Javnih skladišč, Ljubljana, Tjrrševa cesta 33, STROJNO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA ING.OGNJESLAV BORŠTNftR LJUBLJANA-SISKA, JERNEJEVA C. 18., TEL.45-6C fedeluje razne stroje, transmlsfje, lelezne kon strukcije, žagine in mlinske opreme, tovorna D111 G 81L rezervarje Itd. Montira In popravlja parne kotle. Izvršuje načrte, proračune in ekspertize Žalostno se vleče po polju nemi sprevod, ki je pred nekaj dnevi tako razposajeno vihral po polju, in naznanja svetu, da ni več krutega junaka, nepremagljivega, drznega kraljeviča Črta. Po vejah pa se za lovci plazi začarani Črt in veliko kesanje mu grize srce. Božična darila priporoča Ivan Kravot, Maribor Aleksandrova 13 Telefon 2207. Najmodernejši 3+1 cevni Superhet z oktodo kot cev za osdlaetl©—» 7 uglašenih krogov, kratki, normalni in dolgi valovi, dobite ž« za Din 175-— mesečno Oglejte si S« dane* U aparat pH H. Suftner, Ljubljana Aleksandrova cesta O Ogled in predvajanje brezobvezno. Prospekti brezplačni I Zahvala Najlsltreneje ee zahvaljujemo vsem, M ste ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in tasta, gospoJa Janka Trauna i nami sočustvovali in žalovali. Se posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali številne krasne vence in cvetje, ter ste predragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Sv. maša zadušniea za pokojnika se bo brala v četrtek, dne 15. decembra 1938 ob 7 zjutraj v tukajšnji cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 10. decembra 1938. Žalujoče rodbine Traun in ostalo sorodstvo vsakovrstne trgovska knjig«, kot amerikanske žurnale, glavne knjige, blagajniške knjige Itd. itd. pri V V ^ A. JANEZIC Florjanska ulica 12-14 ^ČSsSlsOTŽi ker smo cene istim vsled velike zaloge ^.jdr ▼ engroa- in detajlni prodaji globoko ^jEr«®®^ mižali. • Trgovina • papirjem, šolski- mi, pisarniškimi in knjigoveškimi potrebščinami na debelo in na drobno Lastna Inrfnatrija trgovskih knjig In Šolskih sveskov Zahvala Ob težki izgubi našega nepozabnega moža ln očeta, gosp. Franca Krajnca se najisltreneje zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem prijateljem in znancem, ki so nas v teh težkih dneh tolažili ter z nami sočustvovali, ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti v tako lepem številu. Celje, dne 10. decembra 1938. Žalujoča lena in sin ter ostalo sorodstvo. je v kvaliteti neprekos/jiv, TI dve resnici se z ničemer ne moreta pobiti. čitajte in širite »Slovenca«! •mmammmmmmmmmmmmmm Pazite na kotle! ..TE P ALI N" Made in U.S.A. Edinstveno čisti in preprečuje kamen v vseh parnih kotlih, ne da bi jih bilo tieba razdirali. — Preizkusila in priporoča Inšpekcija za kotle ministrstva zgradb. — Zahtevajte prospekte od generalnega zastopnika H0BBY, A. R., Beograd. Uskotka 5. Telefon 23-013 Konfekcija Moike obleke delo domačih obrtnikov M! sviterji Din ZS Moško tukno VELIKA PRODAJA MOŠKEGA SUKNA žepni robci Dinl'50 ^ «•preproge DlnlS krnski plašči DinZOO nogavice Din Z prodtT.r pod otomane Din 300 -m Hubertusi Din 150 svilene rute odeje ar Din 65 fant. obleke Din 60 damsko perilo svilene odeje I*EjL EK pumparice Din SO koci-flanel rjuhe DinZO CEL J JE, Prešernova ul. 21 Ogromna Izbira zimskega blaga pod dnevno ceno! Priznana trgovina nfskih cen Radi bližajočih se praznikov prodajamo vse zimsko blago pod dnevno reno! klobuki DinZO srajce Din 14 kravate Din 6 dežniki DinZZ gojzerci DinIZO moški čevlji B Din 65 NAJNOVEJŠI IZUM I ORIGINALNE HJ&SAG-PRESTO PETROLEUM PLINSKE SVETILKE (svetovni patenti) Za pogrevanje špirit ni več potreben 1 Ni več treba 3 minute dolgo čakati. ORIGINALNE POLAR SVETILKE od 300-8000 sveč Čez 100 modelovl Prospekte pošljemo gratis in frankot ORIGINALNE HASAG IN POLAR SVETILKE, ter originalni deli se lahko nabavijo samo pri nas PETRO - LUK fc. d., ZAGREB, RadISina ulica 9 • • Telefon 72-60 Iščejo se prekupčevalci in zastopniki v vseh mestih. VARUJTE SE MANJ VREDNIH PONAREDBI Konči Ahačiž: Jaka Spaka m čudodelna dlaka Advokat dr. Igo Jone naznanja, da se je preselil s svojo pisarno na Jesenice, hotel »Pošta« uma siiper z VELIKim GLHSOIII Kuharica perfektna, poštena in pridna, ki govori tudi nemško, z najboljšo referenco, ki je služila že v boljših hišah, ki je zmožna opravljnti vsa hišna in gospodinjska dela - se sprejme v službo za gospodinjstvo, kjer manjka gospodinja. Plača dobra.1 Nastop 1. I. 1939. Sima, Celje, Cesta na grad. Predala tovarne slrojev m livarn© JAVNA ZAHVALA VSEM, KI SO NAS TOLAŽILI, VSEM, KI SO JI POKLONILI CVETJE, VSEM, KI SO JO SPREMILI PRISRČNA HVALA. Zminec, dne 9. decembra 1938. RODBINA KUMBB > . Vi?.*:. * ^v1 puxs in. TrajnJtiinor staidUun, Iz lastne pletarne Geplee In puloverle za deco 20 Din, (opice za dame 26 Din puloverje sa moSlco 36 Din ln bolj Se v veliki Izbiri pri. „LUIVA"# samo Glavni trg St. 24 v Mariboru. Zastopstvo tekstilne in kratke robe išče »a Zagreb najbolj iivedoni trgovec. Samo prvovrstne tovarne pridejo t poštev. Ponudbe na upravo »Slov.t pod 18.SG6 Najboljše božično darilo je Steinway, Ehrbahr, Forster, Stingl, Seiler itd. klavir iz klavirskega salona M. Bauerle, Maribor, Gosposka 56-1. Veliko veselje boste naredili svojim dragim z nakupom božičnih daril« ki Vam jih nudi tvrdka Ivan Kovačič MARIBOR. Slovenska ul 10 in Koroška c. 10 Bogata izbira vsakovrstnih modernih servisov, krasnega kristalnega stekla, keramičnih norosti in mnogo drucrih lepih ter praktičnih predmetov po najnižjih cenah. Prosimo, obiščite tias brezobvezno! Kdor želi prodati ali kupiti posestvo, hiSo, vilo, zemljišče, obrt, gozdove itd. Mor hrtč« t ftajenr vre« ali oddati obrt, trgovino, gostilno, pekarijo in slično. Kdor iSče ali oddaja stanovanje, sobo, posojilo. Vara preskrbi najhitreje v Ljubljani Realitetna poslovalnica • Masarykova oesta 14-IL Zagorski, podružnica palača Grafika Vodimo skrbno upravo hi5 ln posestev. FINE SCOTCH WHISKY „QLD MULLM »pecial blent — dvakrat distilirano JOHN HOPKINS & Co. LTD. GLASGOW dobavitelj DOMA LORDOV „DRY GIN" Sir ROBERT BURNETT & Co., London najstarejša znamka (ustanov, 1. 1770) Champape JLouii Rederet' RE1MS, najbolj poznana znamka GRAND VIN SEC — EXTRA DRY GOOD-AMERICAN in BRUT L 1928 Zahtevajte ▼ vseh boljših kolonijalnih in delikatesnih trgovinah, kakor tudi ▼ restavracijah in barih Gen.zastopstvo: HOBBY A.R., Beograd Uskočka 5, telefon 23-0-13 20,000.000 LJUDI JE POKOSILA GRIPA V TREH ZAPOREDNIH VALOVIH Gripa, angina ln revmatizem prihaja od prehlada nog. Ko se fe gripa prvič pojavila ▼ Ameriki in Kitajski, od koder je potem prenešena v Francosko in celo Evropo, mobiliziran je bil ves zdravniški aparat, da se to zlo prepreči. Ljudstvo teh zemelj je gripa stala milijone. Namesto da bolehate in zapravljate denar Za zdravljenje in zdravila, je pametnejše, da bolezen v pravem času preprečite. Gotovo jo boste preprečili, ako si pravočasno preskrbite toplo in ne- premočljivo zimsko obutev. NAŠA OBUTEV IZ USNJA IN GUME VAM DO OHRANILA ZDRAVJE IN PRIHRANILA DENAR Maček Marko, lisec stari, deci Vaši veselje pravL © V nebotičniku dvigala upravljam jaz, saj to ni šala. jffllV ZORA Trajne ln močne nogavice iz egiptskega bombaža, stanejo Din 9.—: MOŠKE: Ekonom „ ■ Češljane « > Velington « « 48321-646 čeveljčki na vezavo Izdelani iz lakirane gume z močnim gumijastim podplatom. Ne prepuščajo vode in stanejo samo Din 15— 19,— in 25.— 7222-52 Tople domače copate za otroke, izdelane iz volnenega dubla z usnjenim podplatom in toplim mcdpodplatom. Okrašeni so z bogatim čopkom. Stanejo samo Din 25.— 2461-43600 Visold otroški čevlji iz mehkega rjavega usnja. Njihova široka oblika ustreza higienskim zahtevam obutve za majhne otroke. 78155-657 Ženske galoše s Široko peto, v katero dobro sede vsak čevelj. Podaljšan okrasni jezik varuje nogavice pred dežjem in blatom. 7025-44 Tople copate z usnjenim podplatom in iilcom. Obrobljene s svilo in okrašene z lepo kokardo. Potrebne vsaki gospodinji 4425-6524 V teh čevljih udobnega krofa se počuti Vaša noga prav prijetno. Izdelani so iz črnega diftina z apartnim okrasom iz laka. 38675-631 Celogumijast i žensld Čevlji za sneg, s toplo flanelasto podlago in srednjo peto. Okrašene so z okusnim baržu-nastim ovratnikom. 2925-64648 Praktični ženski čevlji na vezavo iz rjavega ali črnega boksa z usnjenim podplatom in usnjeno peto. Din 7,—' Din 7.— Din 15.—i K elegantni obutvi naše fine nogavice, izdelane iz najboljšega flora in svile. OTROŠKEs Deran . Din 4,— 5.— 6.— Tr Triglav . Din 7,— 8.— 9.— 10,- Sibirac , Din 7.— 9.— 10.— ŽENSKE: Domačica < , Zora <. g n g Flora .Din Tatjana * , , I Din 6.— Din 9 — Din 15.— Din 29,— 4055-64609 Lahki, pa vendar topli čevlji iz črnega sukna, lakasti okrašeni z krimerjem in penjajo se z zaponko. kasto kapico, Za- 98157-660 Moške galoše, potrebne vsakemu gospodu, ako hoče varovati dom pred snegom in blatom, svoje noge pa pred mrazom in vlago. Pojačane so v pregibu, pa tudi podplat je pojačen. 1937-68822 Poglejte si elegantne Čevlje za uradnika, trgovca in obrtnika, izdelane iz boksa in ne-raztrgljivim podplatom. Prodajamo jih v črni in rJav> barvi za prav tako znižano ceno po Din 79.—! 3939-64721 Solidni, enostavni in elegantni Spičasti čevlji, izdelani iz dobrega boksa z usnjenimi podplati in usnjeno peto. Spadajo v skupino naših najboljših čevljev »Naš ponos«. 3967-68822 Moški čevlji iz boksa z usnjenimi notranjki in z močnim nepremočljivim in neraztrgljivim gumijastim podplatom. Vsled svoje trpežnosti prenesejo ti čevlji vsak štrapac, a po svoji obliki lahko nadomeščajo praznične čevlje. Priporoča se manufakturna trgovina Gajšek M., Glavni trg 1 pod »Veliko kavarno« Lesnega skladiščnika iz kmetske rodbine, oženjenega, (lo 40 let starega, za samostojno delo sprejmem. Vešč mora biti v lesni stroki, sposoben nakupovalec, energičen, zanesljiv. Z garancijo imajo prednost. Ponudbe 7, navedbo dosedanjih služb in zahtev na podružnico »Slovenca« v Celju, pod značko »Prident št. 18787. Ko sta nas smrt ln pokop našega očeta Jožefa Šimenca potopila v globoko žalost, ste nam, spoštovani prijatelji in znanci, dragi sorodniki in sosedje, prinesli tolažbe več, kakor smo mogli pričakovali. Od blizu in od daleč sto prišli pokojnika i>okropit in še enkrat pogledat v plemeniti obraz, fioklonili sto vence živega cvetja, zapeli pretresljive žalostinke, razvili društveuo zastavo, uvrstili se v dolg sprevod in napolnili župno cerkev sv. Marjete. Res nisem vedel, da je toliko dobrih in modrih ljudi na svetu! Še posebej se moram zahvalili domačima gospodoma, s. stolnemu kanoniku dr. Gregoriju Žerjavu, direktorju drž. železnic g. inž. Rudolfu Kavčiču, g. ravnatelju ČeSu, gos|>odoni duhovnikom in dijakom zavoda sv. Stanislava z g. ravnateljem dr. Antonom Breznikom na čelu, požrtvovalnim gg. pogrebceni iz Naklega in ftkolje Loke itd. itd. Iskreno se zahvaljujem za Številna sožalna pisma, posebno tudi za ganljivo pozornost mojih bivših učenk. Bog vam vsem povrni tisočkrat! Podgora pri Dolu, dne 11. decembra 103S. Kanonik Jos. Šimenc V naši podružnici v Mariboru dobite lahko vsa pojasnila glede inseratov! Tam lahko plačate tudi naročnino za »Slovenca" ZAHVALA VSEM, KI SO OB SMRTI NAŠEGA OČETA POČASTILI NJEGOV SPOMIN. PREDVSEM PREč. GOSPODU ŽUPNIKU JERMANU, GG. ZDRAVNIKOM: DR. KODRU IN DRUGIM ZDRAVNIKOM ZA LAJŠANJE TRPLJENJA V BOLEZNI, VSEM SORODNIKOM IN PRIJATELJEM, DRUŠTVOM IN DRUŽBAM, TER GG., KI SO IZREKLI OB GROBU SLOVO UMRLEMU. NADALJE TUDI VSEM PEVCEM IN DAROVALCEM VENCEV IN ROŽ TER VSEM OSTALIM, KI SO POKOJNEGA SPREMILI NA ZADNJI POTI ALI NA KAK DRUG NAČIN POČASTILI NJEGOV SPOMIN IN IZREKLI SOŽALJE DRUŽINI - SE NAJTOPLEJE ZAHVALJUJE DRUŽINA KRAMARIC RADOVICA, DNE 5. DECEMBRA 1938. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel Izdajatelj: inž. Jože Sodu Urednik: Viktor Ceniii