KAKŠEN ZELENI RAZVOJ JE EU DOSLEJ PRINESLA SLOVENIJI? Pregled ključnih sprememb na področju okolja v 20 letih članstva v EU Dokument Kakšen zeleni razvoj je EU doslej prinesla Sloveniji? je izdala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Avtorji: mag. Senka Šifkovič, dr. Jonas Sonnenschein, dr. Renata Karba Lektura: Tadej Turnšek Oblikovanje in ilustracija: Vesna Messec Dokument Kakšen zeleni razvoj je EU doslej prinesla Sloveniji? je objavljen na spletnem mestu www.umanotera.org. Ljubljana, april 2024 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 192384259 ISBN 978-961-6450-42-3 (PDF) VSEBINA Uvod ...........................................................................................................................................5 I. PRVI DEL: Okoljski trendi v 20 letih članstva Slovenije v EU ................................................6 1. 1 Narava ...............................................................................................................................7 1.2 Kakovost zraka ...............................................................................................................10 1.3 Podnebne spremembe .................................................................................................. 12 1.4 Voda .................................................................................................................................15 1.5 Odpadki ...........................................................................................................................17 1.6 Zeleno gospodarstvo ..................................................................................................... 19 1.6.1 Energetsko učinkoviti izdelki................................................................................... 21 1.6.2 Ekološko kmetijstvo ................................................................................................22 1.7 Povzetek in pogled naprej .............................................................................................24 II. DRUGI DEL: Razvoj sistema varstva okolja v 20 letih članstva Slovenije v EU .................26 2. 1 Bistvene spremembe okoljskega sistema od vstopa Slovenije v EU ..........................27 2.2 Ureditev okolja v času pristopnega prilagajanja ..........................................................29 2.3 Širši programski okvir za okolje in naravo .....................................................................31 2.4 Predpisi EU, pomembni za Slovenijo ............................................................................ 33 2.5 Novosti institucionalne ureditve ..................................................................................38 2.6 Nadzor Evropske komisije in Sodišča EU ......................................................................39 2.7 Ključne ugotovitve ........................................................................................................ 40 KAZALO GRAFOV Graf 1. Delež zavarovanih območij v skupni površini Slovenije ..............................................8 Graf 2. Stanje ohranjenosti pomembnih vrst v Sloveniji v alpski in celinski biogeografski regiji ....................................................................................9 Graf 3. Koncentracija žvepla v gorivih v cestnem prometu, 2005–2012 ...............................10 Graf 4. Trend zmanjševanja emisij štirih pomembnih onesnaževal zraka v obdobju 2000–2020 (2005=100) ..........................................................11 Graf 5. Emisije toplogrednih plinov v Sloveniji med letoma 2005 in 2022 .......................... 12 Graf 6. Povišanje letne povprečne temperature v Sloveniji glede na predindustrijsko dobo: meritve do leta 2022 in scenariji do leta 2100 .................................13 Graf 7. Gospodarska škoda na prebivalca zaradi ekstremnih dogodkov, povezanih z vremenom in podnebjem, v državah EU, 1980-2022 ....................................... 14 Graf 8. Poraba sredstev za varstvo rastlin na hektar obdelovalnih zemljišč v Sloveniji, 2000–2021 .......................................................................15 Graf 9. Prebivalstvo, priključeno na komunalne čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja .......................................................................................... 16 Graf 10. Komunalni odpadki v Sloveniji ..................................................................................17 Graf 11. Odpadki električne in elektronske opreme .............................................................. 18 Graf 12. Zaposlenost in izvoz sektorja okoljskega blaga in storitev ...................................... 19 Graf 13. Trend emisijske, vodne in snovne produktivnosti v obdobju 2002–2021 (2002 = 100) ........................................................................................20 Graf 14. Indeks ekoinovacij (12 kazalnikov s petih tematskih področij) za Slovenijo in EU-27 (EU leta 2013 = 100) ............................................................................. 21 Graf 15. Raba električne energije v slovenskih gospodinjstvih po namenu .........................22 Graf 16. Delež površin z ekološkim kmetovanjem v obdobju 2000–2022 ...........................23 UVOD Ko razmišljamo o EU, pogosto pomislimo na njene številne probleme – neskončno birokracijo, težave s skupno gospodarsko politiko, težave pri iskanju skupnega stališča o migracijah in ostalih pomembnih zadevah. Ob tem pa pogosto pozabimo na vse prednosti članstva v njej. Med pomembnejšimi so odprava mejnega nadzora, skupna valuta, brezplačne telefonske storitve na celotnem ozemlju EU ter prožnost študija in dela v kateri koli državi članici. Manj vidni, a vsaj tako pomembni pa so tudi okoljski vidiki članstva Slovenije v EU. V preteklosti so se že izboljšali številni kazalniki rabe virov in stanja narave, nekateri se izboljšujejo, a prepočasi, nekateri pa so se tudi poslabšali. Umanotera si bo kot nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu, vedno prizadevala za nadaljnje izboljšave. Dvajseta obletnica članstva Slovenije v EU in prihajajoče evropske volitve so odlična priložnost, da se ozremo nazaj in ugotovimo, katere konkretne izboljšave so že bile dosežene. Izrecni cilj Slovenije ob vstopu v EU je bil namreč doseči vsaj enako raven varstva okolja kot druge države članice, zato je tak pregled toliko pomembnejši. » Osnovno sporočilo Slovenije [je bilo]: v Unijo smo želeli zaradi sprememb na bolje, ne torej, da zadržimo, ampak da čim prej izboljšamo stanje. V prvem pogajalskem izhodišču je bilo tako oblikovano jasno sporočilo, da želi Slovenija državljanom čim prej zagotoviti enako raven varovanja okolja, kakršna je uveljavljena v Uniji. « Dr. Fedor Černe, član ožje pogajalske skupine za pristop k EU (vir) Ali nam je to uspelo? Nekaj odgovorov na to vprašanje prinaša pričujoči dokument, v katerem je predstavljenih šest ključnih trendov na področju okolja ter njihova povezava s slovenskim članstvom v EU in okoljskim pravnim redom EU. 5 I. PRVI DEL: Okoljski trendi v 20 letih članstva Slovenije v EU 1. 1 NARAVA Poglavitni dosežki: Čeprav je težko objektivno oceniti stanje nečesa tako kompleksnega, kot je pojem »narava«, si lahko pri tem pomagamo tako, da si zastavimo nekaj konkretnih ▶ Zavarovana vprašanj. Pomembni sta predvsem dve vprašanji o količini in kakovosti narave: območja danes Koliko prostora pustimo naravi, da se razvija? Kakšna je raznolikost rastlinskih in pokrivajo šestkrat živalskih vrst? večjo površino kot pred vstopom Delež zavarovanih območij v skupni površini Slovenije se je v obdobju 1992–2021 Slovenije v EU. znatno povečal. Tovrstna območja so se najbolj povečala leta 2004, v letu vstopa ▶ Število rjavih v EU, ko so se zavarovanim območjem (narodni park, regijski park, krajinski medvedov in risov park, strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik) pridružila se je podvojilo. območja Natura 2000. Posebna varstvena območja Nature 2000 imajo pravno podlago v direktivah EU o habitatih in pticah, katerih namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekološke stabilnosti ter trajnostno upravljanje naravnih virov. Vir fotografije: arhiv Umanotere 7 Graf 1 . Delež zavarovanih območij v skupni površini Slovenije; vir: ARSO Danes zavarovana območja predstavljajo 40 % ozemlja Slovenije, kar je približno šestkrat toliko kot leta 1992 in tretji najvišji delež med državami EU. Tudi delež gozda v Sloveniji se je nekoliko povečal, in sicer s 53 % leta 1991 na 57 % leta 2004 in 59% leta 2022. Med večjimi zavarovanimi območji v Sloveniji so Triglavski narodni park, Notranjski regijski park, Krajinski park Goričko in Krajinski park Ljubljansko barje. Vir fotografije: LIFE Lynx 8 A ko pogledamo podatke o biotski raznovrstnosti, hitro ugotovimo, da samo povečanje zavarovanih območij ni zadosten kazalnik. Tako se je na primer v Sloveniji – skladno z evropskim trendom – zmanjšalo število ptic kmetijske krajine. Populacija značilnih vrst ptic kmetijske krajine se je v obdobju 2008–2022 zmanjšala za 25 odstotkov. Podobno velja tudi za dvoživke, zmanjšuje pa se tudi številčnost nekaterih ogroženih rastlinskih vrst. Na drugi strani pa se stanje nekaterih karizmatičnih vrst izboljšuje, tudi zaradi prizadevanj za ohranjanje in izboljšanje sobivanja s človekom, ki so bila financirana iz evropskega programa LIFE. Populacija rjavega medveda se je v Sloveniji od leta 2007 do leta 2020 podvojila na približno 1000 osebkov. Zaradi močnih prizadevanj za ohranitev risov v okviru projekta LIFE Lynx, ki ga sofinancira EU, se je podvojilo tudi število teh živali. Kljub temu napredku splošno stanje biotske raznovrstnosti vzbuja skrb. Skupno je v ugodnem stanju le okrog 30 % populacij pomembnih vrst, ki so spremljane v Sloveniji (glej Graf 2). Med več kot 200 pomembnimi vrstami so sesalci (45), plazilci (18), dvoživke (16), ribe (33), členonožci (39), mehkužci (11), praprotnice in semenke (35) ter mahovi in drugo (8). Graf 2 . Stanje ohranjenosti pomembnih vrst v Sloveniji v alpski in celinski biogeografski regiji; vir: ARSO Problemom, kot so krčenje habitatov, povečevanje pritiska nanje, vključno s podnebnimi spremembami, in upadanje populacij različnih vrst (npr. žuželke, ptice in dvoživke), se bo morala EU v prihodnjih letih posebej posvetiti. Degradacijo narave je mogoče zaustaviti le z izvajanjem ključnih politik EU, kot so strategija za biotsko raznovrstnost, ki predstavlja program ukrepov za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti v EU in po vsem svetu, ter zakon o obnovi narave, katerega namen je obnova ekosistemov. Poleg tega pa je nujno takojšnje sprejetje politik v podporo doseganju ciljev na področju ekološkega kmetijstva – povečanja deleža kmetijskih zemljišč v ekološki obdelavi na 25 % do 2030 – ter v gozdarskem sektorju – izboljšanja količine in kakovosti gozdov v EU. 9 1.2 KAKOVOST ZRAKA Poglavitni dosežki: Kakovost zraka je eden najpomembnejših okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje ljudi. Na letni ravni v Evropi zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umre več ▶ Od vstopa v EU kot 300.000 ljudi, od tega približno 1.500 v Sloveniji. To je nesprejemljivo, zato so so se občutno potrebne korenite izboljšave. Na srečo gre trend v pravo smer in nekateri kazalniki zmanjšale so se med članstvom Slovenije v EU bistveno izboljšali. emisije glavnih onesnaževal Tako se je onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom (SO2) od leta 2005 močno zraka (SO2, NO , zmanjšala in ni več nevarna za zdravje ljudi. Visoka koncentracija SO2 lahko X NMVOC, NH3 in škoduje dihalnemu sistemu in otežuje dihanje. Poleg tega prispeva k nastajanju PM2,5) . trdnih delcev (PM2,5). Glavni razlogi za zmanjšanje koncentracij SO2 v zraku so bili ukrepi v termoelektrarnah in industriji, ki so bili predpisani z direktivo o velikih ▶ Onesnaženost kurilnih napravah, ter uvedba goriv z nizko vsebnostjo žvepla (<10mg/kg), ki je zraka z žveplovim postala obvezna kmalu po pristopu Slovenije k EU. dioksidom (SO2) se je močno zmanjšala in ni več nevarna za zdravje ljudi. Graf 3. Koncentracija žvepla v gorivih v cestnem prometu, 2005–2012; vir: ARSO Na ravni EU direktiva o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka določa nacionalne obveznosti držav članic glede zmanjšanja emisij petih pomembnih onesnaževal zraka. Seznam onesnaževal poleg žveplovega dioksida (SO2) vključuje še dušikove okside (NO ), nemetanske hlapne organske spojine X (NMVOC), amoniak (NH3) in drobne delce (PM2,5). Pri vseh petih onesnaževalih se 10 koncentracije zmanjšujejo, vendar so njihove ravni – zlasti ravni PM2,5 in NO – še X vedno tako visoke, da škodujejo zdravju ljudi. Onesnaženost zraka je predvsem lokalni problem in se med posameznimi kraji močno razlikuje, tako da podatki na nacionalni ravni prikažejo zgolj omejene informacije o razsežnosti problema. Glavni povzročitelji onesnaženosti zraka so še vedno promet, neustrezno ogrevanje s trdno biomaso in nekateri industrijski obrati. Graf 4 . Trend zmanjševanja emisij štirih pomembnih onesnaževal zraka v obdobju 2000–2020 (2005=100); vir: ARSO V prihodnosti bo pomembno še naprej zmanjševati vire lokalnega onesnaževanja zraka, zlasti promet v mestih in kurjenje biomase na strnjenih območjih. EU in Slovenija morata hitro izvesti ukrepe iz akcijskega načrta EU Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal, da bi dosegli dogovorjene cilje do leta 2030, ki med drugim vključujejo zmanjšanje vplivov onesnaženosti zraka na zdravje (prezgodnje smrti) za več kot 55 % in zmanjšanje deleža ekosistemov EU, v katerih onesnaževanje zraka ogroža biotsko raznovrstnost, za 25 %. 11 1.3 PODNEBNE SPREMEMBE Poglavitni dosežki: Na področju podnebnih sprememb v zadnjih dvajsetih letih sta pomembna (predvsem) dva vidika: koliko je Slovenija prispevala h globalnim podnebnim ▶ Slovenija je spremembam in kako so se razvijale posledice. dosegla svoj nacionalni cilj Skupne emisije toplogrednih plinov v Sloveniji so se zmanjšale z 20,6 milijonov ton zmanjšanja emisij ekvivalenta CO2 v letu 2005 na 16 milijonov ton v letu 2022. K temu 23-odstotnemu toplogrednih zmanjšanju je v veliki meri prispevalo zmanjšanje emisij v sektorjih, ki so vključeni plinov do leta v evropski sistem za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov EU ETS 2020. (zmanjšanje za 3,9 milijona ton), medtem ko so drugi sektorji, ki spadajo pod slovensko podnebno politiko, k zmanjšanju prispevali le 0,8 milijona ton (glej Graf ▶ Evropski 5 za dodatne podatke in vire). podnebni cilji in politike so najbolj napredni na svetu, kar je pomembno za Slovenijo kot državo, ki je močno izpostavljena podnebnim spremembam. Graf 5 . Emisije toplogrednih plinov v Sloveniji med letoma 2005 in 2022; vir: EEA, EEA Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v Sloveniji je jasno povezano z okvirom podnebne politike EU, ki med drugim vključuje zavezujoče skupne in nacionalne podnebne cilje, sistem za trgovanja z emisijami, emisijske standarde (zlasti 12 za avtomobile) ter sofinanciranje nizkoogljične infrastrukture. Čeprav je EU v svetovnem merilu vodilna regija na področju zmanjševanja emisij in Slovenija podpira to usmeritev, napredek še zdaleč ni dovolj velik in hiter za uresničevanje cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C do konca stoletja, saj zaenkrat ni znatnih strukturnih sprememb naših prometnih, ogrevalnih in industrijskih podsistemov. Tako kot EU je tudi Slovenija dosegla svoje cilje glede zmanjšanja emisij do leta 2020, pri čemer pa so bili slednji doseženi tudi zaradi gospodarskega upada med pandemijo bolezni covid-19. Poleg tega cilj ni bil zelo ambiciozen in prispevek Slovenije k zmanjšanju emisij je še vedno nezadosten. V dveh največjih sektorjih izven sistema EU ETS, prometu in kmetijstvu, so se emisije od leta 2005 celo povečale. To je problematično tudi zato, ker je izpostavljenost Slovenije vplivom podnebnih sprememb zelo velika. Graf 6 . Povišanje letne povprečne temperature v Sloveniji glede na predindustrijsko dobo: meritve do leta 2022 in scenariji do leta 2100; vir: Berkeley Earth V Sloveniji je povprečna temperatura zraka že 2,4 °C nad predindustrijsko ravnjo, višina snežne odeje pa se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja več kot prepolovila. Poletna vročina in suša obremenjujeta kmetijstvo, ljudi, živali in rastline; ekstremni vremenski dogodki, kot so neurja, močni nalivi in toča, pa povzročajo vse večjo škodo. Gospodarska škoda na prebivalca zaradi ekstremnih dogodkov, povezanih z vremenom in podnebjem, je bila v Sloveniji med letoma 1988 in 2022 najvišja med vsemi državami EU, pri čemer škoda zaradi poplav avgusta 2023 sploh še ni vključena v statistiko. 13 Graf 7 . Gospodarska škoda na prebivalca zaradi ekstremnih dogodkov, povezanih z vremenom in podnebjem, v državah EU, 1980-2022; vir: EEA EU ima pomembno vlogo tudi pri prilagajanju na podnebne spremembe in odpravljanju njihove škode. Slovenija je na primer iz Solidarnostnega sklada EU hitro prejela 100 milijonov evrov za odpravo posledic poplav avgusta 2023. Poleg tega so sredstva EU glavni vir za financiranje ukrepov protipoplavne varnosti, ki pa jih Slovenija v preteklosti ni najbolje črpala. Glavni prihajajoči izzivi pri prehodu na podnebno nevtralnost so naraščajoča neenakost in s tem povezana cenovna (ne)dostopnost tehnologij z nizkimi emisijami, prehod z dizelskih in bencinskih vozil na trajnostno mobilnost, nadomestitev TEŠ-6 in ob koncu življenjske dobe tudi JEK z električno energijo iz OVE ter razogljičenje energetsko intenzivne industrije. Slovenija bo pri tem prehodu potrebovala podporo EU. Poleg tega je jasno, da je Slovenija tako majhna, da lahko na globalni ravni na podnebne spremembe vpliva le z aktivnim sooblikovanjem stališča in agende EU na področju podnebnih politik. Globalno podnebno ukrepanje je v neposrednem interesu Slovenije kot ene najbolj prizadetih evropskih držav. 14 1.4 VODA Poglavitni dosežki: Z izrazom voda v tem kontekstu označujemo različne okoljske vidike, vključno s kakovostjo in razpoložljivostjo pitne vode, odpadno vodo, sladkovodnimi ▶ Delež prebivalcev in morskimi ekosistemi, pa tudi pomanjkanjem vode, sušo in na drugi strani Slovenije, katerih poplavami. Medtem ko se razpoložljivost vode spreminja sezonsko – včasih odpadne vode se je je preveč, včasih premalo – in krajevno ter je močno povezana s globalnimi čistijo na čistilnih podnebnimi spremembami, sta kakovost vode in kakovost vodnih ekosistemov napravah, se je močno povezani z nacionalnimi in lokalnimi dejavniki. od vstopa v EU znatno povečal. Čeprav se v Sloveniji onesnaževanje vode z različnimi onesnaževali v zadnjih 20 letih zmanjšuje, so npr. v Savinjski in Dravski dolini še vedno prisotne visoke ▶ Onesnaževanje koncentracije nitratov v podzemni vodi, ki v nekaterih letih celo presegajo mejno voda s pesticidi in vrednost za pitno vodo. Glavni razlog za to je uporaba dušikovih gnojil v kmetijstvu. nekaterimi gnojili Tudi vsebnost pesticidov se v podzemni vodi na splošno zmanjšuje, a koncentracije se je zmanjšalo, nekaterih pesticidov, predvsem fitofarmacevtskih sredstev, še vedno ne dosegajo vendar težave standardov kakovosti, predvsem v ravninskih predelih Slovenije z intenzivnim na lokalni ravni kmetijstvom, kot sta Dravska in Murska kotlina. ostajajo. Graf 8 . Poraba sredstev za varstvo rastlin na hektar obdelovalnih zemljišč v Sloveniji, 2000–2021; vir: ARSO 15 Zmanjšala se je tudi onesnaženost pitne vode z bakterijo E. coli. Pri tem je pomembno, da se je znatno povečal delež prebivalcev, ki so priključeni na ustrezno čiščenje odpadnih voda, od manj kot 20 % pred vstopom v EU na trenutnih 65 %. Razvoj infrastrukture za ravnanje z odpadno vodo je bil močno sofinanciran s sredstvi iz kohezijskega in drugih finančnih skladov EU. Graf 9 . Prebivalstvo, priključeno na komunalne čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja; vir: SURS Medtem ko se je v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala količina nekaterih onesnaževal v vodi, je bil razvoj vodnih ekosistemov manj ugoden. Gradnja več hidroelektrarn, razcvet turizma ob vodi, pa tudi s podnebjem povezane spremembe v vodnem krogu so povzročili velik pritisk na vodne ekosisteme. Da ni še več hidroelektrarn, ki spremenijo reke, kot je Sava, v verigo akumulacijskih jezer – namesto da bi pustile reko prosto teči – je tudi zasluga predpisov EU, npr. okvirne direktive o vodah. Po drugi strani pa prizadevanja EU za povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) in pospešitev postopkov izdaje dovoljenj za projekte OVE povečujejo pritisk za gradnjo dodatnih hidroelektrarn. Osrednjo vlogo pri varovanju in obnovi vodnih ekosistemov bo imel zakon o obnovi narave, o katerem v času pisanja tega poročila poteka obsežna politizirana razprava in katerega sprejetje je v tem trenutku negotovo. 16 1.5 ODPADKI Poglavitni dosežki: ▶ V zadnjih 20 letih se je delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov močno povečal, medtem ko se je delež odloženih komunalnih odpadkov na odlagališčih močno zmanjšal. Vir fotografije: JP Voka Snaga ▶ Za več vrst odpadkov so bili Odpadki so področje, na katerem je vpliv članstva v EU močno viden. V skladu uvedeni posebni z direktivo o odlagališčih odpadkov je mogoče odlagati le zelo majhen del vseh sistemi zbiranja trdnih komunalnih odpadkov, medtem ko jih je treba veliko večino reciklirati ali iz in ravnanja njih pridobiti energijo. Nujen pogoj za to je izvajanje ločenega zbiranja, tako da je (npr. odpadna mogoče steklo, papir, plastiko in kovine reciklirati, biološko razgradljive odpadke električna in pa stabilizirati. Delež ločenega zbiranja vseh komunalnih odpadkov se je v Sloveniji elektronska povečal z 9 % leta 2002 na 73 % leta 2022. V istem obdobju se je delež odlaganja oprema, baterije, komunalnih odpadkov na odlagališčih zmanjšal z 88 % na 8 %. vozila in gradbeni odpadki). Graf 10 . Komunalni odpadki v Sloveniji; vir: SURS 17 Največja preostala težava je, da je skupna količina komunalnih odpadkov še vedno prevelika in da se je po vstopu v EU celo povečala za četrtino. Preprečevanje nastajanja odpadkov ostaja v Sloveniji in po vsej EU v veliki meri nerešen izziv. Zato je izvajanje Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo ter drugih politik na tem področju pomembnejše kot kadar koli prej. Poleg količine se je v zadnjih 20 letih povečala tudi kompleksnost nekaterih tokov odpadkov. Sem spada npr. odpadna električna in elektronska oprema (OEEO), ki vsebuje veliko dragocenih, pa tudi okolju nevarnih snovi, in katere količina se je v zadnjih dveh desetletjih hitro povečevala. Količina električne in elektronske opreme, ki je letno dana na slovenski trg, se je med letoma 2006 in 2021 povečala za 100 %, na več kot 54 milijonov kg, medtem ko se je stopnja ločenega zbiranja odpadne OEEO povečala le s 26 na 38 %. Graf 11 . Odpadki električne in elektronske opreme; vir: Eurostat Poleg OEEO ima EU posebne predpise tudi za različne vrste drugih odpadkov, vključno z vozili, baterijami, gradbenimi odpadki, embalažo in biološko razgradljivimi odpadki. Ker je pri večini tokov odpadkov trend podoben kot pri OEEO – ravnanje z odpadki se izboljšuje, medtem ko količine odpadkov ostajajo na visoki ravni ali se celo povečujejo – bo pomembno, da začnemo preprečevati nastajanje odpadkov in podpremo kroženje »odpadkov« kot novih materialov v pretežno krožnem gospodarstvu. 18 1.6 ZELENO GOSPODARSTVO Poglavitni dosežki: S članstvom v EU je bila Slovenija po eni strani podvržena pritisku za spremembe in inovacije na okoljskem področju, saj so okoljski standardi na celini med ▶ Sektor okoljskega najstrožjimi na svetu. Po drugi strani pa je dobila tudi boljši dostop do velikega trga blaga in storitev za okolju prijaznejše produkte, storitve in inovacije, kar je privedlo do več zelenih raste in zagotavlja delovnih mest ter večjega izvoza okoljskega blaga in storitev. Poleg okoljskih zelena delovna standardov sta slovensko zeleno gospodarstvo spodbudila tudi ureditev in podpora mesta ter ustvarja EU zelenemu javnemu naročanju. dodano vrednost in priložnosti za izvoz. ▶ Slovensko gospodarstvo je od vstopa v EU postalo učinkovitejše pri rabi vode in virov, zmanjšala se je tudi količina emisij toplogrednih plinov na enoto BDP. Graf 12 . Zaposlenost in izvoz sektorja okoljskega blaga in storitev; vir: SURS Sektor okoljskega blaga in storitev v Sloveniji raste in postaja vse pomembnejši za celotno gospodarstvo. Pri tem statistika zelenih delovnih mest (glej Graf 12) še podcenjuje dejansko zaposlenost, ker vključuje le delovna mesta v zelenih sektorjih, ne pa tudi zelenih delovnih mest v drugih sektorjih (npr. okoljski menedžer v energetsko intenzivnem podjetju). Natančnejše podatke 19 o obsegu zelene ekonomije pa bodo prinesle zahteve EU za poročanje podjetij o trajnostnosti in razširjena uporaba taksonomije EU, ki opredeljuje trajnostne gospodarske dejavnosti. Ti dve uredbi sta skupaj z uredbo o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev namenjeni povečanju financiranja zelenega prehoda s strani zasebnega sektorja. V tem obdobju pa se ni razvijal le zeleni sektor – slovensko gospodarstvo je v celoti postalo učinkovitejše pri rabi vode in virov, hkrati pa se je zmanjšala tudi količina emisij toplogrednih plinov na enoto BDP. Vendar pa sta se v istem obdobju proizvodnja in potrošništvo tako močno povečala, da se izboljšanje učinkovitosti ni odrazilo v znatnem zmanjšanju emisij ter porabe virov in vode. Graf 13 . Trend emisijske, vodne in snovne produktivnosti v obdobju 2002–2021 (2002 = 100); vir: SURS Za zmanjšanje okoljskih problemov so pomembne tudi ekološke inovacije na področju tehnologije in Slovenija je na tem področju v zadnjih letih skoraj dohitela povprečje EU (glej graf spodaj). Vendar EU in Slovenija ne bosta mogli doseči okoljskih ciljev, če se bo hkrati nadaljevala neomejena rast proizvodnje in potrošnje. Za resnično ozelenitev gospodarstva je potreben premik od fokusa na rast k zadostnosti in pravičnejši porazdelitvi blaginje. 20 Graf 14 . Indeks ekoinovacij (12 kazalnikov s petih tematskih področij) za Slovenijo in EU-27 (EU leta 2013 = 100); vir: ARSO Priložnosti, povezane z zelenim gospodarstvom, so v nadaljevanju prikazane na dveh primerih: energetsko učinkovitostjo izdelkov in ekološkim kmetijstvom. 21 1.6.1 ENERGETSKO UČINKOVITI IZDELKI EU že od leta 2009 določa zahteve glede energetske učinkovitosti, ki zajemajo različne skupine izdelkov (npr. računalnike, hladilnike, žarnice, črpalke itn.). Slovensko gospodarstvo je imelo od napredne evropske regulative dvojno korist. Prvič, gospodarstvo in gospodinjstva porabijo manj energije, saj so naprave postale učinkovitejše, s tem pa so se zmanjšali tudi stroški. Drugič, regulativa zagotavlja konkurenčno prednost številnim slovenskim podjetjem, ki razvijajo in proizvajajo energetsko učinkovite izdelke, kot so npr. mali gospodinjski aparati ali električni motorji. Graf 15 . Raba električne energije v slovenskih gospodinjstvih po namenu; vir: SURS Na drugi strani pa je pri več kategorijah naprav prisoten močan povratni učinek (angl. rebound effect), ko je povečanje učinkovitosti, ki so ga spodbudili predpisi EU, izničeno ali celo preseženo z uporabo več in večjih naprav. Na grafu je tak učinek viden v zadnjih letih pri hladilnikih. Tudi skupna poraba energije računalniških zaslonov in televizorjev se v zadnjih letih kljub učinkovitejši tehnologiji povečuje. Z zmanjševanjem porabe energije naprav se povečuje pomen snovnega in energetskega odtisa pri proizvodnji naprav, zlasti zato, ker jih kupujemo vedno več. Novi predpisi o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke, vključno z določbami o vzdržljivosti in popravljivosti aparatov, bodo prinesli nove priložnosti za inovativna zelena podjetja ob nadaljnjem zmanjševanju vplivov na okolje. 22 1.6.2 EKOLOŠKO KMETIJSTVO Že odkar je Slovenija članica EU, slednja podpira ekološko kmetijstvo s subvencijami v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike. Trženje ekoloških proizvodov je bilo močno podprto z uvedbo skupnega logotipa ekološke pridelave Evropske unije. Posledično se je delež kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi, a vztrajno povečeval z manj kot 5 % pred letom 2005 na 11 % leta 2022. Graf 16 . Delež površin z ekološkim kmetovanjem v obdobju 2000–2022; vir: ARSO Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora pripravila tudi Akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave. Cilj načrta je do leta 2030 povečati površine z ekološkim kmetovanjem v EU na 25 % vseh kmetijskih zemljišč. Ta cilj je omenjen tudi v strategiji Od vil do vilic, katere ključni cilj je prehod k trajnostnemu sistemu pridelave in predelave hrane. Za drobno in raznoliko kmetijstvo v Sloveniji ter za naravno okolje, bogato z biotsko raznovrstnostjo, je preusmeritev v ekološko kmetijstvo ob naraščajočem povpraševanju po ekoloških proizvodih velika priložnost. 23 1.7 POVZETEK IN POGLED NAPREJ Pred desetimi leti je dr. Fedor Černe, član ožje pogajalske skupine za pristop k EU, na vprašanje o dosežkih Slovenije na okoljskem področju v prvih desetih letih članstva v EU odgovoril: » In kaj se je dogajalo glede okolja? Marsikaj smo naredili hitreje, kakor bi, če bi ostali zunaj. Morda še največji je bil napredek pri čiščenju odpadnih voda. Tudi marsikatera okoljska vrednota je ostala ohranjena. Več je ostalo na drugi strani bilance. Okolje je ostalo obrobno področje in predmet trgovanja s položaji v zadnjih fazah vsakokratnih koalicij. Bolj kot razvojni naboj varstva okolja je učinkovala grožnja s kaznijo z Evropskega sodišča. Zdi se, da se je kompas pokvaril. « Če kompas razumemo kot okoljske cilje, ki nam kažejo smer, lahko za drugo desetletje Slovenije v EU rečemo, da kompas zdaj na nekaterih področjih deluje bolje. Imamo jasne srednje- in dolgoročne cilje za emisije toplogrednih plinov, obnovljive vire energije, porabo energije, kakovost zraka, uporabo pesticidov in gnojil, zbiranje in obdelavo odpadkov, raziskave in razvoj, pa tudi za ohranjanje narave in obnovo ekosistemov. Še več, na nekaterih področjih imamo poleg kompasa precej natančne opise poti. V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu je na primer navedenih več kot 200 ukrepov, s pomočjo katerih naj bi dosegli nacionalne podnebno-energetske cilje do leta 2030. V programih ravnanja z odpadki in preprečevanja odpadkov je na desetine ukrepov, prav tako v načrtih za upravljanje voda. Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 vsebuje 70 ukrepov. In tako naprej. Pa vendar nam niti kompas niti opisi poti, cilji in akcijski načrti ne bodo pomagali, če ne bomo sledili svojim zavezam oziroma če ne bomo izvajali ukrepov. Vrzel pri izvajanju okoljske politike se povečuje. Posledica tega so postopki EU za ugotavljanje kršitev proti Sloveniji in globe zaradi nedoseganja ciljev, kot na primer pri cilju za obnovljive vire energije. Poleg izzivov pri izvajanju konkretnih ukrepov je težava tudi v tem, da EU ni prinesla rešitve za temeljni problem, tj. strateško usmeritev v neomejeno gospodarsko rast na omejenem planetu. EU kot ena najbogatejših svetovnih regij ni izpolnila svoje moralne dolžnosti, da bi bila v mednarodnem prostoru zgled trajnostnega razvoja v okviru znanstveno opredeljenih planetarnih mej. 24 Evropska komisija se zaveda, da Evropa zaostaja – morda ne za drugimi svetovnimi regijami, gotovo pa za tem, kar je znanstveno dokazano vzdržno za naravo in ljudi. V svojem pregledu izvajanja okoljske politike za leto 2022 je tako prišla do naslednje ugotovitve: »Č e bomo še naprej uničevali ekosisteme, od katerih smo povsem odvisni, bodo prihodnje generacije plačale strašno ceno. Situacija je bolj zaskrbljujoča kot kadar koli prej. Ob upoštevanju nenehnega izumiranja vrst in uničevanja gozdov, suš, degradacije tal, onesnaženosti zraka, zmanjšanih zalog vode, izgube biotske raznovrstnosti, naravnih nesreč in katastrof, ki jih povzroči človek, je nekaj jasno: potrebno je odločno kolektivno ukrepanje, da obrnemo te trende ter obnovimo in zaščitimo svoje ekosisteme. « Slovensko okolje je zaradi 20-letnega članstva v EU nedvomno v boljšem stanju, kot bi bilo brez njega. Vendar morata tako Slovenija kot EU zares odločno in kolektivno ukrepati, da obrneta negativne trende in ohranita naravne ekosisteme, ki vsak dan omogočajo in bogatijo naše življenje. 25 II. DRUGI DEL: Razvoj sistema varstva okolja v 20 letih članstva Slovenije v EU 2. 1 BISTVENE SPREMEMBE OKOLJSKEGA SISTEMA OD VSTOPA SLOVENIJE V EU Vstop Slovenije Ob pridružitvi EU se je Slovenija zavezala spoštovati Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta določa prenos dela suverenosti držav članic na EU. Tako v Evropsko je v izključni pristojnosti EU odločanje o carinski uniji, konkurenci za delovanje unijo (EU) je notranjega trga, monetarni politiki držav, ki prevzamejo evro, ter ohranjanju pomembno morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike in skupne trgovinske politike prispeval k (3. člen PDEU). Glede odločanja na nekaterih drugih področjih pa si EU z državami deli pristojnost (deljena pristojnost). Sem sodi okolje, pa tudi kmetijstvo in ribištvo, boljšemu razvoju energija in promet ter nekatera druga področja (4. člen PDEU). Deljena pristojnost varstvu okolja v pomeni, da države članice ukrepajo le, če se EU odloči, da na določenem področju ne Sloveniji. bo ukrepala. Tako je približno 80 odstotkov zakonodaje na področju okolja sprejete na ravni EU,1 kjer se odločitve sprejemajo v obliki neposredno pravno zavezujočih uredb in sklepov ter direktiv, ki jih je treba šele prenesti v nacionalni pravni red. Sistem varstva okolja, kot ga imamo danes, se je začel v Sloveniji oblikovati že dolgo pred samim pristopom. Pomembni temelji za prihodnje napredno varstvo okolja so bili postavljeni že v Ustavi RS z vključitvijo pravice do zdravega življenjskega okolja. Zato se je okoljska zakonodaja, ki je bila sprejemana po osamosvojitvi, že zgledovala po ureditvah, smernicah in trendih v EU. Poseben normativni program za okolje pa je bil sprejet v obliki Okoljske pristopne strategije Slovenije za vključitev v Evropsko unijo, ki je bila priloga Državnemu programu za prevzem pravnega reda Evropske unije. Ko torej primerjamo stanje varstva okolja v naši državi pred njenim 1 McCormick, John (2001): Environmental Policy in the European Union. London, New York: Palgrave. 27 vstopom v EU in po njem, se moramo ozreti nazaj skoraj do osamosvojitve, saj je pričakovano članstvo zelo pospešilo razvoj sistemskega varstva okolja, hkrati pa tudi ambiciozno ratificiranje pomembnih konvencij, ki so tedaj nastajale – Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (ratificirana leta 1995), Konvencije o biološki raznovrstnosti (ratificirana leta 1996) ter Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (ratificirana leta 1998). Na področju okolja je glavna prednost članstva Slovenije v EU vpetost v širši sistem z naprednimi smernicami in predpisi, ki usmerjajo nacionalne ureditve k doseganju višjih standardov na področju okolja. Izvajanje te skupne politike pa je tudi institucionalno podprto. Evropska komisija nudi pomoč državam članicam, hkrati pa tudi nadzira njihovo spoštovanje predpisov EU, jih opominja, lahko pa zoper njih začne tudi sodni postopek pred Sodiščem EU. Ta mehanizem je bil v Sloveniji doslej večkrat učinkovit, saj so se nekateri problemi razrešili šele, ko je Evropska komisija začela postopek zoper Slovenijo. V veliko pomoč državam je s svojo široko sodno prakso tudi Sodišče EU, ki nacionalnim sodiščem omogoča, da se pri svojem odločanju obrnejo nanj za mnenje (postopek predhodnega odločanja). Zato varstvo okolja ne more biti le predmet interesov vsakokratne oblasti. 28 2.2 UREDITEV OKOLJA V ČASU PRISTOPNEGA PRILAGAJANJA Ob osamosvojitvi je bil v Republiki Sloveniji v veljavi pravni red, ki ga je naša država podedovala iz Jugoslavije. Veliko predpisov je bilo že prej sprejetih na ravni Socialistične republike Slovenije, nekaj pa jih je bilo sprejetih na ravni zvezne države. Tako so bili ob osamosvojitvi glavni predpisi na področju okolja in narave naslednji: ▶ Zakon o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75), ▶ Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 29/86), ▶ Zakon o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja (Uradni list SRS, št. 2/90), ▶ Zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78 in 29/86), ▶ Zakon o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), ▶ Zakon o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85, 29/86 in 24/89), ▶ Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86, 42/89), ▶ Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in Uradni list RS, št. 26/92). Slovenija je takoj po osamosvojitvi začela s pripravljanjem na kasnejšo priključitev EU. Za članice, ki so se pridruževale v istem času kot Slovenija (1. maj 2004), je bil prilagoditveni pritisk zelo velik, saj so morale svoj pravni red uskladiti že pred polnopravnim članstvom v EU. Tako se je po osamosvojitvi pri spreminjanju oziroma sploh vzpostavljanju sistemske ureditve varstva okolja in narave Slovenija zgledovala po ureditvi EU. Poleg prenosa tedaj veljavnih direktiv v nacionalni pravni red se je morala pripraviti tudi na izvajanje neposredno zavezujočih uredb in sklepov EU. V predpristopnem obdobju so bili tako sprejeti novi ključni zakoni: ▶ Zakon o varstvu okolja – ZVO (Uradni list RS, št. 32/93) in tik pred vstopom novi Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list RS št. 42/04), 29 ▶ Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS št. 56/99), ▶ Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93), ▶ Zakon o vodah (Uradni list RS št. 67/02). S temi zakoni smo dobili sistemsko ureditev, skladno s predpisi EU, ki (sicer s številnimi spremembami) velja še danes. Zakon o varstvu okolja je bil sicer leta 2022 sprejet v novi različici (ZVO-2, Uradni list RS št. 44/22), vendar konceptualno ostaja enak. Med pomembnejše učinke te nove sistemske zakonodaje lahko uvrstimo vsaj: ▶ boljšo ureditev zbiranja in ravnanja z odpadki ter ravnanja z odpadnimi vodami (čistilne naprave); ▶ vzpostavitev posebnih varstvenih območij Natura 2000 na podlagi Zakona o ohranjanju narave (danes ima Slovenija največji delež ozemlja pod režimom Natura – 355 območij, ki pokrivajo 37,16 odstotkov slovenskega ozemlja); ▶ vzpostavitev instituta okoljske škode, ki pomeni uresničitev načela »povzročitelj plača«, temeljnega načela varstva okolja. Po tem načelu morajo povzročitelji škode delom okolja (tlom, vodi, zavarovanim vrstam) slednjo na lastne stroške sanirati.2 Gre za odnos povzročitelj škode – narava, ne pa za klasični odnos povzročitelj škode – lastnik zemljišča. Za okolje pa je izrednega pomena tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki se sicer ne nanaša le na okoljske podatke, a je s svojimi pravili in institutom Informacijskega pooblaščenca vzpostavil povsem nove standarde objavljanja javnih podatkov in dostopa do njih, kar je na področju okolja izjemno pomembno.3 Med pridobitve slovenskega pravnega reda zaradi priključitve k EU lahko štejemo tudi vse nadaljnje nove okoljske ureditve, ki zaradi alarmantnega stanja oziroma okoljske, podnebne in biodiverzitetne krize, predvsem s t. i. zelenim dogovorom v zadnjem mandatu, težijo k vse višjim okoljskim standardom. Ugotovitve: Usklajevanje slovenske ureditve varstva okolja in narave s pravnim redom EU se je začelo že takoj po osamosvojitvi Slovenije. Izhodiščno stanje so opredeljevali predpisi, ki jih je naša država podedovala od prejšnje ureditve, sprejete na ravni republike. Ta ureditev je bila področna, ni bilo sistemskega krovnega zakona za okolje in naravo, narava je bila kot naravna dediščina obravnavana skupaj s kulturno dediščino. V pristopnem obdobju je bila sprejeta nova ključna krovna zakonodaja – predvsem Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju narave – ki je uveljavila napredno okoljsko ureditev višjih standardov. Če Slovenija ne bi bila v EU, verjetno ne bi imela odprtega dostopa do okoljskih informacij, vzpostavljenih varstvenih območij Natura 2000 in napredne ureditve zbiranja in ravnanja z odpadki. 2 Institut okoljske škode je bil l uveden s prenosom Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode. 3 Prenos Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju. 30 2.3 ŠIRŠI PROGRAMSKI OKVIR ZA OKOLJE IN NARAVO Prilagoditev nacionalnih politik področnim politikam EU je dejansko zahtevnejši proces, kot je prilagoditev pravnega reda in institucionalnega okvira za njegovo izvajanje. Glede na to, da je bilo okolje obravnavano zgolj po posameznih področjih delih okolja, narava pa v okviru »naravne in kulturne dediščine«, pred začetkom pristopanja Slovenije ni bilo jasnega programskega okvira področja okolja. Morda se zdi, da je bil proces prilagajanja zato manj zahteven, saj je bilo treba področje le »napolniti«. Vendar pa je bilo ob tem treba spremeniti tudi paradigme, ki so stale za prejšnjimi ureditvami, in jih prilagoditi paradigmam, ki so tedaj stale za ureditvijo EU. Če je bil sistem prej usmerjen na zmanjševanje onesnaževanja okolja, glede narave pa je bil bolj »konzervatorsko naravnan«, je bilo treba v času pristopnega prilagajanja posvojiti koncept trajnostnega razvoja ter simbiozo med ekonomskimi in okoljskimi dejavniki. To je bilo toliko težje, ker je Slovenija z osamosvojitvijo prešla na zasebno lastnino in tržno gospodarstvo in je imelo prebivalstvo glede tega velika pričakovanja in apetite, ki se še danes pogosto odražajo v nerazumevanju okoljsko in družbeno odgovornega lastništva in podjetništva. Vseeno je pritisk pričakovanega vstopa Slovenije v EU vodil tudi do priprave prvega Poročila o stanju okolja v Sloveniji leta 1996 in posledično sprejema prvega celovitega Nacionalnega programa varstva okolja, ki ga je sprejel Državni zbor (Uradni list RS, št. 83/99). Slednji je ujel duh časa in je pristop k EU razumel kot priložnost in spodbudo za učinkovito uresničevanje sodobne (trajnostne oz. sonaravne) okoljske politike. Osnovna cilja programa sta bila vzpostavitev boljšega okolja za življenje v Sloveniji ter uveljavitev okolja kot omejitvenega in spodbujevalnega dejavnika razvoja. Vzpostavil je tudi koncept trajnosti razvoja, predvsem kot vzvod spreminjanja tedanjih vzorcev proizvodnje in porabe oziroma –v najširšem pomenu – tedanjega razmerja med naravo in družbo. Program je želel biti čim konkretnejši in je stremel k strokovno utemeljeni opredelitvi ključnih problemov okolja, k uspešnosti in učinkovitosti mehanizmov njihovega razreševanja ter k preustroju proizvodnje in porabe po načelih trajnosti. 31 Za varstvo okolja in narave na nacionalni ravni pa so neprecenljivega pomena tudi strateški dokumenti EU, ki nenehno nastajajo kot odziv na ugotovljeno stanje okolja in tekočo problematiko. Taki pomembnejši strateški dokumenti EU so: ▶ Sedmi okoljski akcijski program – Okoljski akcijski program Unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta« (2013), ▶ Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu (2018), ▶ Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (2018), ▶ Strategija »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (2020), ▶ Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (2020), ▶ Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (2021), ▶ Strategija EU za tla do leta 2030 (2021), ▶ Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (2021), ▶ Osmi splošni okoljski akcijski program do leta 2030 (2022). Strateški dokumenti tako ves čas nudijo programski okvir in smerokaz tudi na področjih, kjer na nacionalni ravni (še) ni programskih dokumentov. Za njihovo izvajanje je EU vzpostavila tudi finančne instrumente (predvsem program LIFE), s pomočjo katerih je Slovenija izvedla že številne okoljske in naravovarstvene ukrepe, ki jih sicer ne bi zmogla financirati. Izjemnega pomena pa je tudi odločitev Evropskega parlamenta, ki je 2019 razglasilo podnebne in okoljske izredne razmere v EU. Ugotovitve: V odsotnosti programske ureditve področja okolja ter ob prehodu na zasebno lastnino in tržno gospodarstvo z osamosvojitvijo je prav zaradi pristopnega pritiska nastal prvi celovit programski dokument za področje okolja, Nacionalni program varstva okolja, ki je bil sodoben in usmerjen v učinkovito uveljavitev trajnostnega razvoja z identifikacijo in naslavljanjem ključnih problemov. Pomembno usmeritev za varstvo okolja in narave pa predstavljajo tudi programski dokumenti EU na področjih, za katera na nacionalni ravni nimamo ekvivalente ureditve. Izvajanje slednjih pa EU na ravni konkretnih projektov tudi finančno podpira, predvsem v okviru programa LIFE. 32 2.4 PREDPISI EU, POMEMBNI ZA SLOVENIJO Okoljsko politiko Slovenije so od pristopa Slovenije k EU naprej narekovali in oblikovali predpisi, sprejeti na ravni EU. Ti so v zadnjih 20 letih postajali vse naprednejši, saj se je EU začela intenzivneje odzivati na okoljsko, podnebno in biodiverzitetno krizo, ki so jo vse bolj razgrinjala poročila Evropske okoljske agencije. Ob tem pa je EU želela globalno delovati tudi kot zgled. Na naprednost okoljske politike v tem obdobju kažeta na eni strani tudi naraščanje konflikta varstva okolja in narave in podnebnih ukrepov predvsem s sektorjem kmetijstva in industrije, na drugi strani pa velik implementacijski deficit okoljske politike in predpisov, saj se slednji težko uveljavljajo. Spodaj naštevamo nekaj najpomembnejših okoljskih predpisov EU v zadnjih 20 letih, ki so imeli tudi pomemben vpliv na varstvo okolja v Sloveniji. 1. Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode je bila sicer sprejeta že tik pred vstopom Slovenije v EU, rok za njen prenos v nacionalni pravni red pa je bil sredi leta 2007. S to direktivo je bil v evropski pravni red vključen globalno izredno napreden predpis v korist narave. Direktiva namreč določa, da je izvajalec določenih bolj tveganih dejavnosti objektivno odgovoren za škodo vodi, tlom ali zavarovanim vrstam in njihovim habitatom, ki nastane zaradi njegove dejavnosti, in mora na svoje stroške izvesti preventivne oziroma sanacijske ukrepe za odpravo te škode. Za povzročitev škode zavarovanim vrstam in njihovim habitatom pa so lahko odgovorni tudi izvajalci drugih dejavnosti, če to storijo namenoma ali iz malomarnosti. Posebno vlogo pri ugotavljanju okoljske odgovornosti imajo po direktivi tudi fizične ali pravne osebe, ki bi bile lahko prizadete zaradi okoljske škode, ter nevladne organizacije, saj pristojnemu organu lahko javijo sum nastanka okoljske škode, poleg tega pa lahko tudi zahtevajo, da pristojni organ na podlagi te direktive ukrepa. Direktiva je bila prenesena v slovenski pravni red z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1B), kot pristojni organ za odločanje o okoljski škodi pa je bila določena Agencija RS za varstvo okolja (ARSO), ki je postopoma začela obravnavati posamezne primere. Slednje so jih večinoma sprožile nevladne organizacije, nekatere pa je agencija začela tudi po uradni dolžnosti. Tako je bil najodmevnejši primer okoljske škode zaradi požara v kemični tovarni Kemis d.o.o. leta 2017, ki je bila tudi okoljska nesreča. ARSO je v tem primeru podjetju naložil sanacijo okoljske škode. 33 2. Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti je sledila ratifikaciji Aarhuške konvencije s strani EU v letu 2005. Slovenija je konvencijo ratificirala že v letu 2004 in zato zanjo velja v nacionalnem okviru. Ker pa za področje okolja med EU in državami članicami velja deljena pristojnost, je bilo z vidika odločanja o okoljskih vprašanjih pomembno, da konvencijo ratificira tudi EU. Z uredbo je EU operativno uredila vse tri pravice Aarhuške konvencije, pri čemer je podrobneje opredelila pravico dostopa do okoljskih informacij ter sodelovanja javnosti pri sprejemanju načrtov in programov, nekoliko manj pa je razdelala pravico do sodnega varstva, kot jo določa Aarhuška konvencija. Prav zaradi pomanjkljivega zagotavljanja dostopa do sodnega varstva pa je bila EU tudi obravnavana pred pritožbenim odborom Aarhuške konvencije, zato je s spremembo Uredbe 1367/2006 to leta 2021 bistveno izboljšala. Čeprav se nanaša na odločanje na ravni EU, je uredba pomembno vodilo za izvajanje Aarhuške konvencije tudi na nacionalni ravni, saj je v Sloveniji konvencija prenesena v različne zakone, nimamo pa enotnega predpisa o izvajanju Aarhuške konvencije, ki bi pokril vse vidike konvencije. 3. Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije je na podlagi načela previdnosti zavezala proizvajalce, uvoznike in nadaljnje uporabnike, da proizvajajo, dajejo v promet ali uporabljajo takšne snovi, ki nimajo neugodnega učinka na zdravje ljudi in okolje. Po uredbi je treba vse snovi, ki so predmet navedenih postopkov, registrirati pri Evropski agenciji za kemikalije, ki je bila ustanovljena na podlagi te uredbe. Namen ureditve je prost pretok snovi na trgu EU, povečanje inovativnosti in konkurenčnosti kemične industrije EU ter omejevanje poskusov na živalih. Glede na pravno naravo uredbe kot splošnega akta se ta v Sloveniji uporablja neposredno, na nacionalni ravni pa je izvajanje uredbe podrobneje določila Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH). Pristojni nacionalni organ za kemikalije je Urad Republike Slovenije za kemikalije. Z vključitvijo v ta enotni sistem je Slovenija začela izboljševati varovanje zdravja ljudi in okolja pred tveganji, ki jih lahko predstavljajo kemikalije. 4. Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo je glede na usmeritve šestega okoljskega akcijskega programa združila do tedaj ločene ureditve glede zraka v različnih direktivah ter posodobila ureditev z namenom zmanjšanja onesnaženosti zraka do ravni čim manjših škodljivih učinkov na zdravje ljudi. Namen direktive je določitev ciljev glede kakovosti zunanjega zraka ter ocenjevanje njegove kakovosti na podlagi skupnih metod in meril. Na njeni podlagi so morale države določiti pristojne organe in telesa, odgovorne za ocenjevanje kakovosti zraka, odobritev merilnih sistemov, zagotavljanje natančnosti meritev in usklajevanje programov zagotavljanja kakovosti na svojem ozemlju – zagotoviti so torej morale kakovosten monitoring stanja po določenih metodah. Če na določenem območju ravni onesnaževal presežejo katero od mejnih vrednosti, kot jo določa direktiva, mora država pripraviti načrt za odpravo tega presežka. Ta direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka. Na podlagi tega je po ugotovljenih presežnih vrednostih (predvsem delcev PM10) vlada sprejela več odlokov o kakovosti zraka na določenih območjih (mestna občina Ljubljana, Murska Sobota, Celje, Zasavje), s čimer se je začela izboljševati kakovost zraka v Sloveniji. 34 5. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv je vzpostavila celovit okvir na področju ravnanja z odpadki in razveljavila nekatere prejšnje področne ureditve. Usmerjena je v preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov in njihovega škodljivega vpliva na okolje in zdravje ljudi ter v zmanjšanje celotnega vpliva uporabe virov. Opredeljuje odpadke in določa osnovne koncepte v zvezi z ravnanjem z odpadki, recikliranjem in predelavo. Postavila je prioritete ravnanja z odpadki – preprečevanje njihovega nastajanja, ponovno uporabo, recikliranje, drugo predelavo in nazadnje odstranjevanje. V skladu z direktivo lahko države članice določijo tudi razširjeno proizvajalčevo odgovornost. V slovenski pravni red je bila direktiva prenesena v Zakon o varstvu okolja in Uredbo o odpadkih,4 novi Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) pa je izkoristil tudi možnost določitve razširjene proizvajalčeve odgovornosti, s čimer je uveljavil zelo napredno ureditev ravnanja z odpadki. Slednje se je v zadnjih 20 letih v Sloveniji bistveno izboljšalo. Ravno glede teh določil pa so nekatere družbe za ravnanje z odpadki po sprejemu zakona vložile pobudo za presojo ustavnosti pri Ustavnem sodišču, ki je izvajanje spornih določil zadržalo in se za predhodno mnenje obrnilo na Sodišče EU (glej 5. poglavje). 6. Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja predstavlja vpeljavo povsem novih institutov glede varstva okolja v kazensko pravo držav članic, saj obstoječi sistemi kazni niso bili zadostni za učinkovito varstvo okolja. Direktiva določa, da morajo države članice določena dejanja opredeliti kot kaznivo dejanje, če so storjena naklepno ali iz hude malomarnosti. Za ta dejanja so lahko kazensko odgovorne tudi pravne osebe. Po direktivi morajo biti kaznovana različna nedovoljena ravnanja, ki lahko škodujejo življenju ali zdravju ljudi in povzročijo škodo okolju – npr. izpusti v zrak, tla, vode, neustrezno ravnanje z odpadki, izvajanje nevarnih dejavnosti, nedovoljena usmrtitev, uničevanje, posredovanje ali trgovanje z zaščitenimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, poslabšanje zaščitenih habitatov, proizvodnja, uvažanje, izvažanje, prodajanje ali uporaba snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, ter nedovoljena ravnanja z ionizirajočimi snovmi. V slovenski pravni red so bila tovrstna kazniva dejanja opredeljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B), ki se nanaša predvsem na dopolnitev 332. člena. S takšnim usmerjanjem pozornosti sistema varstva okolja tudi na kazenskopravno varstvo okolja se je začelo to področje krepiti v smislu učinkovitejšega kazenskega preganjanja. 7. Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic skupaj s Habitatno direktivo tvori temelj varstva narave in biodiverzitete v skladu s Konvencijo Združenih narodov o biološki raznovrstnosti. V okviru Evropske skupnosti je bila ureditev glede varstva ptic sicer vzpostavljena že leta 1979, pred Habitatno direktivo, vendar se je večkrat spreminjala in jo je bilo treba tudi posodobiti v obliki nove direktive. Po direktivi morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za ohranitev, vzdrževanje ali ponovno vzpostavitev zadostne pestrosti in površine habitatov za vrste ptic, ki jih določa direktiva, v njej pa so opredeljena tudi nedovoljena ravnanja s pticami. V slovenski pravni red je direktiva prenesena v številnih podzakonskih predpisih, sprejetih predvsem na podlagi Zakona o ohranjanju narave. Prav ta pravni okvir za varstvo ptic pa v Sloveniji uveljavlja učinkovitejše varstvo ptic, katerih habitati in populacije se pomembno krčijo. Zoper Slovenijo je bilo v preteklosti sproženih 4 Uredba o odpadkih, Uradni list RS, št. 103/11, ki jo je kasneje zamenjala nova Uredba o odpadkih, Uradni list RS št. 37/15. 35 že več postopkov ugotavljanja kršitev direktive, ker država ni določila vseh najprimernejših območij kot območja Natura 2000 ter zaradi upadanja populacij travniških vrst ptic kot posledice netrajnostnih kmetijskih praks na varovanih območjih (pobude za začetek postopkov praviloma podaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije). 8. Glede blaženja podnebnih sprememb je EU poleg delujočega sektorja trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (TGP) sprejela več predpisov, s katerimi je določila tri ključne cilje za zmanjšanje izpustov TGP do leta 2020: zmanjšanje izpustov TGP za 20 odstotkov glede na raven iz leta 1990, povečanje deleža elektrike iz obnovljivih virov energije v končni rabi na 20 odstotkov ter izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 odstotkov (20-20-20). Ti predpisi so bili predvsem: ▶ Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je določila najmanjši prispevek držav članic za doseganje zaveze zmanjšanja emisij TGP v obdobju 2013–2020. Za obdobje naslednjega desetletja pa je bila sprejeta Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013; ▶ Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES, ki je določila skupni okvir za spodbujanje energije iz obnovljivih virov in obvezne nacionalne deleže. ▶ Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES, ki je določila skupni okvir ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti v EU za namenom uresničitve cilja na tem področju do leta 2020. Po sprejemu Evropskega zelenega dogovora so bili novi cilji določeni tudi za desetletje 2020–2030. Področne direktive so bile prenesene v slovenski pravni red, najprej v Energetski zakon (EZ in EZ1),5 kasneje pa so bili sprejeti tudi področni zakoni (Zakon o učinkoviti rabi energije, Zakon o spodbujanju rabe energije). Ambicioznejša normativna ureditev področja energetike za zmanjšanje izpustov TGP je v preteklih dveh desetletjih torej v celoti slonela na okviru ciljev in ukrepov, kot jih je normirala EU. Predvsem v obdobju 2012–2020 je bil to skoraj izključni »motivator« prizadevanj Slovenije za zmanjšanje izpustov TGP, ki si jih je v skladu z zahtevami EU zastavila z Operativnim programom ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, ki ga je v sprejela vlada. Spremljanje izvajanja operativnega programa in s tem napredka Slovenije pa je od leta 2017 dalje zagotovilo Podnebno ogledalo v okviru projekta Podnebna pot, ki ga je vodil Inštitut Jožef Stefan in je bil financiran iz programa EU LIFE ter sofinanciran iz Sklada za podnebne spremembe. Slovenija je svojo ureditev prilagodila tudi skupnemu trgovalnemu sistemu z emisijskimi kuponi in v letu 2009 vzpostavila Podnebni sklad za financiranje ukrepov blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. 5 Uradni list RS št. 27/07 in Uradni list RS št. 17/14. 36 9. Področje dovoljevanja dejavnosti s stališča varstva okolja in narave je bilo na ravni EU urejeno že pred vstopom Slovenije v EU, in sicer s strateško presojo vplivov na okolje in presojo vplivov na okolje s presojo sprejemljivosti za naravo in okoljevarstveno dovoljenje. Je pa prišlo v obdobju po pristopu do spremembe presoj vplivov na okolje in okoljevarstvenega dovoljenja: ▶ Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah, ki je nadgradila in vzpostavila celovit okvir dovoljenega onesnaževanja iz industrije, združila in posodobila številne področne direktive ter nadomestila in podrobneje uredila okoljevarstvena dovoljenja. ▶ Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, katere namen je bil izboljšanje kakovosti poročil o presoji vplivov na okolje ter učinkovitejše varstvo okolja skozi presoje. Te vsebine so v slovenskem pravnem redu urejene v Zakonu o varstvu okolja in njegovih podzakonskih predpisih, s tem pa Slovenija sledi višanju standardov in kakovosti teh ključnih presoj in postopkov za varstvo okolja. 10. Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999, zaradi svoje pomembnosti poimenovana tudi podnebni zakon, določa pravno zavezujoč okvir za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v skladu s Pariškim sporazumom ter za dosego podnebne nevtralnosti EU do leta 2050. Tako državam, ki še nimajo svojih nacionalnih podnebnih zakonov, kamor sodi tudi Slovenija, nudi obvezujoč pravni okvir in prenaša ključne zaveze iz strateških dokumentov v normativno ureditev. Za območje EU sta določena cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 in vmesni cilj zmanjšanja izpustov TGP za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 glede na raven iz leta 1990. Za Slovenijo so še posebej pomembna določila glede prilagajanja na podnebne spremembe, kjer naša država z ukrepanjem zelo zaostaja. Države članice bodo morale namreč na podlagi analiz podnebnih sprememb in ranljivosti sprejeti nacionalne strategije in načrte prilagajanja. V okviru podnebnih prizadevanj bodo morale države tudi vzpostaviti podnebni in energetski dialog, v katerem bodo lokalni organi, organizacije civilne družbe, poslovna skupnost, vlagatelji in drugi zadevni deležniki ter širša javnost lahko dejavno sodelovali in razpravljali o doseganju cilja podnebne nevtralnosti. Ugotovitve: Zakonodaja EU, ki je nastajala ali se spreminjala po vstopu Slovenije v EU, je bistveno prispevala k ambicioznim ciljem in ukrepom varstva na področju okolja, narave in podnebja. Lahko bi rekli, da je bilo veliko storjenega prav zaradi te »prisile« in da je stanje zato veliko boljše, kot bi bilo, če Slovenija ne bi bila članica EU. 37 2.5 NOVOSTI INSTITUCIONALNE UREDITVE Poleg uskladitve Na ravni ministrstev je bilo že z osamosvojitvijo vzpostavljeno Ministrstvo za pravnega in varstvo okolja in urejanje prostora, prav zaradi pristopa Slovenije k EU pa so bile programskega vzpostavljene tudi nove institucije, ki so za okolje zelo pomembne, med njimi: okvira se je morala ▶ Agencija RS za okolje, ki je bila ustanovljena leta 2001 z združitvijo prejšnjega Slovenija ob Hidrometeorološkega zavoda RS, Uprave za varstvo narave RS in Seizmološkega vstopu v EU tudi zavoda RS in je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za okolje. Agencija institucionalno spremlja stanje okolja ter redno sodeluje z Evropsko okoljsko agencijo; prilagoditi za doseganje ustreznih ▶ Zavod RS za varstvo narave, ki je bil ustanovljen leta 1999 na podlagi Zakona standardov in za o ohranjanju narave in je neodvisen organ, saj ne deluje v sestavi ministrstva. samo izvajanje Zavod spremlja stanje narave, pripravlja strokovne podlage in lahko tudi okoljske politike. upravlja z zavarovanimi območji; Za to pa je bila ▶ Informacijski pooblaščenec kot samostojen državni organ, ki nadzira izvajanje potrebna, kot je bilo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. poudarjeno že v prvem nacionalnem V okviru institucionalne ureditve pa je treba poudariti tudi, da je pristop Slovenije programu varstva k Evropski uniji prinesel tudi bolje urejeno sodelovanje javnosti pri sprejemanju okolja, tudi okoljskih odločitev. Res je, da k temu Slovenijo zavezuje že sama Aarhuška okrepitev tedanjega konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala skoraj sočasno s pristopom k EU, vendar institucionalnega tudi EU od držav članic pričakuje, da zagotovijo visoke standarde sodelovanja okvira. javnosti pri okoljskih odločitvah. Tako je leta 2009 Državni zbor sprejel Resolucijo o normativni dejavnosti (Uradni list RS št. 95/09),6 ki je postavila temeljne zahteve glede sodelovanja javnosti pri oblikovanju predpisov. Na tej podlagi pa je bil vzpostavljen tudi portal E-demokracija, kjer so objavljeni osnutki predpisov za javno razpravo in vse nadaljnje faze postopka sprejemanja predpisa. Ugotovitve: Zaradi pristopa k EU je Slovenija pridobila vsaj tri institucije, pomembne za okolje: Agencijo RS za okolje, Zavod RS za varstvo narave in Informacijskega pooblaščenca. Vzpostavljeni so bili tudi višji standardi sodelovanja javnosti pri sprejemanju okoljskih odločitev in portal E-demokracija, kjer je možno spremljati predpise. 6 Vlada pa je posledično spremenila Poslovnik vlade RS (Uradni list RS št. 32/2010). 38 2.6 NADZOR EVROPSKE KOMISIJE IN SODIŠČA EU Za premoščanje implementacijskega deficita, ki je na področju okolja v celotni EU precejšen, sta zelo pomembni nadzorna funkcija Evropske komisije in njena pristojnost, da zoper državo članico sproži postopek pred Sodiščem EU. Evropska komisija začne postopek z neformalno poizvedbo (EU Pilot), nadaljuje pa s formalnim postopkom izrekanja opomina in nato predložitve zadeve Sodišču EU, ki ukrepa zoper državo kršiteljico. Zoper Slovenijo je Evropska komisija sprožila številne postopke – iz zadnjega poročila v letu 2023 je na primer razvidno, da je za področje okolja in narave odprtih 13 (formalnih) postopkov, ki se nanašajo na neprenos ali nepravilen prenos direktiv. Slovenski pristojni organi te postopke obravnavajo z vso resnostjo, kar praviloma vodi do odprave očitane kršitve evropskega pravnega reda. Gre torej za učinkovito pot do odprave kršitev, na katere lahko organizacije civilne družbe sicer dolgo neuspešno opozarjajo. Ta nadzorna funkcija Evropske komisije je zelo pomembna, ker bi sicer na nacionalni ravni drugi kratkoročni interesi vsakokratne vlade še pogosteje prevladali nad interesi varstva okolja in narave. Pomembna pa je tudi širša vloga Evropskega sodišča, saj slednje s svojo bogato sodno prakso usmerja države pri izvajanju evropske zakonodaje, poleg tega pa se lahko nacionalna sodišča obrnejo na Sodišče EU tudi za pridobitev mnenja glede izvajanja določenega predpisa (institut predhodnega odločanja). Ugotovitve: Evropska komisija ima pomembno vlogo pri nadziranju izvajanja evropske okoljske zakonodaje in je pri tem glede kršitev Slovenije tudi učinkovita, saj se v primeru začetega postopka pristojni nacionalni organi potrudijo, da kršitev čim prej odpravijo. Za vse deležnike je zelo koristna tudi sodna praksa Evropskega sodišča, za nacionalna sodišča pa možnost njegovega predhodnega odločanja. 39 2.7 KLJUČNE UGOTOVITVE Slovenija je s Vsaj 80 odstotkov okoljske politike in predpisov je oblikovanih na ravni EU, k čemur Slovenja tudi pomembno prispeva in praviloma podpira napredne rešitve. članstvom v EU To preprečuje spreminjanje nacionalnega sistema varstva okolja in narave glede privzela visoke na interese vsakokratne politike na oblasti, čemur je Slovenija glede na majhnost standarde države zelo izpostavljena. varstva okolja in Slovenija je morala za pristop k EU prilagoditi svoj pravni red, nacionalne politike narave in je vpeta in institucije. Postopek prilagajanja se je začel že kmalu po osamosvojitvi, ko je v širši sistem, Slovenija začela oblikovati področje varstva okolja in narave po zgledu EU. S tem ki pomembno se je bistveno spremenila dotedanja (iz prejšnje države podedovana) ureditev, ko so bila ustrezno regulirana le nekatera področja. Sprejeti so bili Zakon o varstvu prispeva k okolja, Zakon o ohranjanju narave, Zakon o vodah, Zakon o gozdovih ter Zakon vladavini prava o dostopu do informacij javnega značaja, ki je za okolje še posebej pomemben. na tem področju. Ob pristopu Slovenije k EU je bil nacionalni pravni red v celoti usklajen s tedanjo ureditvijo EU, za programsko prilagoditev pa je bil potreben večji premik v miselnosti in sprememba paradigem, predvsem z vpeljavo koncepta trajnostnega razvoja. Že pred letom 2000 je bilo izdelano tudi prvo poročilo o stanju okolja v Sloveniji in na njegovi podlagi sprejet prvi sodoben in k učinkovitemu ukrepanju naravnan Nacionalni program varstva okolja. Ob vzpostavitvi novih institucij za izvajanje zakonodaje, kot sta Agencija RS za okolje in Zavod RS za varstvo narave, se je nova zakonodaja začela pospešeno izvajati. Najvidnejši rezultati tega so bili vzpostavljena območja Natura 2000 ter napredno ravnanje z odpadki in odpadnimi vodami. Zakonodaja EU, ki je nastajala ali se spreminjala po vstopu Slovenije v EU, je bistveno prispevala k učinkovitejšemu varstvu okolja in narave ter podnebnemu ukrepanju v zadnjih 20 letih. Slovenija se je sproti prilagajala vsaj minimalnim zavezujočim obveznostim, saj je bila zaradi delitve pristojnosti dejansko »prisiljena« v to. Zato vsaj v tem delu ni prišlo do uveljavljanja kratkoročnih interesov vsakokratnih nacionalnih oblasti, so se pa ti interesi v večji meri kazali v implementacijskem deficitu okoljske zakonodaje in tudi številnih kršitvah zakonodaje EU. Zaradi članstva Slovenije v EU pa so se dvignili tudi standardi dostopa do okoljskih informacij in sodelovanja javnosti pri okoljskih odločitvah. Vzpostavljena sta bila tudi Informacijski pooblaščenec, neodvisen državni organ, ki skrbi za nadzor nad dostopom do informacij, ter portal E-demokracija, ki omogoča za spremljanje priprave predpisov in vključevanje v javne razprave. 40 Za izvajanje obsežne okoljske zakonodaje EU so potrebne večje kadrovske kapacitete, ki pa so v majhni državi stalen problem. Vendar pa na drugi strani ta nacionalni deficit pomembno premoščajo tako programski okvir EU in njene institucije kot financiranje okoljskih projektov. Posebej pomembna pa je tudi nadzorna funkcija Evropske komisije, ki nadzira spoštovanje predpisov s strani držav in v primeru zaznanih kršitev ukrepa z opomini ali nadalje s postopkom pred Sodiščem EU. Slednje s svojo bogato sodno prakso in pomočjo nacionalnim sodiščem povratno krepi vladavino prava v EU in Sloveniji. 41 Document Outline _Hlk159864845 _GoBack _l2nzcpu5rdqg _mwnbq7xvz7v _wx4hs5lgcg36 _cq202vz94eo _6w18399bfb03 _rw863nco5h4s _ki3u553t6efl _coxzezki5eyi _81ub4psubhm3 _z254k27jcwix _g5cbnn6y2uzo _ce33yci8kvuu _qw01tc4qna87 _blgfx6wk4lql _m1qzrkq8auhs _ncwq6qqpioml _GoBack _36kv04d5e7hu _j3rx6unuvjku _4npm4zlog7wa _x4rtcy6rgw79 _qaew9msroud5 _ugsixyisplgf Graf 1. Delež zavarovanih območij v skupni površini Slovenije; vir: ARSO Graf 2. Stanje ohranjenosti pomembnih vrst v Sloveniji v alpski in celinski biogeografski regiji; vir: ARSO Graf 3. Koncentracija žvepla v gorivih v cestnem prometu, 2005–2012; vir: ARSO Graf 4. Trend zmanjševanja emisij štirih pomembnih onesnaževal zraka v obdobju 2000–2020 (2005=100); vir: ARSO Graf 5. Emisije toplogrednih plinov v Sloveniji med letoma 2005 in 2022; vir: EEA, EEA Graf 6. Povišanje letne povprečne temperature v Sloveniji glede na predindustrijsko dobo: meritve do leta 2022 in scenariji do leta 2100; vir: Berkeley Earth Graf 7. Gospodarska škoda na prebivalca zaradi ekstremnih dogodkov, povezanih z vremenom in podnebjem, v državah EU, 1980-2022; vir: EEA Graf 8. Poraba sredstev za varstvo rastlin na hektar obdelovalnih zemljišč v Sloveniji, 2000–2021; vir: ARSO Graf 9. Prebivalstvo, priključeno na komunalne čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja; vir: SURS Graf 10. Komunalni odpadki v Sloveniji; vir: SURS Graf 11. Odpadki električne in elektronske opreme; vir: Eurostat Graf 12. Zaposlenost in izvoz sektorja okoljskega blaga in storitev; vir: SURS Graf 13. Trend emisijske, vodne in snovne produktivnosti v obdobju 2002–2021 (2002 = 100); vir: SURS Graf 14. Indeks ekoinovacij (12 kazalnikov s petih tematskih področij) za Slovenijo in EU-27 (EU leta 2013 = 100); vir: ARSO