Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo Uto predplačan 15 »14., za pol leta S gld.s za četrt le»a 1 gld., ga jtdea mesec 1 grld.iO kr. V administraciji prejeman Telja: Za eclo leto 12 fld., xa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 &ld., ia jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom poiiijan Telja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inierate) vsprejema upravnlštvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi *e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo j* v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, i*v*emii nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne, Štev. Sle. V Ljubljani, v ponedeljek 21. septembra 1896. Letni Ii XXI V, „Mraei se". Tako je te dni neki nemškoliberalni list naslovil svoj uvodnik. Mračiti se je začelo ob zborovanji katoliškega shoda v Solnogradu, ko je cesarski namestnik grof Thun v imenu vlade pozdravil zbo-rovalce ter jim želel vspeha. Malo pozneje je niže-avstrijski ces. namestnik grof Kielmansegg v družbi antisemitskih vodij, dr. Luegerja, kneza Liechten-steina in dr. Gessmana, v dunajski mestni hiši v imenu vlade pozdravil shod kršč.-socijalnih kmetov, in poljedelski minister grof Ledebur je brzojavno obljubil svojo podporo. To so le meglice, ki se utegnejo zgostiti v neprodirne oblake ter zakriti solnce nemškoliberalne slave in mogočnosti. Tudi oblaki se že zbirajo nad nemškoliberalnimi glavami v obliki kompromisov na Gorenje- in Nižje-Avstrijskem ter Moravskem. Mrači se v Avstriji — tako zdihujejo v dolgih jeremijadah židovskoliberalni listi. Najhujši udarec za nemškoliberalno stranko je kompromis v gorenje-avstrijskem veleposestvu. Kompromis se ta dogovor niti imenovati ne more, temveč kapitulacija liberalnih veleposestnikov, kajti liberalna zastopnika veleposestva bodeta večkrat v neprijetnem položaji ter morala glasovati proti svojim somišljenikom ali pa zapustiti dvorano. Ako je bil ta kompromis sklenjen v sporazumu z vso liberal. stranko, potem ni več liberalne stranke v veleposestvu, Še pomenljivejši pa je zahteva, oziroma obljuba, da liberalna večina nižje-avstrijskega veleposestva sklene jednak kompromis. Ravno tu je bilo liberalno veleposestvo trdna zaslomba liberalnega gospod-stva v deželi. Ako se dožene tudi ta kompromis, potem se je liberalcem popolnem dan nagnil. Moravsko liberalno veleposestvo tudi v svojem volilnem oklicu naglaša, da boče ne glede na stranke skupno zastopati svoje koristi. Iz oklica je razvidno, da je Chlumecky svoje pero pomočil v grofa Bade-nija črnilo, kajti oklic naglaša spravljivost, spoštovanje narodnih koristij obeh narodov, pravičnost, mir in ljubezen, sploh vse lepe reči, katere ima Chlumecky na jeziku kot diplomat. Ravno na Moravskem veleposestvo vzdržuje nenaravne razmere, ono je podpora brutalne liberalne večine, ki ne pozna pravičnosti do večine prebivalstva ter hoče za vsako ceno in z vsemi sredstvi preprečiti češke zahteve. Ker pa ta volilni oklic naravnost odbija vse državno-pravne težnje, smo radovedni, kaj poreče konservativno veleposestvo v svojem oklicu. Kame» se je sprožil in grof Badeni poskrbi, da ne obtiči v rebri, temveč kot plaz prihrumi v nižavo, razruši nemškoliberalni obroč ter obstoji kot trdna podlaga prihodnji državnozborski večini. Vsa znamenja kažejo, da grof Badeni zbira zmernejše življe v prvi vrsti med veleposestniki. Pričel je ondi, kjer je največ upanja, v veleposestvu, ki ima v svoji sredi stara slavna imena in močne vezi z državo in drugimi merodajnimi faktorji. To peče in grize liberalne peresne junake, ki kličejo na branik razbito svojo armado proti nazad-njakom in mračnjakom. Kot prihodnja opozicija se pripravljajo na boj za „napredek, nemštvo in svobodo". To je staro, a zbrušeno in skrhano orožje, ki več ne rani nasprotnika in ne omamlja množice. Da, mrači se, toda le za židovski liberalizem in kapitalizem. Narodi ustajajo in liberalcev je strah ! Pastirski list novega tržaškega škofa. (Konec.) „To je moja zapoved, je rekel Jezus Kristus pred zadnjo večerjo, to je moja zapoved, da se ljubite mej seboj, kakor sem jaz vas ljubil. Kakor je mene ljubil Oče, tako sem tudi jaz ljubil vas. Kdor ima moje zapovedi ter jih izpolnuje, on je, ki mene ljubi". To je ogenj, kojega je prinesel Jezus na zemljo: ljubiti Boga nad vse, ker je največa in neizmerna dobrota, in ljubiti bližnjega iz ljubezni do Boga. To prinašam tudi jaz Vam prvi dan, ko Vam govorim kakor Vaš škof; ta ogenj naj užge v naših srcih ogenj ljubezni božje. Ljubimo vsi Boga, svojega Gospoda, ljubimo ga z vsem srcem, z vso dušo, z vsemi močmi, ter izpolnujmo vse njegove zapovedi. Skažimo se prave otroke svojega Očeta, ki je v nebesih. — Ljubimo svojega bližnjega, ker to zapoveduje Bog. Ljubimo se vsi, kakor so se ljubili prvi kristijani, ki so bili eno srce in ena duša. Otroci smo tudi mi enega Očeta, odkupljeni z isto krvjo božjo, oprani z isto vodo v sv. krstu, deležniki istega altarja, in slednjič smo vsi brez razločka poklicani v isto slavo. In vendar v naših dneh je kristijanov, ki se sovražijo, se zaničujejo ne iz druzega razloga, kakor zato, ker eden ne govori istega jezika kakor drugi, eden ni iste narodnosti kakor drugi; to Vam je prava bolezen in kri-vovera našega časa! Bolezen, ki slabi mnogo ljudij, krivovera, nasprotna nauku Jezusa Kristusa. Ta nas uči, da smo vsi otroci istega Očeta, udje istega telesa, kojega glava je Jezus Kristus, ki je s svojo LISTEK. Spominska knjiga za obiskovalce Vintgarja. Slovenci imamo mnogo krasnih krajev, kateri so vredni, da si jih ogleda ne samo domačin, ampak tudi tujec, potujoč skozi našo lepo domovino. Mej te spada tudi soteska „Vintgar," nahajajoča se v blejski okolici, dobro uro hoda od jezera. Do zadnjih let je bil ta biser slovenske zemlje skoro ne-pristopen človeški nogi, in tudi domači ljudje niso vedeli o njem mnogo več povedati, nego da je to jako nevaren kraj, in da najbolj pametno storiš, ako se ga ogiblješ. In to so tudi storili. Semkaj je zašel le kak ribič brez „pravice", dobro vedoC, da ga tukaj ne bo motil pri delu noben nepoklican čuvaj. Ko je v novejšem času gosp. župan Zumer odprl pot skozi to sotesko, so se ljudje čudili nje obiskovalcem, češ : Gospoda je pa res neumna ; čem grši je kraj, tembolj sili tje." In res je prišlo toliko turistov skozi sotesko, da je sklenil g. Zumer otvoriti tudi restavracijo, tako da v Vintgarji ni dobiti hrane samo za oči, ampak tudi za usta. Zato z mirno vestjo pridejo v Vintgar tudi taki turisti, kateri sicer nimajo čuta za lepo naravo, pač pa njih oči hitro obvise na mastnej krači in na čaši rudečega vina. Vžitek bodo imeli gotovo, ako pridejo semkaj, če tudi ne estetičnega. V restavraciji je dalje časa (od I. 1894) že tudi spominska knjiga na razpolago. Takoj na prvi strani vidiš zapisano z velitdmi črkami, kdaj seje Vintgar prvič odprl: BogV V Čast Kranlskel V sLaVo Vintgar oDprL žVpan ŽVMer LeskoVeC. Od bolj znamenitih obiskovalcev naj omenim : Prevzv. gosp. knezoškofa ljubljanskega, kneza Windischgraetza z družino, znanega vseučiliščnega prof. dr. Baudouin de Oour-t e n a y iz Krakovega, Miss Frank M. G o r d o n iz Pittsburga (Pennsylvanije Zj. držav). V spominsko knjigo se je tudi podpisal dne 4. sept. 1. 1. svak nedavno umorjenega perzijskega šaha : „general N er i m a n Khan, Ministre de Perse"in njegova hči: „Princesse Anna Nöriman Mamigonian "; zadnja se je zdravila pri Kik-liju na Bledu. Sploh prihajajo tujci k nam tudi iz daljnih krajev, kakor iz Londona, Bremena, B ue n o s - A i r e s , Corfu, Aleksadrije, F 1 orence , A m s terd a m a, Nancy, Petrograds, Züricha itd. Želeti bi bilo, da bi se tudi domači v isti meri zanimali za našo romantično okolico, kakor se ptujci. Saj sta nekje podpisana celo „Carnot aus Pariz" in „Stambulow aus Bulgarien," katera sta pa gotovo „incognito" potovala, ker ni bilo nič oficijelnega vsprejema kot zadnjič pri Badeniju. Sploh, ako tu govorimo o bolj znamenitih obiskovalcih, nočemo s tem reči, da ostali niso znameniti. Vsak, kdor je obiskal Vintgar, je znamenit. Toliko, da ne bo zamere ! Dne 9. avgusta 1894 sta zapisala dr. M. Murko in dr. Milivoj Srepel v spominsko knjigo te-le besede: „Vsakemu svoje: čast in slava g. Žuraru, ki je mojstersko pot odprl k jednemu največjih in najlepših biserov slovenske zemlje. Njegova zasluga je premalo znana, na spominski plošči preslabo zaznamovana." Mi tudi tako mislimo. Sploh so podpisi zelo različni, kakor ljudje, kateri ee tu podpisujejo. Nekateri so elegantni, drugi priprosti; ta je rabil za svoje cenjeno ime cele pol strani, drugi se je mirno stisnil v kak kot, vesel, da sme tudi on bivati mej tako mogočno družbo. Mej obiskovalci se nahajajo kaligrafi, pa tudi taki, ki mislijo, da je človek tem imenitnejši, čim grje in nerazločneje se podpisuje. Nekateri so prijatelji pokončne, drugi ležeče pisave. Kar se tistih Slovencev tiče, ki se nemški podpisujejo, se jim vidi, da niso v kulturnem jeziku veliko bolj izurjeni, kot oni kranjski župan, ki je pred nekaj leti poslal vlogo nazaj z dostavkom: Mit dem zuruk Dass das ist niks. Nekateri obiskovalci Vintgarja so tudi pesniki. Seveda po njih izdelkih soditi bi človek mislil, da se je marsikomu pri obisku tega krasnega kraja prvič odprla pevska žila. Kar se tiče njih naziranja so možje, oziroma žene, kajti tudi pesmic se ne Stranka je vedno vesela, ako pristopajo v njeBe vrste za blagor ljudstva vneti duhovniki, bojuje se pa najodločneje zoper vsakega, ki je proti ljudskim težnjam". S temi besedami je vodja dunajskih krščanskih socijalistov dovolj jasno označil in neustrašeno zagovarjal pravo katoliško prepričanje krščanskih socijalistov. Poljski glas o notranjem položaju. Povodom potovanja ministerskega predsednika grofa Badenija po raznih deželah ter povodom sklepanja kompromisov mej raznimi strankami se v liberalnem taboru vedno bolj razširja glas o „klerikalnih namenih" Badenijevega kabineta. O tem piše krakovska „Riforma" nastopno: „Nikako presenečenje ni za onega to pisarenje, ki že dalje časa pozna grofa Badenija. On je vedno pripadal konservativni stranki, kar je tudi javno priznaval. Kot gališki namestnik ni izgubil nikdar poguma, javno zastopati konservativne interese, in moč, katero imajo konservativci v deželnem zboru in v deželi sploh, imajo samo po njegovem prizadevanju. Razvidno je bilo toraj že poprej, da bode ministerstvo, osnovano in vladano v istem duhu, tudi samo tako postopalo. Nesmisel pa bi bila trditev, da si vlada s tem tudi prizadeva izpolniti želje in zahteve „klerikalne" stranke, posebno pa še sklepe katoliškega shoda v Solnogradu. Vlada potrebuje katoliških strank za oporo, v njihovem duhu pa ne bode hotela in ne mogla vladati. To pokažejo bodoče državnozborske volitve". S temi vrsticami „Riforma" nekoliko natančneje pojasni Badenijevo stališče ter njegove nazore, ob jednem pa tudi ugovarja liberalnim židovskim listom, češ da hoče vse preosnovati v strogo katoliškem duhu. Ta trditev je tem manj verojetna, ker sam kot poljski žlahčič ni bil vzgojen v tem duhu, ampak v takem, kakor žalibog še dandanes vlada mej najvplivnejimi Poljaki. „Riforma" in z njo vred vsa poljska žlahta se pa vendar zelo moti, ako meni, da bodo katoliški zastopniki služili samo v oporo Badenijevi vladi in s tem igrali samo vlogo komedijanta brez vidnih koristij. smrtjo na križu podrl zid, kateri je ločil narod od naroda, tako da po besedah sv. Pavla : „ni več razločka med Grkom in Latincem, med Skitom in barbarom", zato, ker smo vsi otroci božji, vsi bratje v Kristusu. Le predobro ve sovražnik naš, da če kedaj, je gotovo v naših časih potrebna najbolj tesna jedinost med vsemi katoliškimi kristijani, zato, da združeni pospešujejo slavo božjo, se branijo napadom sovražnikov, očitnih in skritih, kateri z umetnimi zvijačami nastavljajo mreže naši veri in zveličanju naših duš. Kako nam bo mogoče se jim braniti ter jih premagati, ako smo razkosani ter nam manjka sloge in jedinosti? „Kraljestvo, ki je v sebi razdeljeno, bo razdejano". Jezus Kristus, naš nebeški Učenik, nam neprestano priporoča, da čuvajmo, da bodimo jedini. Pred zadnjo večerjo prosil je svojega nebeškega Očeta: „Ne molim samo za nje, (t. j. za apostole) ampak za vse one, ki bodo verovali po njihovi besedi v mene, da bodo vsi jedini, kakor si ti, Oče, v meni iu jaz v tebi, da so tudi oni v nas jedini". Ta je znak pravega krščanskega duha, da smo vsi zjedinjeni z Jezusom Kristusom. Zatorej proč od nas vsako razcepljenje, vsako razkosanje, vsako sovraštvo proti svojemu bratu, naj si bo te ali one narodnosti, naj govori ta ali oni jezik. Ljubezen Jezusa Kristusa nas mora spajati vse v isti veri in v istem upanju. Vsakdo naj goji svoj jezik, naj ljubi svojo, pa naj spoštuje drugo narodnost. Jezus Kristus je ljubil svoj narod, se je zjokal nad zaslepljenostjo, trdosrč-nostjo in iz tega sledečim poginom svojega ljudstva. On pa je ljubil tudi vse druge narode in zato je poslal apostole k vsem ljudem. Nikdo naj ne stori drugim, česar ne želi, da bi se njemu storilo. Tako se v nas vresničijo besede Jezusa Kristusa: „da so jedini". S tem sklepam svoj pastirski list. Govoril sem Vam najprvo o visoki veljavi katoliškega škofa in o preteških dolžnostih, ki so ž njo spojene. Zavedajoč se svoje veljave, katero moram vestno varovati, in teškega bremena, koje so meni na rame naložili, sem vas prosil, da molite za me Boga, kakor vsaka cerkev na veliki petek moli za svojega škofa: da ga ne potare pretežko breme ter da ne obnemore človeške slabosti, ampak da, potrjen po njegovi sv. milosti, po vzgledu svetih škofov morem nositi težo službe in z apostolsko svobodo izvrševati svoje svete dolžnosti. Razvil sem Vam svoj prapor, svojo zastavo, križ našega Gospoda Jezusa Kristusa. Pozval sem Vas, da se vsi z menoj zberete pod to zastavo ter z apostolom Pavlom govorite: jaz pa se nočem hvaliti, ako ne v križu našega Gospoda Jezusa Kristusa. manjka, jako različni. Imamo tu realiste, katerih „zdrav realizem je ogrnjen z zlato, prozorno tančico idealizma," stroge materijaliste, na pol idealiste, otožne sentimentaliste in tudi „prazneliste," katere bi radi vsporedili v jednega teh razredov, toda nam ni mogoče, ker se iz njih poezij nikakor ne razvidi, kam da pripadajo, oziroma žele pripadati. Ne ozirajoč se na kronologični red, kateri se nahaja v knjigi, podamo bralcem nekaj verzov, da vidijo, kake pesmi dela človek, katerega je najprvo pod milim nebom navdušila naravna krasota, potem pa pod streho Zumrove restavracije naravno vino. Koj na jedni prvih strani nam nekdo pripoveduje : »Prišlo nas je sedem Pogledat soteske prizor poseben; Pokrepčali smo se in Odrinemo zopet domu Čast in hvala Bogu!« Ti so torej pač videli „poseben prizor," toda v svojem srcu niso občutili onega blagodejnega vpliva kakor pesnik, ki poje: „Krepost srca Podeli ti soteska Vintgarja!" še manj pa so mogli reči po vzledu nekega druzega : „Srce od radosti mi skaklja Ko hladna sapica pihlja." Še bolj mogočen vtis kot na zadnjega pa je moral romantičen Vintgar narediti na obiskovalca, kateri je v svojem navdušenju vskliknil: „Pozdravljam draga le soteska, Ker drugo vse je figa fresca!" Križ bodi vedno naša prava čast, naše sladko upanje in pot do večne sreče. Razložil sem Vam svoj načrt (program), ki je isti kakor Jezusa Kristusa, iskati čast iiožjo in zve-ličanje duš, pospeševati mir in ljubezen med ljudmi. Ta je načrt, naznanjen po angeljih na sveti večer: Slava Bogu v višavah in mir ljudem dobrega srca I Načrt, objavljen po Jezusu Kristusu, izveden po njegovih svetih apostolih, izvrševan od vseh svetih škofov cerkve božje. Pozdravljam Vas s sv. Pavlom : „Bratje bodite popolni, vspodbujajte se, bodite jedini v mislih, ljubite mir, in Bog miril in ljubezni bo z vami. — Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa, ljubezen božja in jedinost sv. Duha bodi z vami vsemi. Amen". V Trstu, praznik rojstva Marije Device dne 8. septembra 1896. t Andrej Marija, škof. Politični pregled. V Ljubljani, 21. septembra. Državni zbor je sklican na 1. oktobra. — „Wiener Zeitung" objavlja v današnji številki cesarjevo lastnoročno pismo na ministerskega predsednika, v katerem se mu naroča, storiti potrebne korake. Pisarniško predstojništvo državnega zbora razpošilja že dnevni red za prvo sejo, ki se vrši v če-trttek, dne 1. oktobra ob 11. uri dopoludne. Na dnevnem redu je 1. poročilo upravnega odseka o domovinskem zakonu in 2. poročilo stalnega odseka o nujnem predlogu posl. dr. Bareu-therja glede zakona o varstvu volilne slo-bode. Vender se pa trdi, da se zbornica ne bode pečala takoj z rešitvijo teh dveh predlog, ker bode fin. minister takoj v prvi seji utemeljeval svoj proračun za prihodnje leto. Praske mej krščanskimi socijalisti in pristaši Schönererja. Minuli petek se je vršil na Dunaju nekaki volilski shod povodom sedanjih volitev v nekatere okrajne odseke. Zastopani so bili na shodu krščanski socijalisti z dr. Lueger-jem in pa nemški nacijonalci. Takoj pričetkom sboda so se imenovali kandidati in tudi soglasno vsprejeli. Nato sta pa nastopila dva Schönererjanca, ki sta hotela provzročiti nekoliko nereda mej zborovalci s tem, da sta očitala krščanskim socitalistom mej drugim, da so „klerikalci" in da celo antisemitsko gibanje prehaja v ultramontanstvo. Tej trditvi je prav dobro odgovoril dr. Lueger, ki je najprej izjavil, da je cpetovano predbacivanje klerikalizma postalo že dolgočasno, tako da ne mara na to več odgovarjati, potem pa nadaljeval: Krščanski socijalisti so le dobri katoličani in kažejo povsodi toliko srčnosti, da to tudi očitno priznavajo, naj se jim vsled tega očita, karkoli hoče. Ako zmerni nemško-naci-jonalci sem ter tje govore o „klerikalni pošasti", je to le preostanek vzgoje po židovskih listih. Pesnik je pristavil zraven še besede: „Poeta nascitur" ; ali je to 6toril iz ponižnosti ali samozavesti, ne vemo, pač pa vemo, da je dobil nevarnega tekmeca v očmu sledečih verzov: „Kar ne moreš se od njega ločit, Klasičen je Vintgar, res za počit."' Da je temu tako, spozuali so tudi trije Nemci, toda opozorili so na veliko napako : „Die Rothweinklamm* war piichtig, Aber das fanden wir niederträchtig: Man hat sie genannt nach dem rothen Wein, Wir fanden aber nur Wasser drein." Da bi vsak vedel, kdo so ti junaki, so narisali tudi vsak svoj obraz, pridejali ime in opomnili: „Hier neben sieht der Leser unsere Bilder; Weil man sie schwer erkennen „kahn" Hat man die Namen dazu gethan." Nekako istega duha kot ti junaki je bil tudi pisatelj sledečih verzov : „Vom Marsche durch die „Klamm" entzückt, Hab ich an „Rothwein" mich erquickt, Damit doch etwas d'rauf hinweist, Dass man die Rothweinklamm sie hcisst." Sploh obiskovalci Vintgarja niso sovražniki dobre jedi in pijače, pa tega tudi nič ne skrivajo, ampak pripovedujejo celemu svetu, seveda v lepi poetični obliki: „Oko je že nasičeno, Želodec pa še kruli, Zatorej brzo vina gor', Da živce mi podkuri! Zivinče šel sem kupovat, Pa v brezno sem zašel; * Vintgar se imenuje nemški: Rothweinklamm. Ogerska vlada in narodno pravo. Najnovejši odlok ogerskega naučnega ministra je zopet sijajen doKaz, kako nečuveno zatira ogerska liberalna vlada vse nemažarske narode. Naučno ministerstvo je odredilo, da se mora zapreti nič manj ko 55 srbskih ljudskih šol na Ogerskem, ker „nimajo učitelji na teh šolah postavno določene minimalne plače ia ker je mnogo takih učiteljev, ki niso zmožni ma-žarskega jezika". Obe trditvi sta morda resnični, toda prvega nedostatka je kriv samo mažarski liberalizem, ki se poslužuje vseh mogočih pripomočkov, da zatira slovanske narode, o drugi točki pa nihče ne more trditi, da je to pravi vzrok takemu postopanju. Niso li te šole, katere se morajo sedaj zapreti, ustanovljene samo za Srbe? Cemu tedaj potrebno, da bi moral biti učitelj vešč tudi mažar-ščine? Patrijarh Brankovič poživlja sedaj Srbe v po- Pota dalje jaz ne znam V gostilno raj sem šel." Po mojih mislih se peča ta pesnik tudi z mesarijo kot s postranskim obrtom. Lepo pa je izrazil svoje občutke znani pevec Medved: „Čut radosten me navdaja, Ko v naravo krasno zrem; Britka misel me obhaja, Ko nazaj v mesto grem." Sicer imamo pa tudi filozofe v svoji sredi, ki rešujejo razna, še ne rešena vprašanja: „Glücklich scheinen ist nicht schwer, Glücklich werden ist schon mehr; Glücklich sein ein grosses Glück, Glücklich machen ein Meisterstück." Vsem v spomin pa je priprost pesnik narisal mrtvaško glavo in zraven zapisal: „Se danes tukaj podpiše, A jutri smrt ga obišče. Podi ga tje v drugi kraj, Da ni ga več nazaj.1' Kot političen pesnik je samo jeden nastopil, ki pripada k stranki antisemitov: „Zwei Juden giengen einst ins Baad, Weil man es doch nothwendig hat; Der eine, der ist gleich ersoffen Vom and'ren wollen wir es hoffen." Lahko bi še kaj zanimivega navedli iz spominske knjige, toda za danes naj zadostuje. Dovoljena naj mi bo še jedna prošnja: Slovenci, pridite šte-vilneje semkaj gledat in občudovat Bled in njega okolico,* podobo raja. B. * Restavracija pri Vintgarju je letos odprta do prvega oktobra, torej samo še nekaj dni. « \ sebnem pismu, naj prično nabirati in s tem rešijo BVoje učilnice. Odlikovani Rothschildi. V zadnjem času kar dežijo redovi na posamne člane svetovno znane židovske rodbine Rothschild. Načelnik pariške vrste, baron Alfonz Rothschild je dobil minule dni od ruskega carja red belega orla. „Libre parole" obsoja zelo ostro to odlikovanje, katero se objavlja rasno sedaj, ko ima obiskati ruski car francoskega predsednika Faure. Listi menijo, da velja ta obisk bolj rodbini Rothschildovi, kakor pa francoski vladi. Ker je vse tako dobro pripravljeno, se je nadejati kmalu novega posojila za Rusijo. Dogodki v Turčiji in evropske vele-vlasti. Postopanje angleških politikov nasproti turškemu sultanu je vznemirilo ostale velevlasti, posebno pa Rusijo, ki hoče biti zvesta zaveznica Turčije. Ruski poslanik se marljivo udeležuje sej minister-skega sveta v Carigradu. Pri tej priliki je poslanik Nelidovv izjavil v ime ruske vlade, da Rusija nikakor ne bode dovolila, da bi se krčila dardanelska pogodba in da je vedno pripravljena, najodločneje zagovarjati in braniti pravice Turčije. V resnici je ruska vlada pomnožila nekoliko svoje brodovje ob Bosporu vsled vedno večjega pritiska od angleške strani. Ostale evropske vlade nočejo sedaj še naravnost pokazati določne barve, marveč čakajo le ugodnega trenutka, ko bo treba poseči vmes. Da bo najbrž zopet sedaj Anglija popolno osamljena, je v sedanjih okolnostih popolno gotovo. Armenci bodo pa še nadalje prenašali težko turško breme in zaman klicali na pomoč. JVovi perzijski šali Muzaffer - Uddin namerava uvesti temeljite preosnove v posamnih deželah. Mej drugim bode zmanjšal število uradnikov z mastnimi plačami ter sicer temeljito pre-osnoval vso uradniško službo. Proračun za svoje potrebe je znižal za 150.000 kron, prevzel sam vodstvo vojnega ministerstva ter zunanje ministerstvo poveril velikemu vezirju, ki dosedaj ni imel skoro nikabega opravila. Na ta način si je prihranil dve visoko datirani mesti. Svaka Fermana je postavil za guvernerja v Teheranu. Sah se poda na potovanje šele leta 1900 povodom parižke razstave. Cerkveni letopis. Evharistični shod v Orvietu. Opisal P, Kovačič. (Dalje.) Točno ob 9. uri se je začela pomikati velikanska procesija iz stolnice. Najprej so se razvrstile nepregledne vrste moških bratovščin s svojimi zastavami in križi. Vsi možje so imeli svojo bratovsko uniformo, jedni belo, drugi rdečo, rjavo, črno itd. Vseh bratovščin sem naštel kakih 24. Vsak je nosil debelo svečo v rokah, mladeniči so imeli pripete šopke. Največ je bilo seveda evharističnih bratovščin. — Vkljub brezverskemu duhu, ki dandanes razjeda zlasti italijansko društvo, so še vendar bratovščine močno razširjene in se novejši čas zopet množijo. Kratkovidni kričači psujejo in zasmehujejo bratovščine, a nobeden ne pomisli, kako velikanskega pomena so v socijalnem in kulturnem življenju. Zlasti kdor hoče razumeti kulturno zgodovino laškega naroda, mora se ozirati — hočeš nočeš — na bratovščine. Pred vsem so bile karitativne bratovščine imenitne. Ko je v prejšnjih stoletjih pogostoma strašna kuga pustošila lepo Italijo, skrbele su bratovščine za postrežbo bolnikov in pokopanje mr-ličev. Iz bratovščin so se izcimile na Laškem posojilnice t. zv. „Monte di Pieta", ki so ljudstvo iztrgale iz krempljev brezdušnih oderuhov. Celo za podpiranje lepih umetaostij so bile posebne bratovščine. Novejši čas je seveda podrezal korenine tem bratovščinam, ker jim je država zaplenila imetje in je liberalizem stri peruti verskemu poletu, vendar so še dandanes velikega pomena, ker prav po njih se še drži verski duh v ljudstvu. Zlasti ptujec večkrat občuduje italijanske pogrebe. Čudni možaki spremljajo in nesejo mrliča v grob, navaduo so od pfet do glave črno oblečeni, lice imajo zakrito, le oči so proste, na glavi čudne kape, v rokah pa baklje. To so pogrebne bratovščine, ki imajo namen izkazati rajnemu zadnjo čast. Lepo je tudi to, da pri slovesnih prilikah na- stopajo le moške bratovščine, dočim pri nas navadno ženske igrajo glavno ulogo. Za bratovščinami bo šli dečki, kateri so večinoma prejšnji dan vsprejeli prvo sv. obhajilo, za njimi pa belo oblečene deklice. Ker je bila procesija silno dolga, bili so štirje glasbeni kori porazdeljeni med večje oddelke. Za deklicami so šli gojenci salezijanskega zavoda in potem zopet 100 belooblečenih deklic, ki so sprejele prvo sv. obhajilo. Potem so prišli zastopniki različnih redov, za njimi duhovniki v planetah in kanoniki stolne cerkve. Za duhovniki se je vrstila dolga vrsta škofov v popolnem omatu z mitrami na glavi. Naštel sem jih 44 latinskega in grškega obreda. Celo iz Petrograda je prišel sufragan mohilevskega nadškofa. Po pravici bi torej smeli imenovati ta shod mali koncil. Za škofi so šli pevci in assistencija in za njo so štirje duhovniki nosili dragocen relikvijarij s čudežnim korporalom, nad katerim je bila v posebni posodici posvečena hostija. Procesijo je vodil vikar rimski, kardinal Parocchi, spremljali so ga še trije drugi „Purpurati". Za njimi je še šlo več odličnih oseb, ki so sklepale velikanski sprevod. V resnici, to je bil veličasten triumf Kristusa v najsv. zakramentu. Zdelo se je, kakor bi sama narava hotela poveličevati veličasten prizor. Prekrasna fasada stolne cerkve se je vsa lesketala v jasnem solncu, lahni vetrič je blažil vročino, nad nami se je razpenjalo veselo italijansko nebo, kakoršno se le v južnih krajih vidi, niti jeden oblak ni kalil njegove vedrine. Veličastne gore so radovedno gledale na mesto Orvieto, kaj se neki tam godi. Akordi glasbenih zborov in milo zvonenje orvietskih zvonov se je zlivalo v jeden glas, v jedno pesem : „Lauda Sion Salvatorem, lauda Ducem et Pastorem !" Spominjal sem se nehote na oni prizor, ko je kralj David v slovesni procesiji dal prenesti škrinjo zaveze na sijonsko goro, ali tudi to je bila le senca veličastnega prizora, ki ga je ta dan gledalo or-vietsko mesto. Ulice, koder se je pomikala procesija, so bile olepšane z dragimi preprogami, raz oken je letelo cvetje, kakor gosti dež, na baldahin. Dasi so bili vsi prostori natlačeni ljudstva, vendar se je vse vršilo v najlepšem redu. Starešine posameznih bratovščin so sami delali red, policija ni imela nič opraviti. (Konec sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 21. septembra. (Deželni predsednik) baron Hein se je v soboto večer iz Istre vrnil v Ljubljano. (Volilno gibanje.) V Strugah sta izvoljena oba volilna moža katoliško-narodne stranke. Iz V a č pri Litiji se nam poroča: V soboto se je volitev prav ugodno izvršila. Izvoljena sta dva zanesljiva moža katoliško • narodne stranke, ki bosta oddala svoje glasove dr. I. Susteršiču. (Na ljubljanski višji gimnaziji) se je vpisalo letos 721 učencev. V prvi šoli jih je v slovenskem oddelku 79, v nemškem pa 44. Peti razred ima v treh oddelkih 129 učencev, v osmem je dijakov 79. (Odlikovanje.) Podpolkovnik Ed. Miiller, poveljnik dež. žandarmerije v Trstu, je od presvetlega cesarja odlikovan z viteškim križem Franc Jožefo-vega reda, računski stotnik A. Thi en el v Ljubljani z zlatim križcem za zasluge. (Na c. ki*, moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani) se začno ponavljalni zrelostni izpiti dne 1. oktobra ob osmih zjutraj. (Naučno ministerstvo) je v jednem slučaju odločilo, da vsled disciplinarne preiskave iz službe odpuščeni učitelj tako dolgo dobiva alimentacijo, da odpustni odlok dobi pravno veljavo. (Na Ign) so včeraj slovesno blagoslovili poslopje za gasilno društvo. Cerkveno opravilo je izvršil domači gospod župnik. Za to zgradbo se je posebno mnogo trudil načelnik ižanskega gasilnega društva nadučitelj g. Trošt; les za zgradbo je podaril grof Leon Auersperg. (Iz Belokrajne), 18. sept. Vsled premeščanja gg. kapelanov Češarek-a Frana in Nadrah-a Ignacija iz Metlike v Šmarje in Tržič, imela je dn6 13 t. m. tukajšna hranilnica in posojilnica z neomejeno za- vezo, ko je ustanovitelja sta bila ta dva gospoda, svoje zborovanje. Pač vrlo zaslužita, da se njima tem potom izreče iskrena zahvala za trudapolno in pozrtovalno osnovanje. Pri tem zborovanju bila sta voljena mesto izstopivših gorenjih gospodov odbornikov novo došla gg. kapelana Jcsip Novak in Alojzij Jarec v odbor. Načelnikom bil je voljen dosedanji odbornik g. Davorin Vuksinič, mesto bivšega načelnika g. Cešarek -a. Koncem zborovanja oglasil se je k besedi Martin Pečarič ter se v kratkih pa jeder-natih besedah v imenu hranilnice in posojilnice prav srčno njima zahvalil za uju neumorno vsestransko plodonosuo in požrtovalno delovanje in izrazil čutila težke ločitve pri ljudstvu jako priljubljenih gospodov dobrotnikov kapelanov Nadrah-a in Cešarek-a. Ope-tujemo še enkrat našo srčno zahvalo in dostavimo le, da Vama naj Bog plati stoterokrat, kar sta storila za našega revnega oratarja. (Cerkvena pevka) — sopran — se sprejme z& plačo; več se zve v 1. nadstropju hiše št. 13. pred škofijo. * * • * (Ameriške novice.) Po mnogih krajih zveznih držav se prirejajo v zadnjem času shodi, na katerih govorita kandidata za predsedniško mesto Mac Kinley in Bryan. Dosedaj ima drugi več upanja. —V mestu La Porte se je „postila" neka gospa ravno 200 dnij. Tehtala je baje le še 78 funtov. — Dne 27. avg. so napadli neznani roparji hišo nekega Wagnerja ter njegovo hčer zvezali in mučili. Premoženja niso našli. Oblastvo ima zločince že pod ključem. — V državi Wiskonsin so provzročili po nekaterih krajih gozdni požari veliko škodo. — V Kansas City je umorila neka zblaznela žena troje otrok v spanju in naposled še sama sebe. — C. g. J. M. S o 1 n c e se je povrnil dne 1. t. m. iz domovine v St. Paul, Minn. — Kitajski podkralj Li Hung-Cang je dospel 29. m. m. v New-Jork. Spremlja ga 40 oseb, ki morajo prenašati nad 300 svežnjev „neizmerne velikosti". — V Pinole, Cal. se je 1. t. m. vnela tovarna za smodnik. Ponesrečenih je 12 ljudij. (Crispijev sin — tat ) V Rimu se je te dni pričela obravnava proti advokatu dr. Ludoviku Cri-spiju, sinu bivšega italijanskega ministerskega predsednika. Mladi Crispi je obdolžen, da je vdovi gro-finji di Celere, s katero je imel znanje, odnesel dragocenosti v vrednosti 80.000 lir. Zatoženec pa ni prišel k obravnavi, temveč šel se sprehajat — v Ameriko. (Bronast denar.) Po zakonu treba v Avstriji bronastega drobiža v vinarjih za 18 2 milijonov kron. Do konca 1895 so v dunajski kovnici naredili za 3 98 milijonov kron bronastega drobiža. Letos ga bodo nakovali za jeden milijon kron. V ta namen je finančno ministerstvo razpisalo dobavo za 300.000 kilogramov bronastih ploščic. (Opravičena jeza.) Hči svoji materi: „Ne, mati, večjega razžaljenja si ne morem misliti!" „Kaj pa se ti je pripetilo, ljubo dete?" Hči: „Pomislite, moj nekdanji ženin mi pošlje sliko nazaj in jo imenuje ,vzorec brez vrednosti' ". Društva. (Družbi sv. Cirila inMetodavLjub-ljani) so zadnji teden poslali: Slavno vredništvo „Slovenca" zbirko 17 gld. 52 kr. — C. g. J. Ra-moveš, župnik v Poljanah, 60 gld. iz dveh nabiralnikov, in sicer so nabrali že poprej 17 gld., dn6 8. septembra pri slavnosti Janeza in Jurija Subica sta pa nabrali dve narodni dami 33 gld. in 10 gld. je dar g. tovarnarja Julija Stareta v Mengšu. — Gosp. Jos. Korošec, podružnični blagajnik za Kropo-Kamno Gorico in Dobravo, je poslal 146 gld., namreč 100 gld., da postane podružnica že vdrugič pokroviteljica, 10 gld. je ustanovnine, 31 gld. let-nine in 5 gld. namečka. — Podružnica v Železnikih 100 gld. pokroviteljnine. — Prav ima g. pošiljatelj iz Krope (kar velja tudi za Železnike), ko piše: „V revnem kotu naše domovine bivamo, a nabiramo z domoljubnim navdušenjem v spodbudo bogatejšim krajem stotake za našo družbo". Taka blagosrčnost mora vsakega ganiti do solz. Daj mili Bog, da bi kaj skoro prišli boljši časi Vam in našemu šolstvu 1 Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. („Učiteljsko društvo za novomeški šolski okraj") bode imelo redni občni zbor za t. 1. takoj po uradni okrajni učiteljski konferenciji dne 30. t. m. v Novem mestu po običajnem vsporedu. Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda Wiei\9 ia preskrbljenje vseh ~ | B I k ::=u Schelhammer & Schattera (Ženska podružnica svet. Cirila in Metoda v Logatcu) priredi dne 27. t. m. veselico v korist glavni družbi v prostorih gostilne Arko v Dol. Logatcu s prijaznim sodelovanjem dva-najstorice pevcev slav. pevskega društva „Ljubljana". — Vspored objavi se v prihodnje. Telegrami. Trst, 21. septembra. Z veliko sijajnostjo se je izvršilo včeraj dopoludne po slovesni sv. maši kronanje kipa žalostne Matere Božje. Slovesnostjo vodil mil. knezonadškof dr. Zorn ob asistenci mil. knezoškofa ljubljanskega ter škofov Flappa, Šterka in Glavine. Slav-nosti so prisostvovali ces. namestnik, načelniki raznih oblastev, več mestnih odbornikov in nešteviina množica prebivalstva. Slovesen obhod se popoludne radi slabega vremena ni mogel vršiti. Zvečer je bil razsvetljen ves mestni del v bližini stolne cerkve. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Celovec, 21. septembra. Velikovec sijajno naš. V ziljski dolini sta izvoljena kandidata kat. stranke Grafenauer in Huber z 52 proti 28 glasovom. V Celovcu smo dobili mi 36, liberalci 108 glasov. Spital, Št. Vid, Volšberg so volili liberalno. Abuja propadel. Slovenski poslanci trije. Zivio! Velikovec, 21. septembra. Prišlo je 107 volilnih mož, Einspieler in Muri sta dobila 100 glasov, nasprotnika po 5 in 7 glasov. Beljak, 21. septembra. Pri deželno-zborski volitvi v beljaškem okraju, v katerem volijo Slovenci z Nemci, sta bila izvoljena liberalca slovenski odpadnik Oraš in nemški liberalec Bartholmä s 60 glasovi. Slovenska kandidata Kutar in Kobentar sta dobila po 27 glasov le slovenskih, nemški konservativci pa niso priborili niti jednega glasu. Brežice, 21. septembra. Pri deželno-zborski volitvi v Brežicah je izvoljen župnik Žičkar z 98 glasovi; Balon je dobil 25 glasov. Celje, 21. septembra. Narodna kandidata sta dobila po 247, nasprotnika pa 7 in 8 glasov. Maribor, 21. septembra. Od 241 oddanih glasov jih je dobil kandidat Robič 210, Lendovšek pa 165. Ptuj, 21. septembra. Dr. Jurtela je izvoljen s 153 glasovi. Ljutomer, 21. septembra. Pri deželno-zborski volitvi v Ljutomeru je bil izvoljen dr. Rosi na s 111 glasovi. Brackovi nemčurski pristaši niso prišli na volišče. Dunaj, 21. septembra. Vspeh deželno-zborskih volitev v štajerskih kmečkih občinah je nastopen: V volilnem okraju Liezen je prodrl dosedanji poslanec Posch, v Ljutomeru Slovenec dr. Rosina s 111 glasovi brez protikandidata, v Brucku na M. nemški nacijonalec Fürst, v Ljubnem Thurnhart, v graški okolici Kaltenegger z 96 glasovi ; Alorre je dobil 88 glasov. V Staincu je izvoljen Bergmann, v Irdningu nemški liberalec Köberl s 35 glasovi in v Radgoni konservativec Kern. Kodanj, 21. septembra. Carska dvojica je odpotovala včeraj popoludne ob pol 1. uri iz kodanjskega pristanišča. Madrid, 21. septembra. „Heraldo" objavlja brzojavko iz Hongkonga, ki poroča, da se nahajajo vsa mesta v pokrajini Cavite v rokah filipinskih vstašev. Samostane in zasebna posestva so vstaši oropali, šest redovnikov umorili, šest se jih je pa rešilo. O ostalih poročila še molče. Carigrad, 21. septembra. Turški listi poročajo, da je 130.000 Armencev izročilo velikemu vezirju spomenico, v kateri se zahvaljujejo za „neštevilne dokaze milosti in pravičnosti". — V neki armenski zapuščeni hiši je našla policija veliko zalogo bomb in streliva ter več tajnih pisem. Proti revmatičnim bolečinam uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antirrheumon lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta). Cena steklenici 25 kr. 126 (50—30) 6 Umrli so: 18. septembra. Elizabeta Karlič, zasebnica, 68 let, Dunajska cesta 13, myelitis. 19. septembra. Ana Andoljšek, delavčeva hči, 3 leta, Ledina, v baraki, meningitis. — Katarina Povše, kuharica, 82 let, Poljanski nasip 51, ostarelost. Meteorologično porodilo. a C« Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 19 9. zvečer 732 4 18-1 sr. jzah. del. oblač. 20 7. zjutraj 2. oopol 730 1 727-7 15-1 17-8 sr. vzh. sr. jug del. jasno oblačno 0-0 20 9. zvečer 726-3 15 4 si. jzah. oblačno 21 7. zjutraj 2. popol. 727 9 7314 11-2 126 sr. sever sr. jvzh. dež oblačno 25-0 Srednja temperatura sobote 17-2", za 2'9° nad normalom. Srednja temperatura nedelje 16' 1°, za 1-9° nad normalom. Ekaekutivne dražbe. Marije Škof iz Rozalnice posestvo (50 gld.) dne 3. okt. in 5. nov. v Metliki. Frana Petriča, trgovca v Ljubljani, blago za obleke (643 gld. 67 kr.) dne 12. okt. in 26. okt. v Ljubljani. Prodaja materijala od knežjega dvorca. Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni stavbinski in drugi materijal, kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Val. Accetto, 554 62-20 zidarski mojster. t 651 1-1 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nai ljubljeni sin, oziroma brat, gosped Fran Velkaverh, jermeuar ln sedlar, danes, dne 20. septembra, ob 10. uri dopoldne po kratki, jako mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 31. letu njegove dobe mirno preminul. Pogreb nezabljenega nam pokojnika bode v torek, dne 22. septembra, ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na pokopališču pri sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice opravile se bodo v domači fari pri sv. Petru v Ljubljani. Pokojnika priporočamo vsem v blag spomin in pobožno molitev. V Ljubljani, dne 20. septembra 1896. Marija Velkaverh, mati. — Ivan Velkaverh, o. in kr. nadporočnik v p.. Alojzij Velkaverh, c. in kr. stotnik, Josip Velkaverh, c. in kr. nad-poročnik, bratje. Obdarjena, jako umetna 622 11 lesorezblna dela okvire za fotografije in slike, zelo okusno izdelane po naročilu s poljubnim listevjem, z grbom ali znaki, ploščeke z napisi itd. — vse iz lastne delavnice priporoča Fr. Wtanrpiel v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. ¡3 53 Lekarna Trnköozy, Dunaj V. 53 Doktorja Otona pl. Trnköczy-ja Malaga s china in železom. (Malage 225 gr„ Cort Chin. 7 gr., Tinct. Malat. ferri 25 gr.) Skušeno že 20 let pri krvi revnih, slabotnih , bledih, medlih odraščeiiih in otrokih kot lahko prebavljiv china-železo-preparat. Dobiva se 444 15 lekarni Trnk6czy-jevi poleg mestne hiše v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan s pošto. 1 stekleničica 75 kr. Lekarna Trnköczy v Gradcu. S 53 Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Eatol. tiskarna v Ljubljani. Razpis službe. 649 3-3 Konsnmno društvo v Cirknici išie za svojo trgovino z mešanim blagom komij a - posl o y odj o. Plača in kavcija po dogovoru. — Oglasi na Kon~ sumno društvo v Cirknici pri Rakeku, Notranjsko. JL> m d a j 8 k a borza. Dni 21. septembra. Sknpni drlavni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemfiki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 45 kr. 101 60 . 123 50 . 101 20 . 122 20 . 99 35 . 954 369 50 . 119 75 . 58 72«/,. 11 73 . 9 n 53'/,. 44 30 „ 6 n 65 „ Dn6 19. septembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ... . Donavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ , južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4 % 144 gld. 50 kr. 156 „ - <1 190 . — "1 99 . 20 n 139 . — l> 128 . — 108 „ 25 112 , - 9'J . - 99 „ 45 222 , — 172 , — 128 „ 25 99 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 50 kr 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 142 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........70 St. Gen6is srečke, 40 gld.......70 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 155 Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3410 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 426 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 102 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 60 Montanska družba avstr. plan.....86 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 157 75 75 50 25 25 Papirnih rubljev 100........127 75 ST Nakup ln prodaja . vsakovrstnih driavnlh papirjev, areök, denarjev itd. ; Kavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju jj najmanjšega dobitku Kalantna izvršitev naroöll na borzi. Menjarnična delniška družba „M ERC U H" Wolizeilfl it. 10 Dunaj, Rariihilfarstrasu 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostmi» papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ooresiovanj» pri popolni varnosti af naloženih ti 1 a v n 1 o.