Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 10, 1, 9-25 (2001)H
© Dru.tvo psihologov Slovenije 2001, ISSN 1318-187HZnanstveni empirieno-raziskovalni prispevekH

Preliminarna .tudija merskih znaeilnosti4Lestvice samoueinkovitosti4

.PELA FRLEC1 IN GAJ VIDMAR2
¶ 

1Autocommerce, d.d., Razvoj kadrov, LjubljanaH2Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaH

Povzetek: Prispevek predstavlja koncept samoueinkovitosti, ki se doslej v slovenskem prostoru .e no 
uporabljal v empirienih raziskavah s podroeja psihologije, in analizira izbrane merske znaeilnosto 
prevedene in prirejene lestvice posplo.ene samoueinkovitosti (LSU, avtor Schwarzer). V teoretiene
. 
uvodu je poudarek na samoueinkovitosti v organizacijskem kontekstu, primerjavi samoueinkovitosti 
y 
samospo.tovanjem in Bandurovi socialno-kognitivni paradigmi. Analize temeljijo na vzorcu 12
1 
.tudentov, dopolnjujejo pa jih primerjave z vzorcem 15 zaposlenih. Poleg LSU smo uporabili lestvic
1 
samoregulacije (prav tako prvie prene.eno v slovenski prostor), standardno lestvico anksioznosti iU 
lestvico samozavesti. Lestvica samoueinkovitosti je analizirana podrobneje . tudi na nivoju posamezni
. 
postavk, ostali trije instrumenti pa so obravnavani le kot celote. Zanesljivost LSU z vidika internI 
konsistentnosti se je pokazala kot ustrezna (a 0,77 za .tudente oziroma 0,87 za zaposlene). .tudija jI 
potrdila soeasno veljavnost lestvice skozi konvergentnost pokazateljev (visoko pozitivno korelacijo 
y 
sorodnima lestvicama ter visoko negativno korelacijo z lestvico anksioznosti). V prid konstruktnI 
veljavnosti LSU govori tudi odsotnost razlik v samoueinkovitosti in z njo povezanih osebnostni
. 
lastnostih med skupinami .tudentov (razlienih smeri oziroma letnikov), kakor tudi statistiena pomembnos
1 
razlik med vzorcema .tudentov in zaposlenih na vseh uporabljenih lestvicahp 

Kljuene besede: samoueinkovitost, samoregulacija, psihometriene lestvice, zanesljivost, veljavnost
¸ 
Slovenij
a 

Metric characteristics of the Self-efficacy Scale:4a preliminary study4

.PELA FRLEC1 IN GAJ VIDMAR2
¶ 

1Autocommerce, d.d., Staff Development, Ljubljana, SloveniaH2University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH

Abstract: The concept of self-efficacy is presented in the paper, which has not been applied yet iU 
empirical psychological research in Slovenia, and selected metric characteristics of the translated anB 
adapted Schwarzer.s generalised self-efficacy scale (LSU) are analysed. The introduction focuses oU 
self-efficacy within organisational context, the self-efficacy versus self-esteem issue and the Bandura.
y 

*Naslov / address: Gaj Vidmar, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, A.kereeva 2, 1000 Ljubljana,HSlovenija, e-mail gaj.vidmar@ff.uni-lj.siH


104.. Frlec in G. VidmarH

socio-cognitive paradigm. The psychometric analyses are based on a sample of 120 undergraduates
¸ 
supplemented by comparisons with a sample of 15 employees. In addition to the LSU, a self-regulatioU 
scale was applied (another adaptation to Slovenian), a standard trait-anxiety scale and a self-confidencI 
scale. The self-efficacy scale is analysed in detail . including the item level, while the other threI 
instruments are only addressed on the scale level. LSU.s reliability in terms of internal consistenc 
proved to be sufficient (Cronbach a 0,77 for the students and 0,87 for the employees). Concurren
1 
validity was verified through indicator convergence (a high positive correlation with the two relateB 
scales and a high negative correlation with the anxiety scale). Another piece of evidence in favour o
. 
construct validity of the LSU is provided by lack of significant differences between distinct groups o
. 
students on any of the scales, as well as by significant differences between the students and the employN 
ees on all the four scalesp 

Key words: self-efficacy, self-regulation, psychometric scales, reliability, validity, Sloveni
a 

CC=222
. 

O samoueinkovitosti4

Samoueinkovitost in samospo.tovanje4

Koncept samoueinkovitosti je primerno uvesti s primerjavo med samoueinkovitostj
1 
in samospo.tovanjem, ker se pojma po eni strani eesto zmotno zamenjujeta, po drugo 
strani pa je razmeroma nov in manj znan koncept, kot je samoueinkovitost, najla.jI 
predstaviti prav v odnosu do bolje poznanega pojma, kar samospo.tovanje nedvomn
1 
je. O samoueinkovitosti bo pri tem govora izkljueno kot o percepciji selfa 
a 
organizacijskem kontekstu, ne pa na naj.ir.em nivoju. Hkrati ta uvod predstavlj
a 
tudi poskus zaeetka izgradnje nomolo.ke mre.e (Cronbach in Meehl, 1955; Trochim
¸ 
2000), preko katere se preverja veljavnost konstrukta samoueinkovitosti, s tem p
a 
tudi instrumentov za njeno merjenjep 
Definicije samospo.tovanja, ki jih je moe najti v literaturi, so si med sebo
3 
precej podobne. Coopersmith (1967) definira samospo.tovanje kot stopnjo, do katerI 
se posamezniki zaznavajo kot sposobne, pomembne in vredne. Drugi raziskovalco 
(po Lamovec, 1994) se v splo.nem strinjajo, da se samospo.tovanje izoblikuje 
a 
odnosu do poljubnega .tevila dimenzij selfa (telesni self, socialni self idr.). Za skupe÷ 
teh (o)vrednotenj se je uveljavil termin obee samospo.tovanje. To je torej splo.n
1 
ovrednotenje osebne vrednosti, ki ga ljudje oblikujejo in vzdr.ujejo v odnosu d
1 
samih sebe (Coopersmith, 1967; Rosenberg, 1965)
p 

Oba koncepta selfa . tako samoueinkovitost kot samospo.tovanje . pozitivn
1 
vplivata na uspe.nost pri delu in na stali.ea, povezana z delom, hkrati pa koncept
a 
vplivata tudi drug na drugega. Preprieanja, ki si jih glede na vloge, ki jih imajo 
a 
organizaciji, zaposleni oblikujejo o sebi, opazno vplivajo na motivacijo za delo
¸ 
stali.ea in vedenja (Gardner in Pierce, 1998). Ta preprieanja so poimenovalo 

d 

d 
sp 

st 

p 
af 

p 


Merske znaeilnosti Lestvice samoueinkovitostiH114

organizacijsko osnovano samospo.tovanje, ki se oblikuje na podlagi preteklih izku.en
3 
in odra.a posameznikovo vrednotenje lastne osebne primernosti in spo.tovanosto 
kot elana organizacije. Zaposleni z vi.jim organizacijsko osnovani
. 
samospo.tovanjem se zaznavajo kot pomembne, smiselne in cenjene v organizaciji
¸ 
sodelavci pa jih zaznavajo kot motivirane, sposobne in moene (Gardner in Pierce
¸ 
1998)
p 

Samoueinkovitost lahko definiramo kot posameznikovo preprieanje 
1 
verjetnosti, da bo uspe.no izvedel doloeeno nalogo oziroma dosegel doloeen rezultatp 
Po Banduri (1977, 1989) samoueinkovitost odslikava trenutno preprieanje, da sm
1 
doloeeno nalogo zmo.ni izvesti na doloeenem nivoju. Podobnosti in razlike meB 
pojmoma samospo.tovanje in samoueinkovitostjo povzema tabela 1p 

Samoueinkovitost s socialno-kognitivnega vidika4

Preprieanja, ki jih posamezniki uporabljajo za izvr.evanje kontrole nad svoji
. 
okoljem, vkljueujejo preprieanja o lastni ueinkovitosti. To so preprieanja 
1 
posameznikovi zmo.nosti organizacije in izvedbe dejanj, potrebnih za obvladovanjI 
prieakovanih situacij (Bandura, 1997)
p 

Samoueinkovitost se torej pojmuje kot izvor razlienih prieakovanjp 
Prieakovanja, ki izhajajo iz obeutka samoueinkovitosti, vkljueujejo tako prieakovanjeHueinkovitosti (efficacy expectation), ki ga Bandura (1977, 1997) opisuje ko
1 
preprieanje, da lahko posameznik uspe.no izvr.i vedenje, ki je potrebno za doseganjI 
rezultata, kot prieakovanje izida (outcome expectation), ki je posameznikova ocen
a 
o tem, da bo doloeeno vedenje vodilo k doloeenemu rezultatup 

Tabela 1: Konceptualne razlike med samospo.tovanjem in samoueinkovitostjo (po GardnerHin Pierce, 1998, str. 54)H

dimenzija samospoštovanje samoueinkovitos
. 
definicija presoja lastne vrednosti, 
odobravanje samega sebe 
preprieanje o lastni zmo.nostizizvesti doloeeno prihodnjo nalogozsplošno – specifiena 
od obeega preko vmesnega (npr.zorganizacijsko osnovano 
samospoštovanje) do specifienegaznivoja 
od nalog nasploh (posplošena 
samoueinkovitost) do ozkozdoloeenih opravil (specifienazsamoueinkovitost)zstanje – poteza poteza, ki se spreminja le poeasizposplošena samoueinkovitost seznanaša na potezo, specifiena pa nazstanje 
potencialni cilji katerikoli vidik selfa (posameznik, 
roditelj, zaposleni) 
katerakoli naloga ali dejavnost 
afektivno – kognitivno oboje (prevladuje afektivno) predvsem kognitivno 
ea
. 
ocena samega sebe v doloeenemztrenutku 
trenutna ocena lastne uspešnosti v 
prihodnosti 
preprieanjj 
preprieanje o lastni vrednostiz(samoodobravanje) 
preprieanje o lastni zmo.nostizizvesti doloeeno nalogo oz. nalogeznasploh 


1O 
.. Frlec in G. Vidma]


posamezni÷ 


vedenjI 


iziB 


prieakovanjI 

prieakovanjI 

ueinkovitosto 

izid
a 


Slika 1: Predstavitev razlike med prieakovanjem ueinkovitosti in prieakovanujem izidaH(Bandura, 1977)H

Prieakovanje ueinkovitosti in prieakovanje izida se razlikujeta. Posamezni÷ 
je lahko prepriean, da bo doloeen potek akcije pridelal doloeene rezultate, hkrati p
a 
moeno dvomi, da je sposoben izpeljati aktivnosti, ki so potrebne za izvr.itev akcije.

Viri prieakovanj samoueinkovitosti so v splo.nem .tirjeç 

1 
dose.ki, uspehi
¸
1 
nadomestne izku.nje (opa.ene in sprejete izku.nje drugih)
¸
1 
verbalno vplivanje okolice iU
1 
eustveno do.ivljanjep


Preprieanja o samoueinkovitosti vplivajo na izbiro aktivnosti, situacij in truda
¸ 
vlo.enega v aktivnostç 

1 
izbira aktivnosti . moe prieakovanja ueinkovitosti vpliva na odloeitea 
posameznika o tem, ali se bo sploh spoprijel z doloeeno situacijo ali nee 

1 
izbira situacij . posamezniki se izogibajo situacijam, ki jih ocenijo kot preve: 
zahtevne za svoje spoprijemalne strategije, hkrati pa se vkljueujejo v aktivnosto 
in se samozavestno obna.ajo, ko se ocenijo kot sposobne obvladovati suituacijo
¸ 
eetudi se jim zdi ogro.ujoeae 

1 
trud, vlo.en v aktivnost . prieakovanja ueinkovitosti vplivajo tako na zaeetek
¸ 
kot tudi na vztrajanje vedenja (Bandura, 1977). Prieakovanja ueinkovitosto 
doloeajo, koliko truda bo posameznik vlo.il in kako dolgo bo vztrajal klju
« 
oviram in neugodnim izku.njam.

V primeru, da posameznik poseduje primerne sposobnosti in spodbude, s
1 
prieakovanja samoueinkovitosti pomembna determinanta njegovih odloeitev 
1 
aktivnostih, ki se jih bo ali ne bo udele.il, koliko napora bo vanje vlo.il in kak
1 
dolgo bo vztrajal v stresni situacijip 

Prieakovanja samoueinkovitosti se razlikujejo v vee dimenzijah, ki posledien
1 
vplivajo na dose.ke. Razlikujejo se v obsegu (magnitude): prieakovanj
a 
samoueinkovitosti razlienih posameznikov se lahko omejijo na la.je naloge, raz.irij
1 
na zahtevnej.e ali vkljueujejo celo najte.je naloge. Razlikujejo se tudi v splo.nosto 


Merske znaeilnosti Lestvice samoueinkovitostiH134

(generality): nekatere izku.nje ustvarjajo omejena prieakovanja, druge izku.nje daj
1 
posamezniku bolj splo.en obeutek ueinkovitosti. Prieakovanja samoueinkovitosto 
se razlikujejo tudi po moei (strength): .ibka prieakovanja zaradi neugodnih izku.en
3 
hitro ugasnejo, za razliko od moenih prieakovanj, ki posamezniku pomagajo, d
a 
vztraja pri spoprijemanju s situacijo kljub neugodnim izku.njam (Bandura, 1977)
p 

Specifiena in splo.na samoueinkovitost4

Samoueinkovitost se navadno pojmuje kot zelo specifieno . posameznik ima lahk
1 
o svojih zmo.nostih delovanja v razlienih situacijah razlieno trdna preprieanja. Klju
« 
temu so nekateri raziskovalci vpeljali tudi pojem splo.nega obeutkaHsamoueinkovitostip 

Specifiena samoueinkovitost je prieakovanje, povezano s trenutnim stanjemç 
verjetnost uspe.ne izvedbe naloge presojamo naposredno, preden zaenemo vanj
1 
vlagati trud. Kot taka je specifiena samoueinkovitost sicer mnogo manj stabilna oB 
tradicionalno pojmovanih osebnostnih lastnosti, a znano je (npr. Bandura, 1989), d
a 
so prav trenutna preprieanja o sebi zelo moeni motivatorji vedenja in odloeiln
1 
vplivajo na odloeitev o zaeetku dejavnosti, trudu, ki ga bomo vlo.ili, in vztrajanjß 
pri dejavnostip 

Posplo.ena samoueinkovitost je .e bli.e osebnostni potezi in predstavlj
a 
stabilno mnenje ljudi o prieakovanjih, da bodo zmo.ni ueinkovito delovati 
a 
raznolienih storilnostnih situacijah. Posplo.ena samoueinkovitost posredno . prek
1 
organizacijsko osnovanega samospo.tovanja . vpliva na stali.ea, povezana z delom.

Vpra.anje specifienosti nasproti splo.nosti merjenja samoueinkovitosti zaslu.
o 
posebno pozornost. Splo.ne (omnibus) mere imajo nedvomno manj.i napovedno 
pomen. Dodaten problem je, da splo.na lestvica dekontekstualizira odnos meB 
samoueinkovitostjo in vedenjem in pojmuje samoueinkovitost kot osebnostno potezo
¸ 
in ne kot presojo v doloeenem kontekstu (kar je koncept Bandure, 1986). .tevilno 
raziskovalci so se ukvarjali s problematiko zaznavanja lastne kompetentnosti, te.av
a 
pri tovrstnem ocenjevanju pa je, da morajo ljudje presojati o svojih zmo.nostih, nI 
da bi imeli v mislih jasno doloeeno dejavnost. Tako sku.ajo v mislih zdru.evato 
sorodne zaznave v upanju, da bo sodba veljavna za kakr.nokoli nalogo. Sodbe, vezanI 
na doloeeno podroeje, so .e bolje opredeljene, najveejo napovedno moe pa imaj
1 
sodbe o samoueinkovitosti glede doloeene nalogep 

Optimalni nivo specifienosti oziroma splo.nosti ocenjevanja samoueinkovitosto 
je odvisen od kompleksnosti vedenjskih kriterijev, s katerimi se ocene primerjajop 
Ee je kriterijska dejavnost .iroka, je lahko zelo splo.na mera samoueinkovitosto 
ueinkovit prediktor. Izven raziskovalnega konteksta so razliene oblike merjenj
a 
samopresoj na razlienih nivojih specifienosti lahko uporabne v diagnostiene namenep 
Ocene samoueinkovitosti ueencev so lahko v pomoe ueiteljem in .olskim delavcem
¸ 
ki jih zanimajo tako potenciali ueencev kot afektivni vplivi na njihove dejanskI 


14.. Frlec in G. VidmarH

dose.ke (Payares, 1996)
p 

Za zakljueek teoretienega uvoda naj poudarimo .e nadpovpreeno kolieino iU 
kakovost gradiv v zvezi s samoueinkovitostjo, ki so javno dostopna v elektronsko 
obliki, pri eemer je najprimernej.e izhodi.ee zbirna spletna stran informacij v zvezo 
s samoueinkovitostjo (Payares, 2000)
p 

Metoda4

Udele.enci

Vseh udele.encev raziskave je bilo 135, od tega 120 .tudentov in 15 zaposlenih.

Vzorec .tudentov je bil sestavljen iz .tirih skupin: 35 .tudentov 2. letnika (skupin
a 
1) in 46 .tudentov 1. letnika (skupina 3) na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultetI 
ter 21 .tudentov 2. letnika (skupina 2) in 18 .tudentov 3. letnika (skupina 4) Pedago.kI 

fakultete, smer socialna pedagogika. Starost se je v vzorcu .tudentov gibala od 19 d
1 
24 let, med zaposlenimi pa od 25 do 62 let. Zaposleni so imeli srednje.olsko
¸ 
vi.je.olsko ali visoko.olsko izobrazbo (stopnje V do VII)
p 
Instrumenti

V .tudiji smo uporabili instrumente LSU, LSR, STAI-X2 in LSZ, podrobnejI 
predstavljene v nadaljevanju. Analiza merskih znaeilnosti (zanesljivosti in veljavnostiÖ 
prevedenega in prirejenega instrumenta (LSU) je bila temeljni namen .tudije, ostalo 
instrumenti pa so bili na podlagi obse.nega pregleda relevantnih raziskav (Schwarzer
¸ 
1999) izbrani kot najbolj znaeilni korelati LSU v minimalnem skupnem obsegup 

Lestvica samoueinkovitosti (LSU)S

Lestvica splo.ne samoueinkovitosti meri .irok in stabilen obeutek osebnI 
kompetentnosti za ueinkovito ravnanje v razlienih stresnih situacijah. Izvorno nem.k
1 
verzijo sta razvila Matthias Jerusalem in Ralf Schwarzer leta 1981, pri eemer st
a 
prvotno obliko z 20 postavkami kasneje skraj.ala na 10 postavk (Jerusalem iU 
Schwarzer, 1992). Lestvica je bila uporabljena v .tevilnih raziskovalnih projektih
¸ 
vrednosti koeficienta interne konsistentnosti pa so se gibale med 0,75 in 0,90p 

Lestvica ni le parsimoniena in zanesljiva: potrjena je bila njena kovergentn
a 
in diskriminativna veljavnost. Tako (ee navedemo le najpomembnej.e korelateÖ 
pozitivno korelira s samovrednotenjem in optimizmom, negativno pa z anksioznostjo
¸ 
depresivnostjo in telesnimi simptomi. Dosedanje .tudije so opisane v mednarodne
. 
priroeniku (Schwarzer, 1993) in medkulturni .tudiji priredb instrumenta (Schwarzer
¸ 
1998). Priroenik vsebuje angle.ko, nem.ko, .pansko, hebrejsko, mad.arsko, tur.ko
¸ 


Merske znaeilnosti Lestvice samoueinkovitostiH154

ee.ko in slova.ko verzijo lestvice, obe deli pa navajata rezultate obse.ni
. 
psihometrienih .tudij merskih znaeilnosti lestvicep 

Eksploratorna in konfirmatorna faktorska analiza je na vseh vzorcih potrdila
¸ 
da je lestvica enodimenzionalna. Na voljo so tudi norme (T-vrednosti), dobljene n
a 
vzorcu 1660 nem.kih odraslih. Mednarodni priroenik popisuje tudi retestn
1 
zanesljivost po preteku enega oziroma dveh let ter razliene oblike veljavnosto 
(eksperimentalno, kriterijsko in napovedno). V svetovnem spletu so poleg samI 
lestvice in podatkov, zbranih od vee kot 18000 udele.encev raziskav (Schmitz, 2000a)
¸ 
na voljo osnovni podatki o koeficientih veljavnosti ter T-norme (Schmitz, 1999)
p 

Na .tiristopenjski lestvici (1=nikakor ne dr.i do 4=popolnoma dr.i) ocenjujej
1 
preizku.anci trditve, kot s
1 

1 
vedno lahko re.im zahtevne probleme, ee se le dovolj potrudime 1 
eetudi mi kdo nasprotuje, znam najti poti in sredstva, da dose.em, kar .elime 1 
ee vlo.im dovolj truda, zmorem re.iti veeino problemove 1 
ne glede na to, kaj me doleti, sem stvarem navadno kose 

in druge postavke (vse so pozitivne smeri, torej vi.ja ocena pomeni vi.j
1 
samoueinkovitost), glede na to, kako se nana.ajo na njihov .tudij oziroma delop 

Lestvica samoregulacije (LSR) 

Ta lestvica (Schwarzer, Diehl in Schmitz, 1999, cit. po Schmitz, 2000b) se nana.
a 
na namerno samoregulacijo pri posameznikih, ki zasledujejo doloeen cilj in se sooeaj
1 
s te.avami glede vztrajanja pri dejavnosti. V taki situaciji, ko je potrebno vzdr.ati
¸ 
je potrebno pozornost osredotoeiti na eno samo opravilo in ohraniti ugodn
1 
emocionalno ravnote.je. Zato postavke lestvice zajemajo tako regulacijo pozornosto 
kot regulacijo eustevp 

Psihometriene znaeilnosti lestvice so bile nedavno sistematieno preueene. Z
a 
nem.ko verzijo je zna.ala interna konsistentnost 0,82 pri dveh vzorcih (velikosto 

285 in 275 oseb), na vzorcu 306 oseb pa je bila dobljena vrednost koeficienta a 0,81p 
Lestvico sestavljaja 10 trditev naslednjega tipaç 
1 
ee je potrebno, sem lahko dolgo easa osredotoeen na eno samo dejavnoste 1 
ee neka dejavnost zahteva problemsko (razmi.ljujoeo) naravnanost, lahk
1 

obvladam svoja eustvae 1 
ostajam osredotoeen na svoj cilj in ne pustim, da bi me kaj zmotilo pri izvedbo 

zastavljenega naertap 

Trditve lestvice preizku.anci ocenjujejo na .tiristopenjski lestvici z odgovoriç 
nikakor ne dr.i (1), komajda dr.i (2), prete.no dr.i (3) ali popolnoma dr.i (4). Deve
1 
trditev je glede na samoregulacijo pozitivne smeri, ena pa negativnep 


164.. Frlec in G. Vidma]


zunanji 
dra.ljajinotranji 
dra.ljajikognitivna ocena 
anksioznost -poteza 
anksioznost - stanje 
obrambni 
mehanizmi 
V 
E 
D 
E 
N 
J 
E 
pred-naueene reakcije naogro.ujoee dra.ljajereakcije na dra.ljaj, ki jeocenjen kot neogro.ujoe
Slika 2: Shematski prikaz Spielbergove teorije anksioznosti (Trait.State Anxiety Theory)H
STAI-X2 

STAI-X2 avtorja Spielberga (1970) in v prevodu Lamoveeve (1988) je med najbol
3 
pogosto uporabljanimi lestvicami za merjenje anksioznosti. Lestvica ugotavlj
a 
anksioznost kot osebnostno potezo (za razliko od lestvice STAI-X1, ki ugotavlj
a 
anksioznost kot trenutno stanje). Sestavlja jo 20 trditev, ki jih preizku.anec oceni n
a 
.tiristopenjski lestvici. Anksioznost v zmerni meri predstavlja normalno reakcijo n
a 
stres. Postane pa lahko tudi osebnostna poteza, ki jo oznaeujemo kot nagnjenost 
÷ 
anksioznemu reagiranju v velikem .tevilu situacij. Teoretieni okvir za preueevanjI 
anksioznosti, na katerem temelji lestvica, je podal Spielberg (Lamovec, 1988), 
a 
katerem priznava osrednje mesto kognitivni oceni situacije, kot tudi kognitivnim iU 
motorienim procesom, ki delujejo kot obrambni mehanizmi in tako zmanj.ujej
1 
anksioznostp 

Lestvica samozavesti (LSZ) 

Lestvica samozavesti, kot smo jo uporabili, ne obstaja kot samostojen instrument
¸ 
pae pa je del (IV. faktor) Lestvice samospo.tovanja (LS . Lamovec, 1987, cit. p
1 
Lamovec, 1994), ki poleg samozavesti vkljueuje .e socialni, emocionalni in telesno 
jaz. Izloeitev lestvice samozavesti ne predstavlja problema, ker so faktorji medsebojn
1 
neodvisni in so zanje tudi posebej izdelane normep 

Lestvica samozavesti vkljueuje trditve, da se udele.enec v dru.bi vrstnikoa 
poeuti enakovrednega, se strinja z mnenjem, ki ga imajo o njem njegovi najbolj.
o 


Merske znaeilnosti Lestvice samoueinkovitostiH174

prijatelji, v stikih z nadrejenimi ne prieakuje graje, da je pripravljen prevzeti vodiln
1 
vlogo na podroeju, ki ga obvlada. Dose.kov mu ni te.ko priznati, pripisuje jih sebo 
in ne sreei. Meni, da je dovolj inteligenten in uspe.en tudi na podroejih izven delap 
Zaveda se svoje seksualne privlaenosti in prieakuje, da bo osebam nasprotnega spol
a 
v.ee
p 

Faktor samozavesti oznaeuje samovrednotenje, ki se nana.a na obei obeute÷ 
lastne vrednosti. Izra.a se predvsem v akcijski naravnanosti (jaz kot akter). Ka.e sI 
v obeutku kompetentnosti na razlienih podroejih (intelektualnem, socialnem
¸ 
seksualnem idr.)
p 

Postopek4

Pri vseh udele.encih so bili uporabljeni vsi .tirje instrumenti. Testiranje .tudentoa 
je potekalo skupinsko (v .tirih skupinah), testiranje zaposlenih pa individualnop 
Osebna podatka, ki so ju morali navesti .tudenti, sta bila starost in spol, zaposleni p
a 
so navedli .e stopnjo izobrazbe. Ker so navodila vkljueena v gradivo, ustnih navodi× 
nismo podajali, udele.ence smo le seznanili z namenom .tudije. Vsem udele.ence
. 
smo zagotovili nemoteno delo brez easovne omejitvep 

Rezultati in razprava4

Ugotavljanje zanesljivosti4

Lestvica samoueinkovitosti je analizirana podrobneje, torej tudi na nivoju posamezni
. 
postavk, ostali trije uporabljeni instrumenti pa so obravnavani le kot celote. Zarado 
velikosti in reprezentativnosti vzorca je poudarek na analizah podatkov, zbranih z
a 
.tudente (vzorec je dovolj reprezentativen vsaj za .tudentsko populacijo, vzore
¬ 
zaposlenih pa je poleg majhnosti tudi izrazito prilo.nosten). Analiza zanesljivosti jI 
omejena na zanesljivost v smislu notranje skladnosti instrumentap 

Podroben vpogled v sovariiranje postavk dajejo medsebojne korelacije, ki s
1 
za LSU za vzorec .tudentov zbrane v tabeli 2, med opisnimi statistikami, zbranimi 
a 
tabeli 3, pa sta za analizo zanesljivosti najpomembnej.i korelacija postavke z lestvic
1 
(popravljena za prekrivanje) ter Cronbachov koeficient a za lestvico brez posameznI 
postavke. Izbor Pearsonovega korelacijskega koeficienta kot mere interkorelacijI 
(ter tudi korelacije posamezne postavke s celotno lestvico) ni sporen, saj moraj
1 
podatki izpolnjevati predpostavki o normalni porazdelitvi (vsaj v populaciji) te
. 
linearni povezanosti zgolj za inferenco (preizku.anje statistiene pomembnosto 
koeficienta . testiranje nieelne hipoteze o odsotnosti korelacije), v obeh tabelah p
a 
je raba r zgolj deskriptivnap 

Korelacije med postavkami so v razponu od 0,01 do 0,57, pri eemer izstopa 8p 
postavka, katere korelacija z dvema drugima postavkama je ni.ja od 0,10. Ta postavk
a 

184.. Frlec in G. VidmarHTabela 2: Interkorelacije postavk LSU za vzorec .tudentovH

LSU2 LSU3 LSU4 LSU5 LSU6 LSU7 LSU8 LSU9 LSU10 
LSU1 0,33 0,10 0,17 0,28 0,34 0,26 0,01 0,13 0,31 
LSU2 0,26 0,18 0,38 0,19 0,34 0,06 0,14 0,15 
LSU3 0,18 0,13 0,23 0,26 0,18 0,11 0,26 
LSU4 0,50 0,12 0,35 0,19 0,45 0,26 
LSU5 0,28 0,57 0,09 0,41 0,32 
LSU6 0,40 0,12 0,21 0,34 
LSU7 0,19 0,35 0,33 
LSU8 0,42 0,19 
LSU9 0,27 

tudi najni.je korelira s celotno lestvico, njeno manj.o ustreznost (vsaj v smislß 
konstrukcije enodimenzionalne lestvice) pa ka.e tudi koeficient zanesljivosti lestvicI 
brez te postavke, ki je najvi.ji (skupaj s 3. postavko, katere korelacija z lestvico jI 
druga najmanj.a). Vendar pa nadaljnji rezultati (tabela 4) ka.ejo, da izloeitev nobenI 
izmed postavk zanesljivosti lestvice ne bi poveeala, zato o izloeanju postavk no 
smiselno razmi.ljati. Ker gre za prevod obstojeeega tujega instrumenta tudi zamenjav
a 
postavke ne pride v po.tev (iskanje nove trditve, ki .e ne bi bila vsebovana v sorodni
. 
instrumentih ter bi bila dovolj splo.na za naravo lestvice, hkrati pa bi ustrezala tak
1 
specifienemu konstruktu, kot je samoueinkovitost, bi bilo .e samo po sebi zel
1 
te.avno)
p 

 Mere interne konsistentnosti za LSU, LSR, STAI in LSZ za vzorec .tudentoa 
so zbrane v tabeli 4. Cronbachovemu koeficientu a sta dodana standardizirani a (ko 

ga dobimo, ee dose.ke vsakega posamenika standardiziramo, t.j. pretvorimo v zN 
vrednosti, znotraj posamezne postavke) ter povpreena korelacija med postavkami.
Visoka zanesljivost preizku.enega instrumenta, kot je STAI, je prieakovana, 
÷ 
praktieno enaki vrednosti a pri LSZ pa vsaj v doloeeni meri prispeva dol.ina lestvi
¬ 

Tabela 3: Statistike postavk LSU za vzorec .tudentov (M = aritm.sredina, SD = standardniHodklon, r = korelacija postavke z lestvico in a = Cronbachov a lestvice brez postavke)H

postavka M SD r a 
LSU1 3,29 0,56 0,36 0,76 
LSU2 3,12 0,60 0,39 0,76 
LSU3 3,04 0,68 0,31 0,77 
LSU4 2,91 0,72 0,48 0,75 
LSU5 2,82 0,77 0,59 0,73 
LSU6 3,53 0,56 0,42 0,76 
LSU7 2,75 0,68 0,61 0,73 
LSU8 3,02 0,62 0,27 0,77 
LSU9 3,13 0,61 0,49 0,75 
LSU10 3,07 0,56 0,47 0,75 


Merske znaeilnosti Lestvice samoueinkovitostiH194

Tabela 4: Mere interne konsistentnosti LSU, LSR, STAI in LSZ za vzorec .tudentov (a =HCronbachov a lestvice, stand. a = standardizirani a, M(r) = povpreena interkorelacijaHmed postavkami)H

a stand. a M(r) 
LSU 0,773 0,771 0,257 
LSR 0,785 0,786 0,272 
STAI 0,872 0,871 0,258 
LSZ 0,864 0,867 0,271 

Tabela 5: Interna konsistentnost uporabljenih lestvic za vzorec zaposleni@


a stand. a M(r) 

LSU 0,870 0,881 0,453 
LSR 0,784 0,820 0,341 
STAI 0,905 0,895 0,336 
LSZ 0,779 0,830 0,233 

(vpliv .tevila postavk na oceno zanesljivosti . 10 pri LSU in LSR, 20 oziroma 18 pro 
drugih dveh uporabljenih instrumentih). Ob upo.tevanju razmeroma majhnega .tevil
a 
postavk lahko torej glede na splo.no sprejete standarde zakljueimo, da se je glede n
a 
naravo predmeta merjenja zanesljivost Lestvice samoueinkovitosti (kakor tudi LSR
¸ 
katere merske znaeilnosti v slovenskem prostoru prav tako .e niso bile preueeneÖ 
pokazala kot ustreznap 

Slika, ki jo dajejo rezultati zaposlenih glede zanesljivosti instrumentov (tabel
a 
5), je prav tako v splo.nem ugodna, pri eemer je vrednost za LSU opazno veeja, z
a 
LSZ pa manj.a. Pomen teh rezultatov je seveda predvsem informativenp 

Opisne statistike uporabljenih lestic za vzorec .tudentov (tabela 6) so bolj ko
1 
oblikovanju norm namenjene bolj.i predstavi o uporabljenih instrumentih ter prehodß 
iz ugotavljanja zanesljivosti na ugotavljanje veljavnosti. Navedene vrednosti sI 
dopolnjujejo s prikazom porazdelitev v obliki histogramov (diagonala slike 3) te
. 
shematienim prikazom najpomembnej.ih kvantilov (box-whiskers diagram . slik
a 
4)
p 

Tabela 6: Opisne statistike uporabljenih lestvic za vzorec .tudentov (min= najmanj.aHvrednost, max = najveeja vrednost, Me = mediana)H

N min max Me M SD 

LSU 120 21 40 31,0 30,68 3,66 
LSR 120 17 37 27,5 27,54 4,23 
STAI 120 25 65 39,0 40,38 8,16 
LSZ 120 43 87 70,0 69,94 9,24 


204.. Frlec in G. VidmarH

Ugotavljanje veljavnosti4

Medsebojne korelacije lestvic za vzorec .tudentov so zbrane v tabeli 7. V povpreejß 
so korelacije srednje visoke, vse pa so statistieno pomembne na nivoju tveganja 0,
. 
%. V skladu s teoretienimi izhodi.ei ter dosedanjimi raziskavami je bilo prieakovato 
pozitivno medsebojno povezavo LSU, LSZ in LSR ter negativno povezavo teh tre
. 
lestvic z lestvico anksioznosti, kar je .tudija potrdila. Tako je mogoee govoriti 
1 
soeasni veljavnosti LSU; ker ostale tri lestvice ne ustrezajo pojmu kriterija, pa lahk
1 
visoko pozitivno korelacijo izmerjene samoueinkovitosti s sorodnima lestvicama 
y 
podroeja samopodobe ter visoko negativno korelacijo z lestvico anksioznosto 
razumemo tudi kot konvergentnost pokazateljev.

V tabeli 8 so zgoraj obravnavane korelacije, popravljene zaradi nepopolnI 
zanesljivosti instrumentov. Ker tovrsten popravek precenjuje dejansko korelacij
1 
mer, predstavlja predvsem hipotetieen okvir in zahteva previdnost pri interpretacijo 
(Bucik, 1997). Po drugi strani pa gre za srednje in visoko zanesljive instrumente
¸ 
zato se vrednosti od korelacij v tabeli 7 ne razlikujejo bistveno ter prispevajo 
÷ 
potrjevanju veljavnostip 

Obliko oziroma smer medsebojne povezanosti lestvic nazorno prikazujI 
matrika razsevnih diagramov z vrisanimi regresijskimi premicami (slika 3). Prikazo 
porazdelitev dose.kov (v diagonali) dopolnjujejo podatke iz tabele 7 ter ka.ejo n
a 
ustreznost predpostavke o normalni porazdelitvi dose.kov na vseh .tirih uporabljeni
. 
lestvicah.

V okviru preverjanja veljavnosti LSU (oziroma uporabljenih instrumentov 
a 
celoti) smo nato preizkusili obstoj razlik v povpreenih dose.kih (aritmetieni
. 

Tabela 7: Medsebojne korelacije lestvic za vzorec .tudentov (v spodnjem trikotniku matrikeHso pripadajoee statistiene pomembnosti)H

r LSU LSR STAI LSZ 

p 
LSU 0,356 -0,466 0,477 
LSR 0,000 -0,396 0,278 
STAI 0,000 0,000 -0,611 
LSZ 0,000 0,000 0,000 

Tabela 8: Medsebojne korelacije lestvic za vzorec .tudentov, popravljene zaradi nepopolneHzanesljivostiH

LSR STAI LSZ 
LSU 0,459 -0,571 0,587 
LSR -0,479 0,337 
STAI -0,704 


Merske znaeilnosti Lestvice samoueinkovitostiH2:



Slika 3: Matrika razsevnih diagramov (z regresijskimi premicami) in porazdelitev dose.kovHna lestvicahH

sredinah) med skupinami .tudentov. Uporabili smo enosmerno analizo variance z
a 
neponovljene meritve. Neodvisna spremenljivka je bila vsakokrat skupina, odvisn
a 
pa posamezna lestvica (LSU, LSR, STAI oziroma LSZ). Iz zbirne tabele (tabela 9Ö 
je razvidno, da razlike na nobeni lestvici niso statistieno pomembne, kar govori 
a 
prid konstruktne veljavnosti lestvic (razlik glede na .tudijsko smer oziroma letnik no 
bilo prieakovati)
p 

Medsebojne korelacije lestvic, dobljene na vzorcu .tudentov, imajo seved
a 
mnogo veejo te.o od korelacij za vzorec zaposlenih, zbranih v tabeli 10. Zarado 

Tabela 9: Zbirna tabela analize variance za preizkus razlike v aritmetienih sredinah medHskupinami .tudentov (df = .tevilo prostostnih stopenj, MS = srednji kvadrat, F = F-razmerje,Hp = statistiena pomembnost)H

df MS dfMS 
faktor faktor napaka napaka Fp 

LSU 3 11,821 116 13,421 0,881 0,453 
LSR 3 24,374 116 17,747 1,373 0,254 
STAI 3 32,916 116 67,514 0,488 0,692 
LSZ 3 87,412 116 85,382 1,024 0,385 


224.. Frlec in G. VidmarH

Tabela 10: Medsebojne korelacije lestvic za vzorec zaposlenih (izvorne vrednosti in vrednostiHpo popravku zaradi nepopolne zanesljivosti)H

Manifestne korelacije lestvic Popravljene vrednosti 
r 
LSU LSR STAI LSZ LSR STAI LSZ 
p 

LSU 0,733 -0,159 0,217 0,888 -0,179 0,264 
LSR 0,002 -0,502 0,376 -0,596 0,481 
STAI 0,572 0,057 -0,117 -0,139 
LSZ 0,438 0,167 0,679 

majhnosti vzorca je razumljivo, da je med korelacijskimi koeficienti le eden statistien
1 
pomemben na nivoju tveganja 5 % ter da so vrednosti v celoti vzeto nekoliko ni.je
¸ 
vzpodbudno pa je, da je smer povezav v vseh primerih enaka kot pri .tudentih, tore
3 
prieakovanap 

Pomemben prispevek k preverjanju konstruktne veljavnosti uporabljeni
. 
lestvic predstavlja primerjava povpreenih dose.kov med vzorcema zaposlenih iU 
.tudentov. Zaradi intervalnega merskega nivoja podatkov ter ustreznosti predpostavkI 
o normalni porazdelitvi (vsaj v populaciji) smo uporabili t-test (za neodvisne vzorce).

V vseh primerih je Levenov test pokazal, da se varianci vzorcev ne razlikujet
a 
pomembno (p(F=1,117)LSU=0,700;
ƒ 
p(F=1,016)LSR=1,000;
ƒ 
p(F=1,512)STAI=0,233e 
p(F=1,542)LSZ=0,362), zato smo uporabili obliko testa s privzeto enakostjo variancp 
Rezultate .tirih testov (skupaj s pripadajoeimi opisnimi statistikami) povzema tabel
a 
11, grafieno pa razlike ilustrira prikaz najpomembnej.ih kvantilov za primerjano 
skupini (slika 4)
p 

Zdru.itev .tirih skupin .tudentov v en vzorec je utemeljena s predhodnimo 
analizami variance, ki ka.ejo na odstotnost razlik v (povpreenih) dose.kih. RazlikI 
med .tudenti in zaposlenimi so na vseh .tirih lestvicah statistieno pomembne n
a 
nivoju tveganja 5 % (pri LSU in LSR celo na nivoju tveganja 0,1 %). Razlike 
a 
samoregulaciji, anksioznosti in samozavesti med dvema starostno ter .ivljenjskostiln
1 
tako razlienima skupinama je bilo nedvomno prieakovati. Z vidika cilja .tudije pa jI 
posebej vzpodbudna razlika v posplo.eni samoueinkovitosti, ki se sklada z mno.ic
1 
razlik v naravi oziroma znaeilnostih dejavnosti med .tudijem (v zvezi s katerim s
1 
trditve LSU ocenjevali .tudenti) in redno zaposlitvijo (na katero se nana.ajo odgovoro 
zaposlenih o samoueinkovitosti)
p 

Tabela 11: Preizkusi razlik med vzorcema zaposlenih in .tudentov na uporabljenih lestvicahH(opisne statistike in t-testi; skupina 1 = .tudenti, skupina 2 = zaposleni)H

M1 M2 t df p N1 N2SD1 SD2 

LSU 30,68 34,67 -3,96 133 0,000 120 15 3,66 3,87 
LSR 27,54 31,93 -3,79 133 0,000 120 15 4,23 4,20 
STAI 40,38 34,73 2,46 133 0,015 120 15 8,16 10,04 
LSZ 69,94 76,47 -2,63 133 0,010 120 15 9,24 7,44 


Merske znaeilnosti Lestvice samoueinkovitostiH2Z


SZ 

64 

81 

39 

Slika 4: Prikaz porazdelitev dose.kov .tudentov in zaposlenih na uporabljenih lestvicahH(mediana, 1. in 3. kvartil ter 1. in 9. decil)H
Zakljueki4

Z vidika notranje skladnosti smo preueevali zanesljivost lestvice samoueinkovitosti
¸ 
ki jo sestavlja deset postavk. Za uporabo metode enakih polovic testa ni bil
1 
preprieljivoh razlogov. Glede na to, da gre za splo.no samoueinkovitost, ki je relativn
1 
stabilna (vsaj v primerjavi s specifienimi oblikami samoueinkovitosti, povezanimi 
X 
doloeenimi opravili), bi bilo sicer zanimivo preueiti tudi retestno zanesljivost, vaenda
. 
pa je interna konsistentnost najpomembnej.i predpogoj za nadaljnjo uporab
1 
instrumentap 

Zanesljivost preueevane lestvice se je pokazala kot ustrezna (a za skupin
1 
.tudentov 0,77 in za skupino zaposlenih 0,87), .e posebno, ker gre za razmerom
a 
kompleksno lastnost s podroeja osebnosti, kjer je .e pri merjenju temeljnih dimenzi
3 
vrednost Cronbachovega koeficienta a pogosteje srednja kot visokap 

.tudija je potrdila soeasno veljavnost LSU. O ostalih treh uporabljenih lestvica
. 
je brez zadr.kov te.ko govoriti kot o kriterijih, zato lahko visoko pozitivno korelacijo

D2 

s sorodnima lestvicama (LSR in LSZ) in visoko negativno korelacijo s splo.no

,87 

,20 raz.irjeno lestvico anksioznosti razumemo tudi kot konvergentnost pokazateljea 
,04 oziroma zaeetek procesa preverjanja veljavnosti hipotetienega konstrukta (splo.ne)

,44 


24.. Frlec in G. VidmarH

samoueinkovitosti.

V prid konstruktne veljavnosti prevedenega in prirejenega instrumenta govoro 
tudi odsotnost razlik v samoueinkovitosti in z njo povezanih osebnostnih lastnosti
. 
med razlienimi skupinami .tudentov, predvsem pa statistiena pomembnost razli÷ 
med vzorcema .tudentov in zaposlenih na teh .tirih lestvicah.

V celoti vzeto so izsledki preliminarne .tudije merskih znaeilnosti LestvicI 
samoueinkovitosti spodbudni za uporabo lestvice v empirienih raziskavah, zasnovani
. 
na preueevanju vloge in pomena samoueinkovitosti pri odrasli populacijip 

Zahvala: Avtorja se zahvaljujeta asist. mag. Gregorju Soeanu za popravke in 
napotke, ki so bistveno izboljšali kakovost prispevka. 

Literatura4

Bandura, A. (1977). Self-efficacy: toward a unifying theory of behavioral changep 
Psychological Review, 84, 191-215p 
Bandura, A. (1986). Social foundations of thought and action: a social cognitive theoryp 
Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hallp 
Bandura, A. (1989). Human agency in social cognitive theory. American Psychologist, 44
¸ 

1175-1184p 
Bandura, A. (1997). Self-efficacy: the excersise of control. New York: W. H. Freemanp 
Bucik, V. (1997). Osnove psiholo.kega testiranja [Fundamentals of psychologicalH

testing]. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijop 
Coopersmith, S. (1967). The Antecedents of Self-esteem. San Francisco: Freemanp 
Cronbach, L. J. in Meehl, P. (1955). Construct validity in psychological tests
¸ 

Psychological Bulletin, 52, 281-30
. 

Gardner, D. G. in Pierce, J. L. (1998). Self-esteem and self-efficacy within thI 
organizational context: an empirical examination. Group & OrganizationalHManagement, 23, 48-70p 

Jerusalem, M., in Schwarzer, R. (1992). Self-efficacy as a resource factor in stresy 
appraisal processes. V R. Schwarzer (ur.), Self-efficacy: thought control of actionH(195-213). Washington, DC: Hemispherep 

Lamovec, T. (1988). Priroenik za psihologijo motivacije in emocij [Handbook ofHpsychology of motivation and emotions]. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja
¸ 
Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijop 

Lamovec, T. (ur.) (1994). Psihodiagnostika osebnosti 2 [Psychodiagnostics of personalityH2]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo iU 
Znanstveni in.titut Filozofske fakultetep 

Payares, F. (1996). Self-efficacy in academic settings. Review of Educational Research
¸ 

66, 543-578p 
Payares, F. (2000). Information on self-efficacy [WWW dokument]. URL http:/
» 
www.emory.edu/EDUCATION/mfp/effpage.htm× 
Rosenberg, M. (1965). Society and the adolescent self-image. Princeton: PrincetoU 


Merske znaeilnosti Lestvice samoueinkovitostiH254

University Pressp 
Schmitz, G. S. (1999). Validity and T-norms of the General Perceived Self-Efficacy ScaleH[WWW dokument]. URL http://www.fu-berlin.de/gesund/skalen/t_norms.ht
. 
Schmitz, G.S. (2000a). General perceived self-efficacy [WWW dokument]. URL http:/
» 
www.fu-berlin.de/gesund/skalen/g_se.ht
. 
Schmitz, G.S. (2000b). Self-Regulation Scale [WWW dokument]. URL http://www.fuN 
berlin.de/gesund/skalen/reg_engl.ht
. 
Schwarzer, R. (1993). Measurement of perceived self-efficacy. Psychometric scales forHcross-cultural research. Berlin, Germany: Freie Universität Berlinp 
Schwarzer, R. (1998). General perceived self-efficacy in 14 cultures [WWW dokument]
p 
URL http://userpage.fu-berlin.de/~health/world14.ht
. 
Schwarzer, R. (1999). Preprints [WWW dokument]. URL http://userpage.fu-berlin.de
» 
~health/preprint.ht
. 
Trochim, W. M. (2000). The research methods knowledge base (2. izd.) [WW! 
dokument]. URL http://trochim.human.cornell.edu/kb/index.ht
. 

Prispelo/Received: 14.08.200a
Sprejeto/Accepted: 23.10.200a