Št. 13.
V Trstu, sabota 8. julija 1870.
Tečaj I.
„Edinost" ithaja vsako drugo in četrto saboca vsakega meseca in velja za vse leto gl. 2 kr. 40. „ „ m polu leta » 1 • 20. • . • "rt . » — , 70.
Za oznanila, kakor tudi za .poslanice* se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat t • • » » 2 krat 6 „ „ „ , 3 krat
Z a veče črke po prostoru.
Posamezne številke se dobivajo po 7 kr v taliakarnah v Trstu pri po^te, pod obokom tik Kalistrove hiše, na Belvedere pri g. Bertolinu.
V okolici: Na Občini v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjtipu, v Bar-koli pri g. Ani Takau in v Bazovici pri Ani Tu«, v tfkednji pri Fr. Sn ncin M. Magdaleni zg. J. »Ježu Narornina naj se pošilja k sv. Ivana št. 424, pisma in dopisi vrednistvu t Skorkoli št. 84. Udje pol. dr. „Edinost* kteri mesečino red no plačujejo, dobivajo list brezplačno nn dom.^
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
„V edinosti je mofc*.
SLOVANSKA DOBA.
Kdor zna zgodovino narodov ter vidi rudečo nit, katera se vleče skoz vse dogod-be, na katero je navezana vsa bodočnost, lehko zapazi, da se bliža slovanska doba.
Vsak čas ima svoje ideje, katere se morajo vresničiti, ako so zdrave, ker najmočnejši mej vsemi močmi je naravni zakon ; temu zakonu se nazadnje morajo podvreči vse sile, ker le ta zakon je pravičen in zato je resničen pregovor: vesoljna zgodovina je veBoljna sodba.
Ideja današnjih časov je narodnost in ta ideja je zdrava, kajti ona druži enako z enačim, razvezuje neprimerne i neprilične zveze, podpira gmotno blagostanje, jači i krepi dušne moči; za to idejo se bijo dan danes narodi s peresom i mečem i ta boj se ne konča, dokler se narodnostim popolnem ne zadosti. Cavour in Bismark sta na svoje prapore zapisala „narodnostu i s temi prapori zmogla; da je Avstrija enako delala, gotovo bi zanjo bolje bilo, gotovo bi uže danes bilo rešeno turško vprašanje, ne v škodo, ampak v njeno veliko korist. Ali ona nij poznala, nij hotela spoznati svojega časa, in čas se ne vrača, kdor je izgubil pravo uro, izgubil je vse. Kako lepo priliko je imela Avstrija leta 1854! je takrat ona razvila prapor narodnosti in z Rusijo v pri-jateljskej zvezi rešila turške kristijane iz krute oblasti Mahumedovih sinov, bila bi ona dan denes najmogočniša država v Evropi; iz narodne enakopravnosti bi porodila bila zadovoljnost in gmotno blagostanje, ne bile bi nastale finančne krize, sleparski krahi, ki so požrli toliko državnega iti državljanskega premoženja, ne bil bi se vgnjezdil v državo moloh, ki je skoro vse moralične stebre oskrunil i izpodjedel. — Te resnice spoznajo danes celo tisti, ki so bili leta 1854 najvernejši privrženci tedanjej avstrijskej politiki.
Dan danes so časi neugodniši Avstriji, vendar onim leta 1854 zelo podobni. Hrcegovci, Bošnjaki i Bulgari so se vzdi-gnoli, da otreso sramotni jarem svojih tla-čiteljev ; iz Srbije i Crnogore vro navdušene čete junaških orlov na turško zemljo s klikom: smrt ali svobodo! V tej uri pokajo puške, grme topovi, bliskajo se jaga-tani za krst i pravdo. Vsemu svetu sije
soluce, za Balkanom nema dana, tako je tugovala doslej pesem; 500 let jc bila tema; zdaj se je začelo daniti, in kakor gotovo vodi narodov osodo vsemogočna pravična roka, tako gotovo posije tudi na Balkan žarko svitlo solnce. Vstaši, Srbi i Crnogorci vedo, da se bojujejo za pravično reč, njihova hrabrost, njihovo navdušenje i straj-nost mora naposled pregnati turška fanatična krdela, i da bi bila z verigami na zvezde prikovana.
. In ko se vse to dovrši, prične se na jugu slovanska doba; iz sužnosti se porodi svoboda, iz dosedanjih tužnih dni veselo gibanje; na zemljo, na katerej je ležalo prokletstvo, vlije se inir in blagoslov, ljudstvo bode srečno. C'e pa bodo Slovani unstran Save uživali srečo, jasno je, da jo morajo tudi na tej strani.
Iz vsega tega nij težko posneti, kaka mora biti avstrijska notranja i zunanja politika, da bode državi ugodna. Najprvo se mora odpraviti madjarska hegemonija unstran Litave in centralizem v deželah, zastopanih v državnem zboru; dualizem je vže zdaj Avstriji zelo škodljiv, tako škodljiv, da dolgo ne more obstati; ko pa se ustanove močne slovansko države na jugu, potem bode popolnem nemogoč, ker nenaravno in krivično je, da vživa mali madjarski narod večje pravice, nego veliko večja slovanska ljudstva. Vsacemu narodu se morajo dati enake pravice in toliko avtonomije, kolikor to nij v škodo celotnej državi; s tem mora vsak zadovoljin biti, kdor je pravičen; če se bodo Slovani še dalje tlačili, postanejo osvobojeni turški Slovani sčasoma Avstriji to, kar je bil Piemont.
Turka moramo prepustiti popolnem lastnej osodi, saj nemamo nobenega vzroka, da bi ga morali podpirati, ampak prav nasprotno jc: turški divjaki v obmejnih deželah pustošijo najbolj rodovitne kraje, o cestah, obrtniji itd. se še govoriti ne more, zato tudi trgovina nij vspešna; ona bi pa jako živa bila in Avstriji neizmerno koristila, ako bi se vstanovilo redno gospodarstvo v bogatih deželah unkraj Save in Kolpe. Vstašem, Srbom i Crnejgori ne smemo delati nobenih o ver, tu naj vlada neutrali-teta ; nij prav, da se vstaski vodje love in internujejo, to dela slabo kri in utegne Avstriji nevarno biti, ko napoči na jugu slovanska doba.
DopiNi.
X Nerosa.
19. t. m. po poludne sem se peljal z svojim prijateljem iz Trsta na Prosek. Ko da Grečke čolne mitnice privoziva, ustaviva voz, izkaževa svoj«; stvari. Ko jih natanjčno preišče g. finančni zornik, opazi dva stara klobuka na vozu, ker zaradi toplote sva pokrila slamnate klobuke, ter zahteva da morava plačati čolni davek od slamnikov, katera sva na glavi imela. Po dolgem prepiru je dospel gospod c. k. eolnijski prejemalec, in tudi on tirja čolni davek in reče, ako nočeva plačati od slamnikov, morava pa od sturili klobukov. Po dolgem prepiru so se začele tudi druge osebe shajati; kobilo je g. zornik držal in nama nij dalje pustil, da »va se morala zakesniti in prepozno priti na namenjeno opravilo.
Ćudno se je naum dozdevalo, da morava plačati davek od Htarih klobukov in še bolj od teli, ki sva jih imela na glavi, zatoraj nijsva hotela plačati eolnine, ampak sva hotela zastaviti klobuke, položiti zagotovilo v denarju, zastaviti tudi voz in kobilo, ko bi li bilo mogoče drugo najeti, da nama dalje dad<5 v silnih opravilih. Na to so naji oprostili brez plačila, brez zagotov-Ščine, nama je bilo užc dosti sramote. Prosimo tedaj gospode c. k. colnijske prejemalec naj natanjčno pregledajo postavo, da bodo znali, katera stvar je podvržena col-nini, in da se v okom pride prepirom in se ne zadržujejo ljudje, kateri imajo svoj o-pravak.	D. F.
Iz tržaške okolice, 20. junija.
Kakor slišimo, namerava tržaški municipij za prihodnje leto pomnožiti razrede nekaterih šol v okolici. K temu so ga menda prisilili od više strani in je tudi primoran od velike potrebe, ker kakor za gotovo vemo, sedi v kakej šoli po sto in več otrok skupaj v enej sobi. Vendar pa nič ne slišimo, da bi nameraval municipij napraviti kje kako novo šolo, če prav bi bilo to v nekaterih krajih silno potrebno. Najbolj zapuščene v tem obziru so pokrajine sv. Marija Magdalena zgornja, spodnja in Rocol, ker za nje ni nobene šole. Otroci iz teh pokrajin morajo hoditi v daljne mestne šole in se polaščiti, ali pa nič ne hoditi v šolo
in ostati v nevednosti in surovosti! Da laze okolico polasci, zida magistrat laške šole nalašč med mestom in okolico, da so okoličani prisiljeni svoje otroke vanje pošiljati, ker jim skrbni magistrat v okolici ne da narodnih učilisč kolikor bi jih bilo treba. Pred nekimi leti so zidali novo šolo v Fer-rieri; to je v skrajnem Rocolu, le nekoliko korakov preč od druge šole na starej mitnici, da jim služi k poitalijančevanju okolice; od Ferriere do Kctinare, to je dobro uro hoda, pa ni nobene šole, prav tako tudi od sv. Jakopa do Skednje ne ! Naša misel toraj je ta, da je magistrat dolžan nam napraviti narodno ljudsko šolo za obe sv. Mariji Magdalrai in za Rocol v sredi kje med omenjenimi pokrajinami. Poslanci tržaške
okolice, zlasti pa Vidva, gospoda Sancin in Muha kot naša zastopnika, oglasite se v
zboru v tem zmislu, ko pridejo na vrsto
šolske zadeve!
V Stari Loki 27. junija.
V zadnjej številki se je oglasila smoj-ka in naslikala prevredno loško gasilno stražo, treba je, da se oglasi tudi Fant od /are. Evo ti: Feuerwehr se strašno jezi nad smojko, pogrizel bi jo, ako bi jo imel, (tako je lačen in žejin!) ker pa je nema, mora mu otročje žuganje zadostiti. Če tudi je smojka dosti povedala, vendar še ne vsega '), ostalo je še mnogo, kar bode fant od fare nadaljeval; sedaj pove samo nekaj originalnega in tudi podučljivega beračem.
Sloveči zid milj on ur Rothschild je prenočil v Loki in po naključbi v poslopji narodnega doma, to je v hiši ker je čitalnica. Loški Feuenvehr zve, da je bogatin v Loki, v hipu se odpravi deputacija k njemu; nekateri so govorili, da so mu ponudili častno mesto majorja pri gasilni straži drugi zopet pravijo, da so sli „tehtat," naj pripomore kaj za Feuerwehr, pa naj bode uže to ali to, očividno je, da so sli prav „nobel tehtat44 3). Kothschild je baje odgovoril, da na popotovanji, in sicer na p Uljem ne deli rad miloščine, to on uže doma dela, na popotovanji pa ima rad mir.
Srečna pisana Loka, kako ti dobro ime zapravlja neka svojat, ka nij ne tič ne miš, vsak ptujec si bilježi v svoj dnevnik karateristični dogodek ; enega drhal napade, pri druzein sramotno berači, in če tako dalje pojde, dala se bi sestaviti čudna šaljiva igra z imenom : „Loški Feuerioehr ali čudne doyod.be nezrele tepke."
Pri tej priliki nemorein nikakor za-molčati dveh mož, ki sta blamaži loških Pavlihov krono na glavo postavila.
Čitalnični tajnik in hišni gospodar sta hotela odškodovati uboge reve z blagim da-
') Poi-aai smojka uze ,šo kaj vec pove, ali ta ni Rothsshild, toraj mu tudi službe ne ponudijo in zago-taljam, da bi to on rad sprejel.
"J Po našem menjenji bi edini Križcev Tone zmožen bil opravljati inajorsko službo v loškem Keuer-wehru, ali on nij Kothschild, toraj um tudi nijso ponudili službe, katdro - kdo bi o tem dvomil — iz srca rad sprejme ter jo bodo gotovo tudi »estno o-pravljal.
3) Sram moru biti poštenega Loiana take sramote; le bebec iu renegat .... molčimo!
rom, vsak po deset soldov sta ponudila, a to se je požarnej straži premalo „nobel" zdelo. Nij bilo dovolj, da so omenjenega bogatina nadlegovali gasilci, prilomastil je še nekij star učitelj iz Schmerlingove dobe, ko je še miza Tiach in kaša Brain cvetla, ter mu pokadil z nemškim kadilom. Majhen je petak, pa hm, .... nekaj litrov pive bo že, drugo Bog vidi, Bog previdi!
V loški čitalnici smo se zopet enkrat prav dobro imeli, ljubljanski gospodje so napravili pravo navdušenje z izvrstno Bvojo predstavo, če tudi so hudomušni lesarbci na vso kriplje delali Jtoper nas, ter Baha in Gambrina zoper nas na pomoč klicali. Petje, katero Ločani le redko kedaj šlisijo, bilo je tako izvrstno, da se je slehernemu srce tajalo. Godba pa je z narodnimi milimi melodijami božala blaga čutila, ki navdajajo slovanska srca. Ples je bil prav dobro vre-jen in mladina se je sukala, da je bilo veselje.
čuj narod! pozna ura je uže bila, kar se majestetično priziblje v čitalnico gospod Feuerloehrhaupman ter počesti društvo z svojim prihodom; nategnil sem ušesa, da bi čul Jurčka zatrobiti general marš, pa Čakal sem zamanj, mislim, da ga je loška mrzlica tresla.
V Gi'adci, 29. junija.
Sedaj se snuje tu splošno slovansko dijaško pevsko društvo, kojemu bo namen gojiti v tukajšnem mestu vse, slovansko petje. Pretekli četertek se nas je bilo zbralo lepo število v eni krčmi. Odlično Število Cehov, Serbov, Hervatov nekoliko Slovakov i največ Slovencev je bilo zbranih. Neki gospod čeb, ime mi nij znano, je razpravljal pomen tega snidenja. G. je v krepkem, jedernatem in lepem govoru razložil tendencije društva, kojo se ima osnovati; on ima lep in vsakemu umeven vzrek, da bi ga marsikaki govornik zavidati smel. M.... je tudi govoril i stavil predlog, da bi se s pevskim društvom vstanovilo tudi bralno društvo, kajti tukajšni Slovenci nimajo nobenega bralnega društva in ne enega zahaja-liŠča, samo eno kavarno, kjer se dobi po en slovanski časopis. Res, da se tudi tu pa tam po kavarnah nahaja Slovenski narod, še bolj nego v Trstu, a to je vse premalo. Dijak nijma toliko novcev, da bi vsaki dan hodie v kavarno čitat, in po en časopis je tudi premalo. Radi bi brali i druge časopise primerne duhu sedanjega časa. M.... predlog bi imel temu v okom priti, a nij obveljal. Ideja bi bila izverstna i lahko iz-peljiva, kajti tu je obilo Slovanov, i bi radi pristopili k novemu društvu, a veČina nijso pevci i tako se ne upišejo. Skoraj vsi so bili zoper gori omenjeni predlog i vendar so se zavezali vzeti v pravila tudi točko, da s pevskim društvom se sme ščasomo združiti tudi bralno društvo i mislim da bode sc skoraj zgodilo. Potem se je ustanovil začasni vsnovalni odbor 10. udov po dva od vsakega Slovanskega plemena, koji prevzame nalogo pravila sestaviti i jih prej ko mogoče predložiti občnemu zboru. O vepehu
tega društva kasneje. Slovenski vseucelisčni-ki imajo zase tudi pevsko društvo, koje nas večkrat razveseljujo. Sedaj se vadijo novih Hajd. pesmij, a tenorjev njim manjka, pa gosp. R.... jih krepko podpira, i brez njega ni zbora.
Iz tržaške okolice, 30. junija.
Mično je videti, kako se vasi tržaške okolice odlikujejo v narodnem gibanju ; posebno značijo to procesije po okolici, ki se prav zdaj ob nedeljah vrše in vrste po prazniku sv. telesa.
Stopiva, dragi bralec, v vas naj mrzle-jega kraja, ker še debela ledena skorja ode-va zapuščena srca mnozih naših okoličanov, in jim sveti le slaba severna luč iz magi-stratove kolibe. Te vasi so, da ne hodimo po ovinkih, sv. Križ, Bazovica, Kontovel, Trebče in Opčine, v teh vaseh težko doboš med 20 emi prebivalci enega, ki bi naše slovenske barre poznal, pri procesijah ne za-pazuješ tega, kar bodeš drugod videl. Stopiva v Barkole, prav zdaj začenja procesija iz cerkve odhajati, tam pri onej hiši vihra ponosno slovenski prapor, saj je pa tudi na domači zemlji. Kaj pa je zopet to? nbrani pevski krepki zbor poje, da se ljudstvo ozira, sami kmečki fantje in možje, združeni z Ivanskimi pevci pojo prav izvrstno.
Osem dni potem bila je procesija pri sv. Ivanu, zbralo se je ogromno število ljudstva iz okolice in mesta. Lepi pogled v sv. ivansko dolino, tukaj smo na mah zapazili, da je ljudstvo v vsej okolici najbolj zavedeno ; to je uže pričalo mnogo slovenskih trobojnic, ki so na cerkvi in na drugih raznih poslopjih vihrale. Cerkvene zastave, ki se v procesiji nosijo, kakor tudi svetilnice, bile so s trobojnimi trakovi olepšane. Pevoi, kateri uže od nekdaj slove in katerih nij malo, peli so pri procesiji združeni z Bar-kolanskimi pevci z naj večo pohvalo. Vojaška 17. slovenskega polka godba je pri procesiji svirala lepe narodne melodije, ponosni Jenkov „Naprej44 bil je prvi, vsem je srce igralo, vse je bilo z dekoracijami, zastavami v lepem domačem redu. Srečna fara, ki imaš možake, ki se ne strašijo in ne sramujejo kazati, da so Slovenci. Prihodnja procesija bode v Kojanu 16. t. m. ali spregovoriti moram da ima procesija tam Čudno pot, ne vemo, zakaj se mora drenjati k 12 murvam po eni in isti oski poti. Ro-janci, ki se vendar nekoliko čislate, vredite si tako procesijo, da bi šla od cerkve proti mostu, potem čez Ayuaralov hodnik na zgornjo cesto, nazaj po spodnji do stopnic, pod mostom proti vojašnici, potem za vojašnico h cerkvi ali pa mej Fikondom Čez mostek nazaj v cerkev mimo čitalnice. To bi bil naj lepši in ugodnejši pot, in mislim, da bodete Rojanci tudi toliko pametni, da to vredite. Posnemajte druge izgledne okoliške vasi, ter pokažite, da ste Slovenci ne pa smeli lahoni ali celo, „meni nič marci."
Iz Vrdele 3. julija. Turška vlada v okolici. Kakor Turki teptajo pravice in strašijo kristijane v Hrce-
govini, enako strašijo okoličane magistrato-vi paše, okrajni glavarji (novi župani) (capi distrettuali eec.) kar natn jih je mestno sve-tovalstvo zoper našo voljo vsililo.
Večkrat smo uže omenili, kako ti paše nevedne okoličane strašijo i nagovarjajo, naj z društva „Edinosti" odstopijo ako hočejo magistratove pomoči dobiti. Posebno se o tej zadevi trudi stari paša Capo villan g. Malfera vedoč, da ni za druzega nič in da noče zastonj f. 500 letne plače prejemati.
Ni dolgo, kar je spet ta gosp. Malfera strašil kmeta Jožeta Kočjančiča: da mu ne pusti škovac (gnoja) iz mesta voziti, ako se ne izbriše iz društva „Edinosti." In res je ta kmet iz društva stopil, če tudi se prišteva značajnim okoličanom.
Okoličani, ne dajte se slepiti! Politično naše društvo je v korist vse okolice, po cesarski postavi osnovano in od c. k. namestništva potrjeno, zato pa udom „Edinosti" ne more škodovati Čisto nič niti magistrat niti tako zvani novi župani, kateri niso nič druzega, nego magistratove trom-pete. Ako magistrat tacega nespodobnega krivičnega in nepostavnega žuganja svojim uradnikom ne prepove, mora politično društvo zoper njega na višjem mestu tožbo vložiti.
---
Politični pregled.
V	notranje j politiki nemamo zabilježiti nič posebnega, toliko več pa v zunanjej.
V	zadnjem listu smo rekli, da je Muk-ta r paša previdel Nikšič s živežem, da na vsej poti skoz Dugo nij videl nobenega vstaša i da tedaj morajo imeti vstaši poseben namen, ker se Muktaiju nijso uprli, i da v nekterih dneh mora vse to biti jasno. I res se je vse zjasnilo. — Srbija i črna-gora ste napovedali Turčiji vojno. Na sv. Petra in Pavla dan ste si armadi obeh držav zbrali ter odrinoli na turško zemljo. Črnogorci so na treh krajih prestopili mejo, Muktar paša beži z svojo armado pred njimi v Bosno, zato se iz teh krajev še nič nij slišalo o kakej posebnej bitki. Črnogorci, zedinjeni z vstaši bodo gotovo kmalu vso Hrcegovino imeli v oblasti, i če Muktar paša posebno ne hiti, odrežejo in pobijo tudi njegovo vojsko.
Srbi so dobili uže tri slavne zmage. General Črnajev (pomembonosno ime, ker ima podobnost s črnim Jurjem, prvim "možem, ki je Turke iz Belega grada izpokal) zmagal se sijajno Turke, ki so bili vtrjeni na hribu Babina glava, ki je ključ do Niša, kder je zbrana glavna turška armada. Vse . kanone, živež i kar koli je bilo tukaj, palo je njemu v roke. Boj je trajal le tri ure, kar priča, da je Črnajev izvrsten general, da ima dobro orožje i vrle junake, ali pa, da so Turki pohabljeni. Po tej zmagi je vzel Črnajev tudi Palanko i se zdaj dalje pomika na Bulgarsko, kder se vstaja vedno bolj širi.
Pri Velikem Izvoru so Turki v ponedeljek šli Čez reko Timok, da se polaste
Sajčarja, bili pa so popolnem odbiti; vtorek so vse svoje moči zbrali, da bi tukaj Srbe zmogli; res so z svojimi kanoni Sajčar zažgali, ali Srbi bo jih strahoviti potolkli i sami prestopili Timok, pobrali jim orožje, konje, klavno živino itd. — V Bosni je srbski vodja Alimpić vzel Turkom trdnjavo Bjelina, ujel nad 1000 Turkov i pobral jim vse, kar so saboj imeli.
To je srečen, vesel začetek, in trdno upamo, da Bog dii tudi dober konec, ker za pravično reč so vstali južni naši bratje; Bog i njegovi angel ji naj jih vodijo v slavne zmage 1
Oficijelna poročila poročajo, da je črnogorski knez dospel z svojo vojsko 6. t. m. zjutraj v Ne ves inje ter naglo dalje odrinol v Mostar, na vsem potu nij videl nobenega turškega vojaka; Muktar paša beži pred njim v Bosno, Črnogorci so mu za petami; srbski vodja Alimpić, pobivši glavno turško armado v Bosni, napotil se je proti Sarajevu, kder se združi z Črnogorci. Črnajev je dospel 6. t. m. v Pirot ter maha naravnost v Sofijo, glavno bulgarsko mesto i na Balkan, da Turkom pot zapre, pustivši Niš osodi, katera mu ne otide.
--
Pogovor na magiitratovi baraki.
Mihec. Jakec, kaj bi ti rekel, kak razloček je med društvom „Edinost" in med učiteljem Boninom ?
Jakec. Kako ti je prišlo na misel to primerjanje?
Mihec. Ker jaz sodim tako-le: „Edinost" tirja slovenske šole in slovensko ura-dovanje za okolico, Jurij Bonin pa je mešetar za laške šole, zato je magistratu „Edinost" trn v peti, Bonin pa mu je punčica v očesu.
Jakec. Kaj pa sta v okolici?
Mihec. V okolici je društvo „Edinost" skrben varuh in branitelj njenih pravic, Bonin pa jej je magistratov najemnik in vohun.
Jakec. Ali si slišal, da se Bonin sam v svojih pismih včasih podpiše „lahon" in se s tem celo ponaša?
Mihec. Lepa mu čast; res spoštovanja vreden značaj! Pustiva ga, naj si nabira pri magistratu zasluge in pri okoličanih prekletstvo ; zdaj pa primi za kladivo: bijva ure in izbijva si Jurja iz misli!
Jakec. Bolje, izbijva Jurju zeleno la-honsko bolezen iz glave, akoravno je butasta.
Mihec. Udri, udri mah na mah.
-AAAAaaPJVlAWW-
Domače stvari.
Šole V okolici. Po načrtu šolskega odseka se imajo pomnožiti ljudske šole v Kojanu, v Vrdeli, v Skednji in v Prošeku za enega učitelja, v Kojanu in v Vrdeli pa tudi za eno učiteljico in se ima učiteljem povišati plača za 100 goldinaijev. Po tem načrtu dobi Vrdela tretji razred za dečke,
v Kojanu pa se napravita tretji dekliški in Četrti deški razred — z italijanskim učnim jezikom! Za vse vrage! Do kedaj boste zlorabili našo potrpežljivost, lahonski gospodje ?.... Reč je važna in prihodnjič spregovorimo kaj več o njej.
• *
m
Nove volitve za tržaški zbor, bodo lotos v jeseni. Lahonsko-liberalno društvo „Progres so* je uže začelo agi to vati. Zato tudi mi ne smemo rok križem držati, temveč moramo varovati se in delati. Okoličani ! varujte se sleparskih priliznjencev in posvetujte se uže zdaj o možeh, katerim mislite zaupati svojo osodo. Zastonj je potem se hudovati, ker pri tem velja pregovor: vsak je svoje sreče kovač.
* *
*
Redka stvar v Trstu. V sabota 1. t. m. je bil prav redek dan, kakoršnega morda v Trstu veliko let ne dočakamo, tega dne, čujte! policija ni nobenega ugrabila in zaprla. To je pri nas tako redko, kakor
Rothschildovo popotvanje skoz Škofjo Loko. * •
•
Zopet nam je smrtna kosa pokosila vrlega rodoljuba, čestitega duhovnika in pod-piratelja naroda. V sredo pred sv. Petrom se je preselil v boljše živenje g. duh, pomočnik pri sv. Antonu v Trstu, France Remic, po dolgej in hudej bolezni v 66. letu svoje starosti. Ranjki je bil dober Slovenec, kar je pričal sejajni sprevod, katerega so se vdeležili zlasti Slovenci v obilnem številu. Bodi mu zemljica lahka !
* *
*
Ustrelil se je vtorek ob 4. uri zjutraj v veliki vojašnici kadet W. krogla mu je šla pod brado v možjane, da je bil hipoma mrtev. Na šolsko desko je poprej za* pisal neke besede, s katerimi je povedal, zakaj se je usmrtil.
• * *
V vodo skočiti je hotela preteklo nedeljo neka žena iz Velkega dola na Krasu, na Jožefovem ključu. Neka straža zapazi v pravem trenutku sumljivo vedenje žene, priskoči in zabrani, poznej se je raz-videlo, da je ubožica zblaznela; peljali so jo v blaznico.
* #
Za bolnišnice v Črnogoro je zopet odšlo raznih stvari za ranjence, 300 komadov ki jih je poslalo rusko društvo rudečega križa, to je uže šesti pot. Rusija neče svojih bratov nikdar pozabiti.
-----
Bazne stvari.
Ruska konkurenca v Trstu. Rusko parobrodno društvo v Odesi se je z večim i železnicami pogodilo za prevaževanje blaga. K tej pogodbi so pristopile vse ruske i n tele avstrijske železnice: Gališke, Slezke, Severno avstrijska, in vse nemške železnice. To društvo bo delalo veliko konkurenco, ker bodo ruski parniki se vozili v vse luke
treh delov sveta. Živela konkurenca.
* *
«
Na znanje.
Ker mi gosp. Godina odgovarja uže na to, česar še pisal nijsem, zato moram čakati, da izbruhne vse, kar ima v sebi; delo mi je tako olajšal. Pisma, s katerimi sem ga mislil obriti, vrgel sern mej zapuščino ; ne bodo jih treba, zato ne, ker sem dobil boljše orožje, lastnoročno pismo mojega nasprotnika. V tem pismu je osnovan strategičin naklep, kako naj me pobijejo. Jaz osobnega sovraštva ne znam, meni je le za stvar, zato omenjeno pismo priobčim le tedaj, ako me gosp. Godina k temu prisili. — Le nekoliko besedij bode še treba o stvarnih rečeh i nekoliko v ta namen, da si umijem lice, katero mi je protivnik oblatil. — Da sem imel slabo vest, gotovo ne bi kritike bil začel, ker sem dobro vedel, s kom imam posel.
Strupena kača.
PISMO.
Oospod Doli nar !
Jaz sem terdil, in terdim še zdaj, da tisti, ki je spisal kritiko, je tudi pravi ure-dovalec vašega lepega časopisa. Ce pa vi terdite, da nije, zahtevam, da se ojstro opravičite, zakaj in s kako pravico da ste izročili moje pismo njemu kot mojemu sovražniku *) ki se je sam imenoval strupena kača, kar sem tudi jaz v brošurici posnemal, — da mu pristavlja svoje navadne opazke (glose)? **).
Kako osodo da je imela pa moja poslanica, ne vem še dozdaj ; to bom še le zvedel, ker vašega ostudnega časopisa ***) ne čitam. Ako ste tudi tisto mojemu sovražniku izročili, opravičite se ravno tako, ako pa ne, vas bom k temu prisilil, kakor gre!
Jutri zapustim Teržič, kjer sem od nekoliko dni, in grem v Bled na Gorensko, da ostanem tam nekaj tednov ®).
V Teržiču, 30. junija 1876.
J. Godina- Verdelshi. --
*) Sovražnik jo le Vasej knjigi, a ne Vašej osobi; grajal je le Vaša pisavo, dobrega Vašega imena so nij dotaknol, kar bi prav lahko bil storil. Vi nij-ste bili tako pošteni; še za hrbtom ste nesramno zaroto kovali; zvedela se je in zato se bode Vam • — to so lastne Vaie besede — hudo godilo.
**) Dobro delo se luci ne boji. Mislite, da sem baba, ka li ? Kdo Vam je dal pravico, od mane zahtevati, naj ne kažem pisanih Vaših kodrčij, komur koli mi je drago?
***) Kritikarju ste očitali, da je „norce'' ali temu podoben „pijanec,u ker se je podpisal „strupena kača," vendar pa rekel, da nij strupena kaua; mislim, da se je smel podpisati s tistim imenom, katero ste mu Vi dali, če tudi nij strupena kača; Vi pa ste zgoraj pisali: „Vašega lepega časopisa," tukaj pa: „Vašega ostudnega časopisa." Tako logiko ima edini gosp. Godina, ki nij niti „norec," uiti ne „pijanec.*
') Ali sto hudi ? človek bi se Vas bal, da bi znal zakaj.
^ Naj Vas Bog, blejski zrak in voda ozdravijo na duhu in telesu !
Urednik.
Z AHTALA
Vsemu p. n. občinstvu, posebno tržaškim Slovencem, ki so se blagovolili udeležiti sprevoda mojega nepozabljivega brata
Franca Remi ca v tako obilnem številu, izrekam gorko zahvalo.
Primož Remic župnik v Skofjiloki.
Opominjamo vse tiste, ki so z naročnino zaostali, naj poravnajo dolg, mi smo pošiljali vsem, ki so se bili naročili. Tudi udom pol, dršt. „Edinost" se priporoča, naj zaostanke poravnajo.
Izvanredni občni zbor banke „Slovenije," ki se ima vsled sklepa IV. občnega zbora 'od 6. junija t. 1. sklicati, bo 3. avgusta t. 1. popoldne ob 4. uri v čitalnični dvorani.
Program: 1. Povikšanje glavnice z novim dopla-čevanjem na akcije (5. točka IV. občnega zbora).
V zadnjem občnem zboru izvoljeni zaupni možje: gg. Ivan Vilhar, Drag Žagar in Jožef Jeric so 17. junija t. 1. upravnemu svetu pismeno naznanili to-le : „Na podlagi preiskovanja bankinega stanja pro-
simo vas za prihodnji občni zbor te-le predloge sprejeti v program :
I.	Popolno doplačanje na 2337 nkcij, t« j* 90 gld. na vsako akcijo ; even-tuelno
II.	predlog, da se zavarovalnica proda, ali stopi s kako drugo banko, ali pa da se likvidira;
III.	predlog: volitev odseka, ki bo imel izvršiti v II. predlogu naštete nasvete."
2. Pritrjenje v občnem zboru od 31. maja p. 1. sklenjeni premembi § 73, pravil o poravnanji pravnih prepirov med banko in zavarovanci po poljubni sodniji (Schieds-gericht).
Delničarji, ki se žele občnega zbora vdeležiti in glasovati, naj svoje delnice v smislu § 24 pravil pri glavni blagajnici banke „Slovenije" v Ljubljani proti potrjil-nim in pooblastilnim listom vlože do 28 julija 1876. Delničarjem pa, katerih delnice so še od zadnjega zbora vložene pri blagajnici, se bodo pooblastilni list za prihodnji izvanredni občni zbor takoj poslali.
V Ljubljani 28. junija 1876.
Od upravnega odbora banke „Slovenije."
Dobra domača kapljica!
Kdor hoče dobre vinske kapljice poku-siti, naj se potrudi k nama v Rojan ; nastavili smo svoj pridelek doma pri Primožičih.
Brata Primožiča.
450.000 mark
jc glavni dobitek od vlade brunšviske garantiranega denarnega sreč-kanja, pri katerem se morajo v malo mesecih določiti ti-le dobitki :
1	a	300000	M.
1	rt	150000	n
1	n	80000	li
1	»	60000	n
2	v	40000	n
1	n	36000	n
6	n	30000	j)
1	»	24000	n
1	*»	200(10	»
1	»	18000	n
11	»	15000	n
2	n	12000	n
17	n	10000	n
Skupaj:			
1	a	8000	M.
3	M	6000	n
27	»	5000	»
42	ti	4000	»
255	n	3000	1>
5	n	2000	n
12	D	1500	n
1	n	1400	n
400	n	1200	»
23	i»	1000	n
648	n	600	»
1000	n	300	»
prepriča
in 41,037 dobitkov z 240,200 itd. mark
8,696,000 mark.
Prvo srečkanje bode 20. in 21. julija t. m.
Preglede pošiljamo na pregled brez plačila, da se vsak lahko
da je to srečkanje pošteno. Velja */a izvirna srečka 16 mark, ali 8 gl. 80 kr. av. v.; V« — 8 mark, ali 4 gld. 40 kr. av. v. — "/4 — 4 marke, ali 2 gld. 20 kr. av. v.
Naročila od zunaj se v goto vi j aj o proti poslatvi zneska, ali poštnega povzetja, brez odloga, zamolč^jivo in zvesto, tudi se razpošlje uredska listina dobitkov precej po določbi.
Pozvedbe o našej firmi, ki uže veliko let dela, lahko se dobivajo pri vsakem bankirju ali trgovću. Obrača naj se vsak na podpisane, katerim je vodstvo prodajo teh srečk zaupalo.
Bratje Lilienfeld,
Bankno in državnih papirjev upravstvo
v HAMBURGU.
Lastnik izdatci j in odgovorni urednik Ivau Do Lina l\
Tisk avstrijskega Lloyda.