Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev.285. V Llolfflsiil, t lom, H. flecemUra m LB10 XLUI. Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . . K 26'— sa en meseo „ . . „ 2*20 ia Nemčijo oeloletno . „ 20*— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V LJubljani aa dom s Za celo leto naprej . . K 24'— ia en meseo „ . . n 2'— V opravi preleman mesečno „ 1*70 5 Sobotna izdaja: s ia celo leto...... „ 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo lnosamstvo. „ 12*— Inseratl: oar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Enostolpna petltvrsta (72 min): sa enkrat . . . . po 18 v ia dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst. Poročna uniili. zatirale, osmrtnice \\V. enostolpna petltvrsta po 2 j vin. enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzomši nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št 8. — Račun poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.511, bosn.-lierc. št. 7563. — Upravntškega teleiona št 188. Bolgari orali Francoze in Grško. - Bolgari zavzeli Dievvdleli in Doiran. - Hoien Francoz in Mnglež ueč na makedonskih tleli. - Dve angleški diuizip uničeni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13. decembra. (K. ur.) Uradno se razglaša: Nadaljujejo se zasledovalni boji v se-vernovzhodni Črnigori. Pri Koriti so privedli 800 ujetnikov, pri Peči pa 12 srbskih topov. Naši letalci so metali uspešno bombe na tabor pri Berane. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. decembra. (K, ur.) Veliki glavni stan: Položaj se ni zelo izpremenil. Pri armadi generala pl. Kovesza so privedli včeraj 900 ujetnikov. Pri Peči so zaplenili 12 modernih topov, ki so jih Srbi zakopali. Za našo bojno črto so prijeli zadnje dni nad 1000 razkropljenih Srbov. Armada generala Todorova je vzela v Macedoniji kraja Doiran in Gevgeli. Na macedonski zemlji se ne nahaja v svobodi noben Anglež in Francoz. V teh bojih sta bili ugonobljeni skoraj dve angleški diviziji. Vrhovno vojno vodstvo. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Soiija. (Kor. u.) Poročilo o operacijah '11, decembra: Angleže in Francoze smo zasledovali danes dalje na obeh bregovih reke Vardar pri Gevgeliju in Dojranu. Naša kolona, ki ;e napredovala na desnem bregu reke Vardar, je napadla Francoze na celi bojni črti. Z naskokom smo vzeli njih postojanke pri vaseh Miletkovo in Smokvica in pri koti 720 kakor tudi južnozahodno od Kovanca. Francoska 122. divizija, tvorili so jo polki 45, 84, 148 in 284, ki je operirala v tem odseku, ima velike izgube ranjencev, mrtvih in ujetnikov. V enem samem strelskem jarku pri Milet-kovu smo našli 100 mrtvecev. Kavalerija, ki krije krilo naše armade, je napadla ob dveh popoldne pri vasi Negorci nek francoski bataljon, ki ga je razkropila. Ujet je bil bataljonski poveljnik; poveljnik nekega voda je bil ubit. Oddelki, ki se vojskujejo na levem bregu reke Vardar, so po energični ofenzivi vrgli Angleže in Francoze iz njih postojank, na črti Babagora, kota 510 —vas De-deli, kota 610. Angleži so se umaknili južnovzhodno proti vasi Kara Ogular, Francozi južnozahodno proti vasi Bogdanci. Z bajonetnim napadom smo vzeli angleško francosko postojanko pr ivasi Furka. Ma-cedonska divizija, ki je zasledovala sovražnika v tem odseku, je prodrla med zasledovanjem angleško francosko fronto in je vzela ob pol treh popoldne Bogdanci in je tako ločila francoske čete, ki so operirale med Kuzluderem in Vardarjem, od angleških čet, ki se umikajo južno od Furke in od jezera Dojran. Ujeli smo veliko sovražnikov, med njimi 5 častnikov.Plena še nismo dognali v popolnem obsegu. Ujetniki so večinoma Angleži in vojaki orientske divizije generala Baillouda, ki obsega francoska polka 175 in 176 in cuavska polka. Okolu dveh popoldne je mesto Gevgeli gorelo. Zasledujemo dalje, da vzamemo mesti Gevgeli in Doiran. (Kakor poroča pozneje izdano poročilo vrhovnega vojnega vodstva nemške armade, so Bolgari Gevgeli in Doiran že vzeli.) XXX Črnogorsko uradno porociio. Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega arada: 10. decembra. Na celi bojni črti se nadaljujejo boji prednjih oddelkov, v katerih smo ujeli 30 sovražnikov. Črnogorski generalni konzulat objavlja sledečo uradno brzojavko iz Cetinj: Sovražnik je 9. t. m. zopet ljuto a brezuspešno napadel naše postojanke pri Motarugu. V smeri Sjenica-Brodarevo so se bojevali cel dan, ne da bi bil sovražnik vspel. Francosko uradno poročilo. Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: 11. decembra. Bolgari so 10. decembra napadali skoraj na celi francoski bojni črti. Glavne napore so osredotočili na naše levo krilo. Izjalovili so se vsi sovražni napadi. Angleško uradno poročilo. London, 13. dec. (K. u.) Vojno ministrstvo objavlja sledeče poročilo: Po ljutih napadih zelo premočnega sovražnika se je posrečilo 10. diviziji, da se je s pomočjo ojačenj umaknila od jezera Doiran proti zahodu v dolino Vardar, kjer je v stiku z zavezniki zasedla močno postojanko, Ker je ozemlje zelo gorato, so morali 8 topov razvrstiti na mestu, kjer jih niso mogli vzeti s seboj, ko so se umaknili. Izgubili smo približno 1500 mož. Bolgari pri grški meji. Rotterdam. »Reuter« poroča iz Soluna: Gevgeli in Doiran smo izpraznili 12. decembra, Bolgari imajo še 8 km do grške meje in počasi napredujejo, Bolgari potiskajo ententine čete na grško ozemlje. Lugano, 13. decembra. Kakor poroča »Corriere della sera«, je 11. decembra bitka divjala 20 km severno od Dževdjeli. Bolgari so napadali neznansko silovito. Govori se, da so se bojev udeležili tudi Nemci in Avstrijci, toda dosedaj niso še nobenega ujeli. »Kolnische Ztg.« pa poroča iz Sofije: Bolgari se bojujejo sami brez zaveznikov. Bolgari so marširali ločeno, udarili pa so združeno. Veliko število na obeh straneh udeleženih čet — samo Francozi so imeli 14 polkov — in malo število ujetnikov kaže, kako ljut je bil boj. Na nekaterih točkah so se ententine čete naglo umaknile, v prvi vrsti so Angleži že po malo urah opustili utrdbe, katere so pripravljali cele tedne. — Bolgari so pretrgali zvezo med Francozi in Angleži. Ali bodo Bolgari zasledovali tudi na grškem ozemlju. Lugano, 13. decembra, »Corriere della sera« javlja: General Sarrail je izjavil, da je grški generalni štab sklenil, da se nc bo ustavil prekoračenju Bolgarov, Nemcev in Avstrijcev. Zato ni mogoče več dvomiti, da bodo zavezniki zasledovali ententine * čete tudi na grškem ozemlju. List »Opi-nione« javlja, da se je z grško vlado sklenil dogovor, da se v slučaju bolgarskega zasledovanja grške čele umaknejo, da se izognejo spopadu z Bolgari. Grki umaknejo svoje čete pred Bolgari. London. (Kor. ur.) Posebni poročevalec »Reuterja« pri francoskih četah v Macedoniji poroča: Grški štabni častniki so se pogajali z generalom Sarrailom o položaju v Macedoniji. Po nekem francoskem obvestilu je izjavil polkovnik Pallis v imenu grške vlade 12, t. m. generalu Sarrailu, če prekoračijo Bolgari med zasledovanjem grško mejo, Grška umakne svoje čete, da sc izogne spopadu z Bolgari. Nemško-bolgarski kordon ob grški meji. Lugano, Magrini brzojavlja 7. decembra »Secolu« iz Soluna: Bolgarski jezdeci so potegnili kordon ob grški meji od Dra-cosa do Črne. Grki se umaknejo iz Soluna. Rotterdam, 13. deccmbra. (Kor. urad.) »Times« poročajo: Novi korak entente v Atenah ima že uspeh. Kralj je ukazal, da se iz bližine Soluna razen ene divizije umakne vsa grška armada. London, 13. decembra. (Kor. urad.) Reuter poroča iz diplomatičnih virov, da so zavezniki trdno odločeni, da Soluna ne izpraznijo. Grška armada nad 500.000 mož. Lugano. Milanski listi poročajo iz Aten, da je štela grška armada 1. dec. že nad 500.000 mož. Kako se umikajo Francozi in Angleži. Berlin. »Frankfurter Zeitung« poroča \i. Sofije: V nekaterih dneh je popolnoma uspela bolgarska ofenziva proti Angležem in Francozom, ki so stali v Macedoniji. Na 60 km široki bojni črti Krivolak-Dojran so Bolgari sporazumove čete povsod porazili v bojih, ki so bili kratpi toda trdi. Z najtežjimi izgubami so bežali Angleži in Francozi čez grško mejo. Kakor izvajajo zadnja poročila, so morali Francozi popustiti svoje najmočnejše postojanke in se umikati ob reki Vardar v Žavdjeli, Francozi, stisnjeeni na levem bregu Vardar, so morali na grška tla. Vojni material so že prej spravili tja. Položaj zaveznikom na vzhodnem bregu reke Vardar tudi ni nič boljši. Angleške čete so morale prepustiti Bolgarom svoje utrjene postojanke pri Valanaovu-Rabrovu-Hudavu, kjer se je nahajal glavni stan, in bežati v Dojran. Angleži in Francozi se v neredu umikajo. Soiija. »Stidslawische Korrespondenz« pojoča iz Aten: Angleži in Francozi, na katere sovražnik trdo pritiska, se vedno vi-harnejše in v vedno večjem neredu umikajo. V Solun se je med 11. in 12. t. m. pripeljalo 200 avtomobilov s težkimi ranjenci. 82.500 Angležev ujetih. Berlin. Nevtralni listi poročajo iz Londona: V poslaniški zbornici se je izjavilo, da se nahaja v nemškem ujetništvu le 25.000 angleških vojakov. Nemško vojno vodstvo izjavlja nasproti temu poročilu, da je bilo že 31. dec. 1914 ujetih 82.500 angleških vojakov. General Sarrail le še upa, da reši annado. Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Lu-gana: Magrini je brzojavil 10. t. m. iz Soluna: Bolgari so pričeli ljutejše napadati. General Sarrail je sprejel Magrinija. Prej je general vedno upal dobro, a zdaj je bil razljučen, dasi odločen in prepričan, da se mu le še posreči rešiti francosko armado. Na zemljevidih mu je general tolmačil, da se Francozi umikajo od 2. decembra dalje v najboljšem redu, ker je podvzel navidezno ofenzivo na levem bregu reke Vardar proti Skoplju. Posrečilo se mu je zato, da si je ustvaril široko obmostje na levem bregu reke Vardar in se je zato lahko pričel umikati, ker se je tako zavaroval. Med nadaljnjim umikanjem so Francozi podrli most pri Gradsku, dolgi predor pri Demir Kapu in most čez reko Vardar. Vojska v Macedoniji končana. Sofija. Odkar se je vzel Gradac ob južnem vhodu soteske Demir-Kapu, se nahaja soteska popolnoma v rokah Bolgarov. Francozi in Angleži zato tudi pozneje ne morejo udreti v Macedonijo in se je njih vojska zato izjalovila. Inozemski častniki, ki spremljajo bolgarsko vojsko, slave po generalu Žekovu uvedeno podjetje kot stra-tegično mojstrsko delo in vztrajnost in hrabrost bolgarskih čet. Splošen položaj na macedonskem bojišču. Velika zmaga Bolgarov nam poda sledečo sliko: Zavezniki so priborili zadnji kos srbske zemlje. Angleži in Francozi so vrženi na Grško. Njih bojna vrednost se je zelo znižala. Prvotno je štela francosko-angleška armada 150.000 mož. Polovica je gotova izgubljena. Ostanek more le težko držati Solun, če ga zavezniki odločno zasledujejo Francoze in Angleže tudi na Grško, kar pokažejo bodoči dnevi. Iz mesta Gevgeli v Solun je le še 60 km. Francosko zasebno poročilo o macedonskem porazu. Rotterdam. »Daily Tclegraph s poroča iz Milana: Strašen sunek Bolgarov so morali v Macedoniji prenesti predvsem angle- ške čete. Bolgari so pričeli z veliko lju-tostjo napadati pred petimi dnevi. Bitka je trajala 72 ur. Sovražnik je obupno poizkušal potisniti zvezne čete čez grško mejo. Četam, ki so operirale, je poveljeval general Monroe. Njegove čete so tvorile desno krilo, Francozi so ostali na levem krilu. Znatna bolgarska sila je prodrla čez Skop-lje skozi dolino Vardar do Strumice, dasi so ji zadali angleški tokovi velike izgube, X X Ostanki srbske armade v Albaniji. Genf. »Temps« poroča: Ostanki srbskih čet se pod Vasičevim poveljstvom umikajo v notranjo Albanijo. Bolgari in četaši jih neprestano napadajo. Telefonska zveza Berlin—Soiija. — Bolgari našli v Nišu srbsko krono. Berlin. Dopisnik »Lokalanzeigcrja« poroča iz Sofije: Dne 11. t. m. je bil poklican ob 6. popoldne bolgarski vojni minister k telefonu. Oglasila se je postaja Negotin, za njo pa postaje Oršova, Budimpešta in potem prusko vojno ministrstvo v Berlinu. Pruski vojni minister je čestital bolgarskemu na uspehih bolgarske armade. Ta novica se je hitro raznesla v Sofiji in povzročila veliko radost. — Iz Niša sem z zanesljive strani izvedel, da so našli Bolgari, ko so preiskavah hiše, v katerih so stanovali srbski ministri, veliko srbskih državnih dragocenosti in baje celo srbsko krono. Kralj Peter v Lešu. Berlin. Iz Genf a se poroča: Kralj Peter se je peljal 12. t. m. skozi Leš in je odpotoval v notranjo deželo. Albanci z vsemi silami poizkušajo zadržati umikanje Srbov skozi Albanijo. XXX Sporazum izkrcuje pri Eleutheri čete. Sofija. Sporazum je vse ukrenil, da lahko izkrcuje čete pri Eleutheri. Angleži so že zaprli pristanišče z žičnimi ograjami. Ustvariti si hočejo drugo opirališče, če postane položaj v Solunu nevzdržljiv. Severni Epir — grški. Milan, 11. decembra. (K. u.) »Secolo« poroča, da sc bo severni Epir udeležil no. vih grških volitev. Bolgarsko-grška pogajanja. Budimpešta, 13. decembra. »Vilag« poroča, da se pripisuje veliko važnost pogostim razgovorom bolgarskega poslanika s Skuludisom in načelnikom grškega generalnega štaba. Enkrat je načelnik generalnega štaba poiskal poslanika, kar je dosedaj nekaj nenavadnega. Značilno jc tudi, cla je grški kralj pred odgovorom ententi dvakrat sprejel bolgarskega poslanika v dveurni avdijenci. Venizelos in kraljeve izjave. Amsterdam, 11. dcc. (K. u.) Na zadnje kraljeve izjave je Venizelos rekel atenskemu dopisniku »Times«, da je bila Grška po pogodbi vezana Srbiji pomagali; pa čfc. bi tudi nc bila, je bila velika napaka, da se je Srbijo prepustilo njeni usodi. Če bi Grška nastopila, bi zavezniki imeli na Balkanu vojaško premoč; za deželo bi bila nevarnost majhna. Večina zbornice je hotela te nevarnosti vzeti nase. Potem bi bilo mogoče osvoboditi Grke na Turškem in z vtelešenjem novih ozemelj v Mali Aziji in Trakiji in s Ciprom ustvariti Veliko Grško, Kralj pa je precenjeval nevarnosti in ni imel pravice odpustiti ministre in razpustiti zbornice. Nadalje je Venizelos rekel, da ni republikanec, ampak za ustavno monarhijo, katero Grška potrebuje. Šteje si v svojo dolžnost, da se da pri prihodnih volitvah izvoliti, da protestira proti načinu, kakor so se vodile. Dopisnik »Times« je z Venizelosovim privoljenjem to izjavo predložil kralju, ki sicer ni soglašal z vsebino, pač pa želel, da jc ravno tako objavi, kakor njegove besede. XXX Rumunija nadaljuje svoje oboroževanje. Berlin, 13. decembra. »Nationalzei-tung« poroča od ruske meje: Kakor poročajo moskovski listi, se rumunsko oboroževanje v zadnjih dneh nadaljuje. V zadnjem ministrskem svetu so ustanovili po- Sebno munirijsko ministrstvo, Rumunska vlada je predvsem rekvirirala vse parnike, jadrnice in barke, kar jih je le mogla dobiti. Komaj je mogoče tajiti, da se tudi v tem kotu Balkana pripravljajo stvari, katerih se ne sme izgubiti izpred oči, Rumunsko od poslaništvo v Petrogradu. Frankobrod. »Frankf. Ztg.« poroča po »Djenu«: Ob imendanu carja 6,/9, decembra se pričakuje v Petrogradu rumunsko vojaško odposlaništvo in neki rumunski diplomat, ki je bil član Bratianuve vlade, XXX Berlin-Carigrad. Carigrad. V soboto se je odpeljalo turško odposlaništvo k otvoritvi direktne železniške zveze Berlin-Carigrad. Carigraj-ski kolodvor so ob tej priliki okrasili. XXX Kaj skrbi Angleže. Haag. »Times« objavljajo zelo pesimističen uvodnik, ki izvaja: Štiri stvari skrbe sedaj Anglijo: 1. Novačenje dozdaj še izdaleka ni doseglo stavljene naloge. 2. Iz Dardanel se nič več ne čuje, k večjemu le še slaba poročila. 3. Angleške čete se nahajajo v zelo nevarnem položaju v Mezopotamiji pr Kut el Amari. Sovražnik pa trdi, da je izbral izdatno armado pri kraju Sjeik-Saad. 4. Položaj angleških čet v Macedoniji vzbuja skrbi. Francozi kakor tudi Angleži se morajo zelo truditi, da se izkopljejo iz težavnega položaja. XXX Drobnarije iz Rumunije. Bukarešt, 13. decembra »Dreptatea« favlja iz Jasija: Železniški promet med Rusijo in Rumunijo je zopet otvorjen. Voditelj konservativcev Marghiloman je kralju izročil spomenico, kjer pravi, da se mora Rumunija že sedaj pridružiti osrednjima velesilama. Rusofil Mike piše v svojem »Adeveru-lu«, da je sedaj šla po vodi možnost za intervencijo Rumunije proti osrednjima velesilama. Če se angleško-francoske čete res umikajo, tedaj ali bo Rumunijo doletela usoda Srbije, ali pa naj prosi Nemčijo, da io vzame s seboj na svoji zmagoslavni poti proti Carigradu. K včerajšnji vesti, da se je ustanovila nova liga za narodno edinost, ki je naperjena proti rusofilnemu gibanju, je treba še dostaviti, da si je postavila za cilj poleg osvoboditve Besarabije tudi pridobitev Bu-kovine; Sedmograške za enkrat še ne zahteva. »Vossische Zeitung« pravi, da Rumunija Bukovine ne bo dobila. Rotterdam, 13. decembra. Neka atenska vest francoskih listov pravi, da je Grška privolila, da se Solun stavi v brambno stanje in del grških čet umakne. Glede ostalih zahtev entente se pogajanja zadovoljivo nadaljujejo. Atene, 12. decembra. (Kor. ur.) Agence Havas poroča iz uradnih virov, da ni več resnih težkoč za končno ureditev visečih vprašanj. V petkovem posvetovanju Skuludisa z zastopniki entente se je ugotovilo, da sta obe stranki v načelu edini. Polkovnik Pallis je brzojavil iz Soluna, da se pogovori nadaljujejo in bližajo ugodni rešitvi. Lugano, 13. decembra. Včeraj sta imela generala Sarrail in Machon prvo konferenco s polkovnikom Pallisom. En-tentino časopisje v Atenah razširja vest, da stojimo pred sporazumom med Skulu-disom in entento. Seveda, to se izrecno poudarja, vsled prejenljivosti entente, ki hoče gotovo rešiti vsaj zunanji videz. Ženeva, 13. decembra. V francoskih vladnih krogih upajo, da bo nameravani francosko-angleški vojaški okraj v Solunu in okolici pričel delovati že ta teden. Več konzulatov baje odide iz Soluna. Od druge strani prihaja vest, da so konzulati osrednjih sil in njihovih zaveznikov že pozvali svoje podanike, naj se pripravijo za hiter odhod. Velik poraz čelverosporazuma. Čctverosporazuir.ne čete na črti Krivolak-Dojran popolnoma poražene. Soiija. Čete četverosporazuma so bile na 60 km dolgi bojni črti Krivolak-Doiran popolnoma poražene. Del francoskega vojnega materiala so že tudi spravili čez mejo. Vojaško slabi položaj sili četverosporazum, da s tako silo že v obliki ultimata zahteva od grške vlade varnost svojim četam. Angleška divizija v največji nevarnosti. Lugano. »Corriere della Sera« poroča: Tista angleška divizija, ki jc stala med Doi-ranom in Kondurionijem, se je nahajala po ljutem bolgarskem napadu v skrajni nevarnosti. Rešila jo je druga angleška divizija, ki je še pravočasno odkorakala iz Soluna, Zvezo med Francozi in Angleži so Bolgari prekinili. Francozi izpraznjujejo obmostje Gradec. Pariz, 14. decembra. (Kor. ur.) Posebni poročevalec lista »Petit Parisien« brzojavlja iz Soluna: Francozi izpraznjujejo ob- mostje Gradec, Angleži slede Francozom. Ne sme se misliti, da se to dela pod pritiskom, marveč je ta korak premišljen in načrtoma pripravljen, in občudovanja vredno le s popolnoma nizkimi izgubami izpeljan. Položaj res ni enostaven, a nikakor obupljiv, V Solunu polno srbskih beguncev. Pariz, 14. decembra. (Kor. ur.) »Petit Journal« poroča o velikanskem navalu srbskih beguncev v Solun. Po cestah ni mogoče hoditi. V raznih krajih divjajo snežni viharji. Preskrbovalna služba se vzdržuje le z največjimi težavami. Grška in enlenla. Lugano, 13. decembra. Kakor poroča > Secolo« iz Pariza, sta angleški in francoski poslanik v Atenah dobila nalog grški vladi staviti ultimat. Ententa ostane v Solunu. Curih, 13. decembra. Laško in fran- AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13. decembra. (K. ur.) Uradno se razglaša: Italijanski topničarji so obstreljevali na Tirolskem utrjen prostor pri Lardaru kakor tudi naše postojanke pri Rivi, Ro-verettu in na Col di Lana. V Judikariji se je nam bolj približala sovražna pehota, ki je napadla in ki smo jo odbili na gorskih višinah vzhodno od doline. Ob goriškem obmostju boji s topovi in boji metalcev min. Sovražni napadalni poizkus na vrh vzhodno od Oslavja smo kmalu ustavili. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. XXX Italijansko uradno poročilo. Dunaj. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: 11. decembra. Topništvo deluje na celi črti. Tudi na Kraški visoki planoti je naša pehota vzela z napadi neko utrdbico in zaplenila puške in nekaj metalcev min. Slovenski junaki. — česar Cadorna povedati ne sme .., Profesor Lavrič poroča v »Našem Je-dinstvu«: 27. nov. O. in P. sta kraja, o katerih bodo potomci s ponosom govorili; grob sta verolomne Italije! Česar Cadorna ne Sme povedati, zvedeli bodo pozneje v Italiji: koliko tisoč vojakov je tu izgubilo svoje mlado življenje. Pa je menil iti na sprehod do Dunaja! Tudi danes je tod vihtel Davor svoje železno žezlo. Sovražni juriši so se izjalovili v izvrstnem ognju naše vrle artiljerije; kjer pa je prišlo do borbe prsi ob prsih, ondi je Italijan čutil težko pest slovenske dece. Slovenci so ga vrgli iz zadnjega našega okopa. Tu smo ujeli 2 častnika in 80 mož in eno strojno puško. V ognju naših topov in naše nenad-kriljive pehote so se zdrobili tudi sovražni napadi na M. V. in proti t. predmostju. Tu je padlo v naše roke 30 Italijanov. Pred našimi postojankami na K. leži do 400 mrtvih Italijanov. Pod kupom sovražnikovih mrličev smo našli strojno puško. Naši junaški topničarji ne dajo pokoja sovražniku niti pri kosilu. Ko so se zbirali Italijani na D., se je zakadila vanje naša artiljerija. To je bil vik in vrvež! 28. novembra. Rekel sem, da sta O. in P. grob Italijanov. Toda danes so ljuto navalili na ta zanje usodepolna mesta. Naši so kakor običajno odbili napade in sovražnika popolnoma potolkli. Ujeli smo 7 častnikov in 450 mož ter uplenili eno strojno puško. A kaj mislite, kolikim polkom so pripadali ti ujetniki? Zastopani so bili med njimi ti-le italijanski polki: 2., 28., 33., 34., 35., 36., 1„ 56., 71., 125., 126., 127., 153. in 154, To vam je prava mešanica, to vam je prava busola italijanskih razmer. Tu smo torej od 18. novembra do danes ujeli točno 80 častnikov in 760 mož ter uplenili 8 strojnih pušk, S peklensko ljutostjo je tudi danes besnela sovražna artiljerija proti višini 383 in Z. Sovražnikovi poizkusi, da bi se približal našim postojankam, so se izjalovili v orjaški brambi naših junakov. Naš bombni napad na Jakin. Lugano. Časopisje sme na ukaz vlade pisati o zračnem napadu na Jakin le kratko zelo pristriženo uradno poročilo. Laško časopisje tudi ne sme poročati kljub črnogorskemu uradnemu poročilu o potopu proviantnih ladij in male križarke na Jadranskem morju. Strah Lahov pred podmorskimi čolni. Curih. Iz Milana: Z 10. t. m. so ustavili transporte iz Jakina in Brindisija v Albanijo in v Črnogoro. Izgube italijanskih častnikov, Dunaj, Po zasebni statistiki zaključeni 3, t. m. je izgubila laška armada 1938 častnikov. cosko časopisje potrjuje, da je vojni svet sklenil obdržati Solun kot operacijsko bazo in mesto in okolico v obširnem obsegu utrditi. London. (Kor. ur.) Reuter poroča z diplomatske strani: Zavezniki so trdno odločeni, da Soluna ne izpraznijo. Naše prodiranje v Črnogoro. Vojni poročevalci so poročali 12. t. m.: Kljub težavnemu in skoro neprehod, ozemlju in slabemu vremenu napreduje naš napad. Zahodno od Suhodola pridobivajo naše čete vedno na prostoru in so vzele Do-njo Korito, ko so prekoračile 1400 metrov visoke gore. Pri izviru reke Ibar so naši prodrli do Rožaja, ki so ga vzeli. Zahodno od Peči je vzeta Stara Rugova. Naše čete so ujele v teh bojih 6000 Črnogorcev, pri Rožaju so zaplenile 40 topov, med njimi tudi gorske topove. »Ancona«-nota že na Dunaju. Dunaj, 13. decembra, »Wiener Allg. Ztg.« poroča, da je ameriška nota glede »Ancone« že izročena zunanjemu ministrstvu na Dunaju, Berlin, 13, decembra. (Kor. ur,) »Lokalanzeiger« javlja iz Londona: Kakor poroča »Reuter«, bo ameriška vlada čakala osem dni na avstrijski odgovor. Če v tem roku ne bo odgovora, bo pretrgala diplomatične zveze. Napadi na Salandro. Lugano. »Secolo« napada min. predsednika Salandro po svojem pariškem dopisniku. Prvo poglavje na Balkanu se je končalo s porazom radi napak zaveznikov in radi slabotnosti Italije. Najvišji skupni vojni svet sporazuma ni važnejši kakor Rdeči križ. Laški katoliški list o kanclerjevem govoru. Lugano, 13. decembra. (Kor. urad.) »Corriere d' Italia« pravi, da je gotovost o tonu konclerjevega govora prenapeta, toda ne izzivajoča. Listu ni prav, da kancler ni priznal laški ofenzivi njenega znatnega vpliva in se ni oziral na Sonninovo izjavo. List pa konča, da mora ententa manj govoriti in več storiti za zmago. List prinaša tudi razgovor z westminsterskim nadškofom kardinalom Bourne, ki vsled rastočih angleških vojnih sil ne dvomi nad končno zmago entente, in pravi, da vojne prej ne more biti konec, dokler se ne zagotovi obnovitve Belgije, Srbije in Poljske. Loška ztaica. Ministri se poljubljajo. — Salandra dobi zaupnico. Rim, 13. decembra, (Kor. ur.) Zakladni minister Carcano je obljubil, da bo vlada znižala ceno živilom za revne ljudske sloje. Iz tehničnih razlogov vlada ne more zahtevati krajšega kakor šestmesečnega proračuna. Vlada ne misli zbornici vzeti možnosti, da že pred potekom te dobe natančno razpravlja in reši posamezne postavke. Za patriotične besede koncem govora je Salandra ministra objel in poljubil. Salandra je zvalil krivdo za in-terniranje laških državljanov in kakih 200 oseb iz »neodrešenih krajev« na vojno vodstvo. Na njegovo željo pa je sedaj vojaška oblast dovolila, da se smejo te osebe vrniti. Salandri je ostro odgovoril socialist T u r a t i, Interniranje italijanskih državljanov v Italiji je protizakonito in se je izvršilo samo vsled strankarskega sovraštva. Ministrstvo ni isto kakor domovina: ono samo seje razdor in zlorablja svoje pooblastilo. Hkrati vprašuje, ali naj pregnanstvo tolikih odrešencev z doma pomenja ono odrešenje, radi katerega je Italija počela to grozno vojsko. Reformni socialist D e f e 1 i c e zopet priporoča slogo in pravi, da ne ve, kdo na« hi stopil na Salandrovo mesto. Giolitti se sicer ni prodal tuji državi, toda vsled svojih zvez z Biilowom je škodil deželi in zato je nemogoč. Levica je pri teh napadih hrupno protestirala. Salandra je nato znova zatrjeval svoje spoštovanje pred veličanstvom zbornice, katere kontroli se ne misli odtegniti. Poudarjal je tudi, da ne bo laške državne zastave uklonil pred Vatikanom. Na svojih potovanjih je povsod videl, da je ljudstvo edino za vojne ideale. Na medklic socialista Mazzonija, zakaj navzlic toliko edinosti stoje v kraljevi vili kanoni, je Salandra začel patetično govoriti o zvestobi rimskega prebivalstva do kralja. Nato je Salandra hranil kraljevega hlapca in ministra nezaposlenih Barzilaia proti Ferriju, (Klici: »Vivva Triestel«) Da, »Vivva Trie-ste«, to je klic cele zbornice. Salandra se izjavi za dnevni red poslanca Rava, ki izraža zaupanje vladi. Če zbornica ne sprejme te resolucije, tedaj vlada odstopi. Nato je začel pa Barzilai objemati in Doljubovati Salandro, Sonnina in Carcana. Pri glasovanju je glasovalo za vlado 391 poslancev, 40 jih je bilo proti. Mnogo nasprotnikov vlade ni bilo navzočih. — Senat je sklican za torek. Rim, 12, decembra. (K, u.) Osserva-tore Romano govori o predstoječem glasovanju v zbornici in pravi, da ne more verjeti na padec Salandre, Možem, ki so začeli neko podjetje, katero upošteva čast in interese dežele, se mora prepustiti zaslugo ali odgovornost za njihovo delo, —. »Avanti« pravi, da je Salandra izgubil ves kredit in da bo ostal še nekaj časa v služ« bi one navidezne sloge, kjer pride toliko političnih in osebnih »kšeftov« na svoj ra* čun. — Vojska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13. decembra. (K. ur.) Uradne se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. decembra, (K. ur.) Veliki glavni stan: j Vojna skupina generalield- maršala p 1. Hindenburga. Mali boji so se bili na raznih mestih med našimi naprej poslanimi stražami in sovražnimi poizvedovalnimi oddelki. Rusom se je posrečilo, da so se polastili neke slabe nemške postojanke. Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega, Nek brezuspešen napad je stal Ruse ob naših postojankah pri Vulki (južno od jezera Vigonevkoje) 100 mož krvavih izgub in ujetnike. Vojna skupina generala p 1. L i n • si ng e n a. Nič novega. Vrhovno vojno vodstvo, RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: 10. de c e m b r a. Na zahodni bojni črti nobene izpremembe. Pri Szumsku (29 km vzhodno od Krzernenieca) je padlo neko avstrijsko letalo v naše črte. Na kavkaški bojni črti v Turčiji no-, bene izpremembe. V Perziji so se vojskovale naše čete na polpotu Teheran-Hama-dan z nekim turško-nemškim oddelkom, ki ga je sestavljajo nekaj tisoč mož perzijskih vstaških orožnikov in četašev, ki je bil oborožen s topovi in strojnicami. Sovražnika smo pregnali iz njegove postojanke. Bežal je z izgubo veliko mrtvih in ranjencev. BEG IZ VOLINIJE. Kodanj, »Novoe Vremja« poroča iz Kijeva: Strašno se je pomnožilo število beguncev iz Volinije. Begunce je prepodil iz dupljin v katerih so bivali upaioč, da se lahko kmalu vrnejo domov, strašen mraz, RUSKI LIST NAPADA PANSLAVISTE. Budimpešta, Petrograiski list »Kolo-kol « dolži ruske panslaviste, da so celo državo spravili v nesrečo, ker so trdili, da je poklicana Rusija zasesti »Hagio Sophio« v Carigradu in vladati balkanske narode, Panslavisti so krivi vsega, kar se je zgodilo. UPOR NA RUSKI OKLOPNI KRIŽARKI »GANGUT«. Kodanj. Uprli so se v IielsingforsU mornarji velike oklopne križarke »Gan-gut«. Zvesti del brodovja je streljal na »Gangut«, Uporniki so se morali končno udati. Na mestu so ustrelili takoj 30 upornikov, 400 so jih odvedli v Petrograd, RUSINI SE VRAČAJO H KATOLIČAN-STVU. Krakov, Ko so se Rusi umikali iz lub-linske gubernije, so vlekli več tisoč unia-tov, ki so jih prisilili v pravoslavje, v Moskvo. Uniati, ki so obstali doma, se vračajo h katoličanstvu. RUSIJA PROTI ŠVEDSKI. Stockholm. Rusija, tako poročajo listi, namerava vojaški nastop proti Švedski Zbrali so zato na Finskem 160.000 mož. Car se je odpeljal na Finsko, da si ogleda brodovje. RUSI V PERZIJI. Kodanj. »Politiken« poroča iz Petrograda: Rusi so, kakor poročajo iz Teherana, priborili znatno zmago v smeri proti Hamadanu. Zasedli so važno postojanko pri mestu Ave in osvojili gorski prelaz Sultan Bulag. Revolucijski nemiri v indiji. Kolin. (K. u.) »Koln. Ztg.« poroča i2 Kodanja: Po ruskih uradnih poročilih iz "lokija je obvestil japonski zunanji minister časopisje, da je položaj v Indiji vznemirljiv. Vlada razpolaga z dokazi, da huiska Indijce na vstajo več z Japonskega izgnanih Indijcev.. Vojska z Italijo. -- IT TU Lugano. Neki popotnik, ki se je vrnil Iz Indije, opisuje globok vtis angleških porazov v Indiji, česar ni mogoče več prikrivati. Osobito med Hindu je angleški ugled zelo trpel. V Kalkuti se vedno ponavljajo napadi na policijske uradnike, a v južni Indiji o večji pobuni ni ničesar opaziti, dasi izobraženci poizkušajo potegniti ljudstvo za seboj. Iz Amerike sta vozili dve iadji orožje in slreljivo, poslano po neki tajni indijski organizaciji. Angleži so v Bengalskem zalivu eno teh dveh ladij potopili, a druga je izkrcala orožje. Vsled izvozne prepovedi je veliko pokrajin uničenih. Mesto nemških trgovcev pridobiva japonska trgovina. Resen je položaj na severu, kjer so se, kakor vse kaže, uprli v Pendžabu in v Kabulu. Tudi v Afganistanu stoji za Angleže slabo. Indijska vlada ne pusti nič poročati, a proti severu pošiljajo velike čete, J?ar je zelo slabo znamenje. „ , NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. decembra. (K. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega^ stana: Ne poroča se nič, kar bi bilo važno. Vrhovno vojno vodstvo. m ildie o miru. Berlin, 13. decembra. Kakor poročajo angleški listi, je rekel lord Haldane pri predavanju Sidney Weeba, kjer je predsedoval: »Pozvalo se nas je, naj se pogajamo o mirovnih predlogih. Naš odgovor se glasi: Nemški narod, s katerim bi se dalo pogajati, ne obstoji več. Odpovedal se je in nemška demokracija je svojo moč izročila v druge roke. V to sedlo je skočila in se utrdila taka vrsta ljudi, ki ima za cilj samo zmagovito prodiranje, Mir je mogoče skleniti samo v smislu svetovnega miru. O takem miru pa se z nemškim generalnim štabom ne da govoriti.« Dnevne novice. '-j- Naši junaki. Piše se nam: Dne 2. decembra t. 1. je prinesel »Slovenec« mnogo priznanj in pohval vsem hrabrim in železnim pešpolkom slovenskih dežela ter njihovim sinovom in očetom. Samo — — »Njega, njega ni , , , « je bilo med njimi. Tudi naš domači lovski bataljon št. 7 se ne sme tako vnemar pustiti, ker je v vseh najhujših viharjih hrabro in vdano sodeloval cd početka vojske do danes. Zato smo tudi njim dolžni posebne pohvale in priznanja. Cenjeni bralci naj si ogledajo »Slovenca« z dne 6. decembra 1915; tu čitajo pod naslovom »Odlikovanja« mnogo imen iz 7. lovskega bataljona. To je hrabrost naših lov cev, katera se sama hvali: velikoštevilna in najvišja hrabrostna odlikovanja in priznanja. Tako je to moštvo: tiho pa delavno in v vseh naporih utrjeno; njihov izrek je: »Govori malo, a stori veliko.« Zato tudi o njih činih ne pripovedujejo obširni in pogostni hvalospevi, marveč — odlikovanja za hrabrost. To pa tudi najbolj drži, — Gorenjski invalid. —Občinski odbor v Idriji razpuščen C. kr. deželna vlada je z odlokom z dne 26, novembra t. 1., št.17.749 razpustila občinski odbor idrijski. Za gerenta je imenovan rudniški svetnik g. Hermagor Pirnat, kateremu so prideljeni prisedniki gg. Franc Oswald, c. kr, katehet, Josip Modrijan, Iv Kavčič, Leopold Troha in Franc Straus mesar iz Idrije, — Poljski socialni demokrati vstopijo v »Poljski klub«, »Nowa Reforma« poroča da so poljski socialnodemokratični državno zborski poslanci sklenili vstopiti v zadevi »Vrhovnega poljskega narodnega odbora« v »Poljski klub«, »Vrhovnemu narodnemu odboru« bo odslej načeloval vitez Bilinski — Smrt praporščaka Wilfana, Dne 10 t. m. je bil na italijanskem bojišču ubit pra porščak Wilfan, V njegovi bližini so po brali nerazpočeno laško granato, ki se je nato razletela, ubila praporščaka Wilfana nekaj vojakov pa ranila. — Odlikovanja. Vojaški zaslužni kri žec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobi stotnik 13. lov. bat. Adolf Čižek in pred sovražnikom padli poročnik 8. lov, bat. Rudolf Ehrlich. Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 67. pp. Josip Vončina. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil desetnik 2, td. top, p. Maček Ivan. Ponovno najvišje pohvalno priznanje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 4. dom, p, Miroslav Rajh, Najvišje pohvalne priznanje so dobili: stotnik 7, dom, p, Emil Petsche, poročnik 3. dom, p. Josip Pompe, poročnik dež. strel. p. št. II. Rudolf Jenko, nadporočnik 22. dom. top. divizije Franc Gorkič, poročnik 21. dom. polj, havb. div, sedaj pri 46. dom, polj. havb, div. Ivan Peček, nadporočnik 2. polj. havb. p. dr. phil. Anton Kailan, sedaj pri težki havb. bateriji št. 2/15 in nadporočnik 39, črnovoj. bat. Vencel Černigoj, Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila asist. zdravnik 8. dom. p. dr, Franc Vydra, pri 87. pp. in dom. rač. nadoficijal Viljem Konetschnigg, pri neki črnovoj. pehotni brigadi. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil polkovni trobentač 5. dom. ulan. polka Rudolf Čeme. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: rez. kadet Seppele Miroslav, narednik Kapelj Franc, desetnik Iček Peter, poddesetnika irelja Ivan in Sever Anton, vsi pri 5. dom. .; praporščaka Zemljak Alfonz in Brož osip, štabna narednika Pogruic Josip in Scherrer Miroslav, četovodja Sever Matija in Deutschmann Alozij, vsi pri 26. dom. p.; cadet Fil Andrej, kadet. asp. Kočevar Štefan, narednik Podobnik Ivan, orožniški nad. stražmojster Smrekar Anton, četovodji Ocepek Franc in Štefe Matija, vsi pri 27. dom. p.; rez. praporščak Česnik /2 6., 7. in V2 9. uri zveCer. B ežične in novoletne r razglednica 7. skupina razglednic „Na sveti večer' in »Cesarski razglas*, kakor tudi 2 po narodnih motivih, predstavljajoč laške vojake, kako se brezuspešno trudijo pre- ) bresti Sočo, z besedilom: „Je gora visoka, me grozno skrbi. Je Soča globoka, prebresti jo ni." Druga, predstavljajoča našo mladenko in laškega vojaka, z besedilom: „Ne bodi za mano, ne boš me dobiv, sem tist'ga župana, k'fe Lahe podiv." Razglednice so izvršene v dveh barvah — lično delo, ki nam Slovencem ne dela sramote. Kljub izdatnejšim stroškom bodisi kartona in tiska smo j določili prvotno ceno, in sicer: Cena za trgovce, ki naroče vsaj 100 dtfo- 1 barvnih razglednic, K za 100 kom.; pri j naročilih nad 500 kom. K 5-50, nad /000 kom. i K5'—, nad 2000 kom. K 4'50 za 100 kom., pri naročilih nad 10 skupin 30 °/0 popusta. Pošiljatve te po povzetju. Skupina s 16 komadi (po dve enaki sortirane) K 1'40. Pri skupinah se bo-demo ozirali le na predplačila. Slcn>enci! Poslužujte se razglednic »Vojska v slikah« ob vsaki priliki. Uvažujte, da je namenjen del čistega dobička raznim dobrodelnim namenom. V trgovinah zahtevajte odločno le domače razglednice. Tudi kot voščilnice za god, prazwhe itd. so te razglednice kakor nalašč. Šesta skupina >Soči« I ima trajno vrednost. Razprodaja upravništvo »Ilustriranega Glasnika" Del čistega dobička Je namenjen goriškim beguncem ln slovenskim oslepelim vojakom. Razna poročilo. Dunajska borza se zopet otvori. Dunaj, 13. decembra. (Kor. ur.) Dunajska borzna zbornica se je že delj časa posvetovala o zopetni otvoritvi borze in je danes stavila tak predlog finančnemu ministru. Kakor poroča »Korr. Wilchelm«, je finančni minister izjavil, da mu je simpatično, če se borza v omejenem obsegu zopet otvori, vendar bi se morale ustvariti varnosti, katere zahtevajo sedanje izredne razmere. V kratkem bo izdal potrebne odredbe. Na koncu je minister pristavil, da v slučaju otvoritve računa na izkazan patriotizem udeleženih krogov in časopisja, da se prepreči vsaka prenapeta špekulacija. Dve angleški pomožni križarki potopljeni. Budimpešta. »Vilag« poroča iz Aten: Pii Mitileni sta zavozili dve angleški pomožni križarki na mino in sta se s posadkami potopili. 52 voditeljev Ircev obtoženih veleizdaje. Rotterdam. Kraljevsko sodišče v Dub-iinu je uvedlo sodno postopanje radi veleizdaje proti 52 voditeljem Ircev. Darovi. — Darila za »Bolgarski Rdeči križ«. Darovali so za »Bolgarski Rdeči križ«: g. Gilbert Fuchs, Hrib pri Kokri, 300 K, g. nadporočnik v e. Gustav Eger, Ljubljana, 200 K, g. odvetnik dr. Valentin Krisper, Ljubljana, 100 K, g. Jakob Oberwalder, Domžale, 100 K, g. baron Leopold Lichten-berg, Ljubljana, 50 K, g. dr. Anton pl. Schoppl, Ljubljana, 25 K, g. Kari Mayer, Leitenberg, 25 K, g. A. Šarabon, Ljubljana, 20 K, nadalje Mestna hranilnica v Kočevju 300 K, mestna občina Kočevje 200 K, glavna agentura za Kranjsko »Riunione Adria-tica di. Sicurta« v Trstu 100 K, Mestna hranilnica v Kamniku 50 K. Poleg tega so naložili pri podružnici c. kr. priv. avstr. kreditnega društva za trgovino in obrt v Ljubljani za Bolgarski Rdeči križ«: g. ravnatelj Josip Luckmann, Ljubljana, 100 K, g. Maks Leipnik, sedaj v Ljubljani, hotel »Union«, 50 K, g. Josip Javornik, Žaljna, 20 K, g. Franc Szantner, Ljubljana, 10 K, g. Otokar Stern, Ljubljana, 2 K, g. Viktor Reich, Ljubljana, 2 K, g. Oskar Vogl, uradnik, Ljubljana, 3 K, g. Jakob Honig, Ljubljana, 2 K, akcijska družba »Stahlwerke«, Belapeč, 700 K, in tvrdka Benedikt & Co., Ljubljana, 10 K. Ig. Hladnik. 2678 (3) Don Božično SMson za solo, mešan zbor in orgle. Cena 1 K. Resnate metle z lesenim držalom ali tudi košare, brezove metle, domače slrkove, svitke, lucanjke, škafe, sita, kuhalnice, strngarsko blago, valerje, deske, zelene košare rabi Mi j o Hercog-a naslj. VLADIMIR SENEL Zagreb Bakačeva ul. 8 znaša glavni dobitek srečk »Avstrijskega rudečega križa«, kojih prihodnje žrebanje se vrši dne 2. jan. 19i6! — Zahtevajte prospekt 1 — Srečkovno zastopstvo 11. Lju-b ljana. Išče službe v! 2332 Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Ria-Balsam. jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko •PORODNIŠNICA. ti LtJUBLtIA]UA. • KDMENSKEOA- UUCA- 41 [SEPZDRAUNBCHM^RU-DR-FR.DERGANG 1 mm gostilno na Savi pri Jesenicah in več stanovanj nasproti velike tovarne ,<-e dne 18, decembra 1915 na javni dražb; pri c. kr. okrajnem sodišču v Kranjski gori proda. Cenilna vrednost K 22.741-— Najmanjši ponudek „ 11.371-— Pojasnila daje Oton Homan v Radovljici. Izfava. Stara 22 let, najraje v kaki trgovini v Ljubljani. Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod št. 2623. Sprejme se starejii, zanesljiv, energičen Podpisani izjavljam v imenu cele svoje družine, da je bila Marija Vogrič iz Kosez št, 25, dne 6. decembra letos pomotoma obdolžena nepoštenega de- janja Ivan Baš Dolnice št. 9. V najem se cdda takoj stara, dobro obiskana Služba mm m cer se odda, kje, pove uprava tega lista pod št. 2673. (Znamka za odgovor.) Vmm ali lovača sprejme takoj Inžina za svinec in srebro, dr. z. o. J. v Litiji eventuelno tudi vojni invalid. blizu farne cerkve v Trebnjem na Dolenjskem, Poizve so pri Ivani Zurc posestnici v Trebnjem. od hrane se stalno oddajajo proti primerni odškodnini pri vojaškem okrevališču (Rekonvaleszenlen station) za novo šolo v Šiški. 2672 Star 2669 rm bakrene zlitine, med, cin, svinec itd. v vojne namene za kovinsko centralo kupuje po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačilu Teodor Czechak, Ljubljana, Kuhnova cesta 23. fŽniZNATO VMS KINO f lekarnarji PICCOLIj3 »Ljubljani Vsebuje nevedeno množino železo. ker je prt aUčnih vinih malokdaj 1 steklenica 2 krosii. Ceniki zastonj in franko. Kupi se tata, po najvišji ceni vsako množino Jesenovega lesa Ie bodisi okrogel (še stoječ) ait deske. Orehovega lesa I., XI. in III. vrste, vsake mere. Domačega kostanjevega lesa, vsake vrsta, Sprejmejo se tudi zastopniki. Pismeno ali ustmene ponudbe prosto vagon je pošiljata tvrdki: J. Pogačnik, Ljubljana 2468 Marije Terezije cesta 13 (Kolizej). za večje pospstvo s travniki in gozdi. Ponudbe pod "" »Gospodar 2616« na upravništvo „Siovenca". se sprejme na neki župniji pošteno, pridno, dekle, ki je orglanja vsaj toliko zmožno, da more spremljati pesmi iz navadnih cerkvenih pesmaric. Posebno pa jej mora biti pri srcu lepota in snažnost v cerkvi. Več pove uprava lista pod štev. 2641. Sobarica ki zna tudi šivati išče službe. — Naslov pove uprava lista poti štev. 2644. Sprejme se UCCHK21 poštenih Staršev v trgovino i. mešanju blagom, zmožna računstva ter slovenskega in npkoliko nemškega jezika In pisanja, v starosti od 15 do 17. let. Ponudbe naj se pošilja pod naslovom: Ivan Kopatin, trgovec, St. Vfd pri Vipavi. Makarone, testenine, namizno olje, fedilno olje, kislo zelje dobavlja na debelo proti predplačilu veletrgovina JOSIP PICK, GRADEC. Potrti neizmerne žalosti javljamo, da je Vsemogočni odpoklical našega iskrenoljubljenega sina in brata, gospoda iariina cand. iur. In praporščaka u rezeroi. V vestnem izvrševanju svoje dolžnosti je zadobil smrtno-nosno rano na laškem bojišču, kateri je 11. t. m. ob 4. uri popoldne podlegel, v starosti 23 let. Pripeljali ga bodo danes popoldne ob 4. uri iz ljubljanske mrtvašnice na domače pokopališče v Moravče. MORAVČE, dne 14. decembra 1915. ŽsSsiiesi fss&li. mmmm Za vse izkazano sočutje povodom prebridke izgube naše dobre, iz srca ljubljene soproge in mamice, sestre, svakinje in tete, gospe O v- e soproga posestnika, tovarnarja in župana na Lancovein kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pokojnice k večnemu počitku, izrekamo tem potom čast. duhovščini, preč. g. I. Piber, dež. poslancu, blag. gosp. okr. glavarju Župneku, cenj. gg. uradnikom in učiteljstvu, spoštovanim meščanom, sorodnikom, prijateljem, občinskemu zastopstvu in sploh vsem udeležencem pogreba, našo iskreno zahvalo. 2675 Lancovo pri Radovljici, 13. decembra 1915. Žalufočl ©stali. Št. 18.950. Z ozirom na ukaz c. kr. dež. vlade v Ljubljani z dne 22. novembra 1915, št. 31.551, določa mestni magistrat naslednje maksimalne cene za nadrobno prodajo 91% denaturiranega špirita: 1-36 K za 1 1, če se' prodaja v okolišu mestne užitnine in 1-22 K za 1 1, če se prodaja v ljubljanskem mestu izven užitninske črte. Za špirit z več stopnjami se sme za vsak višji odstotek zahtevati po 1 vinar več. Prodajalci špirita imajo določbe glede maksimalnih cen špirita kakor tudi te najvišje cene v prodajalni nabiti. Izdaia konzorcii »Slovenca«. »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar, državni poslanec.