Gospodarske stvari. Led in ledenice. M. Sedanji čas je led za raznovi^tne obitnije zelo važna, za uektere obi tnije pa, posebno za pivovarstvo potrebna reč. Zdravniki rabijo led za pomoček zoper razne bolezui, uie*>arji iu krčmaiji zabranujejo ž ujim, da se meso ia dniga jedila ne vsmiadijo in zgnjijejo, in da si ob hudi poletni vročini razne pijače bladijo. Vsaka umna gospodinja potrebuje dostikrat za sto in sto potrebnih reči ied. Pa tudi za prostega kmetovavca je led stvar velike važnosti. Da puščamo na strau razne potrebe, ki so z raznoterimi obrtnijami v tesni zvezi in ki brez leda še obstati ne morejo, tako se moie led za vspešuo mlekarstvo, za vsako gospodarstvo zoper razne čioveške ia živinske bol»zni prava živa potreba itnenovati. Nekaj leda je tedaj po razmeri njegovega gospodarstva tudi vsakemu kmetovavcn potrebno. Zato bo6emo nekaj besedi spregovoriti, 6esa se mora tisti držati, ki si ho6e leda za poletne potrebe hraniti in kaj ima pri zidanju ledenic storiti? Obče znani naturni zakon je, da se led zacne tajati, brž ko gorkomer (termouieter) 0 stopinj kaže. Ta zakon nas zavrača na pot, ktere se moramo pri hranjevanju leda držati. Ko bi bilo mogočt; sbranjeni led v nižjo toplino ali temperaturo kakor 0 stopinj postaviti, bi se seveda ne bilo nobene zgube na ledu po tajanju bati. Ali to ravno brez posebnih naprav, zlasti ,poleti, ni mogoče, ko se zvunajna toplina Yisoko nad imenovano stopinjo povzdigne. Zato pa imamo sredstvo, z kterib pooiočjo je mogoče vpliv zvunajne topline znižati in si ied dolgo časa celo do novega leda braiiiti. Pred vsem drugim je treba led proti vplivu zvunajne topline varovati, in skrbeti, da led ne pride z takirui telesi v neposredno dotika, ki toploto dobro sprevajajo. To se pa doseže z primerno pozidanimi ledenicami in pa, 6e se led z takimi rečmi ogrne, ki toploto slabo sprevajajo. Kot slabi sprevajevavci toplote pa so znani: slaina, pleve, rezanje, šota, listje, pepel itd. Dalje je treba za to skrbeti, da se ledna voda brž izpod leda odteka, ker sicer taka voda led hitro taja. Tudi se mora pri stavljenju ali zidanju ledeaice na to gledati, da kolikor mogoee malo sape do leda priti more, ker tudi ta led taja in sicer toliko bolj, kolikor bolj je od solnca pregreta. Kder imajo dosti leda in kder njegovo spravljanje ne stane visokih stroškov, tam si morejo potrebnega leda pribraniti, ako si zanj odbero subo rnesto, ga tam v kopičasti kup nanosijo in naložijo iu 8lednji6 prav na debelo z listjem, slamo, steljo, ruabom, sploh z tako snovjjo pokrijejo, ki toploto slabo sprevaja in ki je lahko in brez posebnih stro.škov dobiti. Pri tem se mora za odtok ledne vode skrbeti z uapravo odtočnega kanala in pa da led ne leži neposredao na zemlji, ampak na lesenem rošu, ki je iz poprecno položenih lat ali rant zbit. Ko se led zlaga, je treba skrbeti, da se ves led v za pest debele kose razbije, da je med posamezniim kosi kolikor mogo6e malo praznih prostorov. Dobro je, 6e je vreme zadosti mrzlo, ledni kup z vodo polivati, da lako ves kup v jedno celoto skoz in skoz premrzne. Ta priprosti na6in ledovega hranjevanje 8e pa le tam more priporo6ati, kder je delo dober kup in kder je dosti leda. Bol.j trpežno in bolj primerno se led hranuje v tako imenovanih ledenicah, ki se na razne načine napravljajo: kakor pač ravno razmere in potrebe nnnašajo. Najbolj prosta ledenica se napravi na sledeci način. Odbere se najprej priraeren prostor kolikor mogoče najbolj v senci za kakim visokitn poslopjem na polnoJni straui ali pod košatim drevjem. Na odbranem prostoru se potem izkoplje jama, dolga in široka po potrebi, 50—60 centiruetrov globoka. Ta jarua se potem izpolni z kamenjem ali opečnimi kosi in podrobuimi stvarmi. Ob tej priliki se napravi koj odtočni kanal, vendar tako, da se brž pri svojem izstopu iz ledenice prav ostro zavije. Tako se zrak od leda bolj odvra6a. Ob štireh straneb te jame se položijo v jednakem atevilu primerno mo6na bruna, poprek črez podolgovata bruna se položijo priraerno debele rajce, ki delajo roš ledenični. V večjib ledeuicab se te poprečne rajce še z tretjim brunom po sredi po dolgem podlože. Na štiri postranska brnna se potem po 1'3 metra uarazen pokoučna ali navpicna bruna vdolbejo in ta zgoraj zopet z primernimi bruni med seboj zvežejo, na kar se potetn strešrjiki pritrdijo. Stene se iz trdno se stikajočih desk zbijejo. Streba se uapravi iz desk, škodelj, slame ali iz česar koli le iz opeke, železnega pleha ali kaj takega ne. Včasib se na strebi še napravi dimniku podoben sapnik. Nekteri še napravijo ob stenab plasti iz takib tvariu, ki toploto slabo sprevajajo. Pa tudi celi kup leda ž njimi ogrnejo. Bolje bi pa morda kazalo, led v taka ledeoice spraviti in celo stavbo z takimi tvarinami, ki toploto slabo sprevajajo, pokriti in tako za branitev leda skrbeti. Vhod v ledenico se mora z navadnimi durnii zapreti. Med durmi in ledom se mora plast postaviti iz tvarin, ki slabo toploto sprevajajo. Če se cela hiša od zvunaj ne obda z takimi tvarinami, je dobro stene z apnenim mlekom pobeliti, da tako manj sposobne postanejo toploto posrkavati ? Led se mora iz ledenice, če le mogofe ob hladnem vremenu jemati. Dari se ne smejo či ez potrebo odprte paščati ia prostor med Uurmi in ledao zalogo 86 mora skrbno zavarovati ali zapirati. 0 gospodarskih račanih. I. Lastnosti dobrega kmetovalca so zlasti delavnost, varčnost, poštenost, potrebna razumnost, in driigo. Poleg teb dobrib lastnosti in poleg dobrega razumevanja veljavnih načel v urunem kmetovanju priporočal bi vsem malim in velikim kmetotn, da marljivo računijo pri vsakern poedinem svojem podvzetju, kakor tudi v skupnem svojeca kmetovanju. To terja dandanes ne samo občni napredek, nego tudi lastna korist vsakega kmeta, ki je primoran, da pazi na sleberni krajcar, za kaj ga je prejel in za kaj ga je izdal. Nekdaj niso trgovci in kramarji skoro ni6esar zapisovali, a poglejmo danes v njih prodajalnice in pisarne, koliko različnih knjig bomo tu našli, kamor zvesto in natačno zapisnjejo vse razli6ne oddelke svojega trgovanja. To ne store eamo radi njih lastnega baska, ampak tndi radi gosposk, ki zabtevajo po obstoje6ih postavah Datancnega knjigovodstva. Ako trgovec _krido" naredi, kakor se navadno re6e, ali -falira", ozirajo se sodnije vselej na trgov6e?e knjige, iz katerih je navadno tudi razvidno, ali je trgovec sani kriv ali ne vstavljanja kupČije in ouemoglosti svoje. V prvem slučaju, nanire6 lastne krivde, se tudi po postavah kazuuje, pri čemur ga nerednost svojib knjig ae obtožuje. To smo pa omeuili le miiuo grede. Kakor niso imeli nekdaj trgovci, fabrikanti, kramarji (poslednji še dan danes ne, vsaj vsi ne) toliko poslovnih knjig, tako tudi razumni kmetovalci ne, uiti pri nas, kjer 8koro nobedeu pisati ni znal, niti v naprednih deželab, kakoršne so nekatere nemške pokrajine, iu bogata česka dežela. Toda dan danes pa vidimo pri razumnih nemških in českib kmetih, da oni piav dobro račnnijo i to na svojo veliko korist. Tudi slovenski kmeti naj bi jih v tem obziru začeli posnemati. Kako pa? Vsak gospodar naj bi imel iu vodil svoj gospodarski zapisnik. Kaj je .0? Nič druga, nego priraerno prečrtana knjižica ali pisanka,*) (stane malo krajcar-jev), v katero se zapisujejo vsi dohodki in etroški od 1. januarja do 31. decembra vsakega leta, dokler ni knjižica napisana. Zapiše se vsak goldinar, vsak groš, vsak krajcar, ki se ali sprejme ali izda. Kakošno korist pa ima tak zapisnik? Prvi in največji basek je ta, da se uči gospodar s teru zapisovanjem var6evauja ali atedenja. S tetn, da vse zapisuje, zapazil bo, kako teško se denar pridobi, pa kako bitro iu lebko se ga znebi, ua dalje bode b teui bitro opazil, da zabrede v dolgove, da bode nioral na pusodo jemati, ako mu bode zapisnik kazal večjo število pri stroških nego pri dohodkib, in videl bode iz svojega natančnega zapisovanja jasuo stanje svojega piemoženja. Navajena natančnost pri teni zapisniku velevala iim bode, da zapiše v oddelek ,,stroškia tndi oni denar, katerega je po nepotrcbnem izdal torej zapravil, u. pr. pri neziuernem pijančevanju, pri igrab (kvartanju), pri stavljeiiji v loterijo, kamor ljudje žalibog veliko kiajcarjev vtuknejo. (Poznam tako stiašnega stavca loterijskega, kateri nima 8 čim obleei sebe in otrokc, a če le krajcar dobi, nese ga v nesre6no loterijo). Kedar bi gospodar, vode6 omenjene zapisnike, zabilježiti moral tako zapravijen in zaveržen deuar, zbudila se bo gotovo v njem vest z opouiiuj-ijoČiiu glasom, da naj tega v bodo6e več ne nr :i. Tudi bi ga bilo tega izdatka sram, ako dojde knjižica tudi drugim v roko. Še drtigo korist ioia *k zapisuik. V oddelkih fldohodki" inta a. pr. zapi >uo ceno raznim pridelkom, katere J6 prodal, od seh prejsnjih let, torej mu je ložje ceno narediti, kw večkrat naši kmetje ne znajo. Marsikateri bi rad še česa prodal, da dobi denar za davek, obleko, obutev in drugo. Pa zgodi se večkrat, da takrat, kedar pride kupec, ne ve blagu prave eene naiediti, iu ker nau morda v istem freiiutku ni velika sila za novce, blaga ne proda. Drugokrat pa, ko ga uenadoma silni stroaki zadenejo, pa gre v lastno zgubo po prenizki ceui po- nujat ,,židu" (,,jndu") ali pa dragim krš6enini oderuhom. Zel6 koristijo v tem obziru časniki, ki redno cenike donašajo. Lehko bi naštel še ve6 vzrokov za to, da se tudi kmetovalec na take za- pisnike privadi. Vsaj so pri omikanib stanovih že zelo v navadi. (Konec prihodnjič.) Sejmovi na Štajerskem. 7. jan. Dobrna, Šmarije, Novacerkva; 11. jan. Planina; 14. jan. Berače. Sejmovi na Koroškera. 7. jan. Strassburg, Beljak; 9. jan. Millstadt; 12. jan. Gmind. *) Take priskrbi rada Pajkova tiskarna v Mariboru. Opazka Ured.