Posamezni izvod 1.30 SIL, mesečna naročnina 5 šilingov.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	Poštni urad Celovec 2 — Veriagspostamt K agenturi 2
P. b. b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfacb 124.
Letnik XV.
Celovec, petek, 25. november 1960
Štev. 48 (967)
Jugoslovanski zunanji minister v Avstriji:
V znamenju dobrih odnosov
med sosednima državama Avstrijo in Jugoslavijo
Ob prijateljskem obisku
Od včeraj naprej se nahaja državni sekretar za zunanje zadeve FLR Jugoslavije Koča Popovič na tridnevnem prijateljskem obiskana Dunaju. S tem obiskom Popovič vrača obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Bruna Kreiskega v marcu tega leta v Beogradu.
Gre torej praktično za nadaljevanje razgovorov v Beogradu, za ponovno skupno presojo obe strani zadevajočih in splošnih mednarodnih problemov, za preverbo izvajanja tedaj sklenjenih medsebojnih gospodarskih, kulturnih in političnih odnosov, za poskus rešitve tedaj nerešenih, med obema sosedama še odprtih vprašanj, za preverbo možnosti še večje utrditve in razširitve medsebojnega sodelovanja in dobrososedskih odnosov.
Dosedanji rezultati razgovorov so na splošno zadovoljivi. Do tedaj komaj zaznavni in hladni kontakti med sosednima državama so postali živahnejši, medsebojno trgovanje se je pomnožilo, spet se vrši — sicer redko, a vendar — kulturna in športna izmenjava; v smislu v Beogradu podpisane konzularne konvencije je naša država odprla v Ljubljani generalni konzulat in vedno bolj se razvija maloobmejni promet, ki bo z izgotovitvijo Ljubeljskega predora prihodnje leto dobil še vse večji pomen.
Med te pozitivne postavke v bilanci razvoja medsebojnih odnosov spada ne nazadnje tudi še zadržanje FLR Jugoslavije pred Združenimi narodi v vprašanju Južne Tirolske, ko je najprej v političnem odboru podprla stališče Avstrije, da gre pri manjšinskih vprašanjih za politična vprašanja, ki spadajo pred najvišji mednarodni forum, in potem v Generalni skupščini OZN, kjer je splošno f-a^dutila pravu c manjšin Uti obstoja in vsestranskega razvoja ter do njihove zaščite in posebno omenila, da velja to seveda tudi za slovensko in hrvatsko manjšino v Avstriji.
To stališče FLR Jugoslavije je le dosledno izvajanje njenih načel o manjšinski politiki, kakršna so bila izražena tudi v beograjskem komunikeju, kjer je Jugoslavija izrecno poudarila posebni pomen, ki ga prisoja pravični ureditvi problema slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. da bi bil zagotovljen nitin etnični značaj in neoviran nacionalni razvoj v skladu z obveznostmi državne pogodbe in z mednarodnimi merili. Avstrija pa je tedaj izjavila, da si prizadeva konsolidirati položaj omenjenih manjšin v duhu načel avstrijske ustave in v smislu člena 7 državne pogodbe.
Nas koroške Slovence razumljivo zanima zlasti razvoj vprašanja naše manjšine v smislu načel, ki so bila izjavljena v Beogradu Bilanca rezultatov v tem vprašanju na žalost ni tako zadovoljiva. Razumemo sicer, da v osmih mesecih ni mogoče rešiti vprašanj, ki čakajo na rešitev pet let od podpisa državne pogodbe, petnajst let od zloma nacizma in 40 let od plebiscita! Vsekakor pa bi bilo z malo več dobre volje moč tudi v tej smeri nekaj več ukreniti. Avstrija je s svojim močnim korakom pred OZN v prid Južne Tirolske vendar pokazala, da so ji problemi manjšin znani in bi človek pričakoval, da bi s svoje strani v svoji državi manjšinam dala pravice, ki jih terja za svojo manjšino v Italiji. Dejstvo, da tega tudi v tem času ni storila, kaže, da ni ravno preveč dobre volje in še manj resne pripravljenosti za reševanje tudi tega problema, to se pravi, za konsolidacijo položaja manjšin. Iz te psihoze izvirajo tudi vedno pogostejši glasovi po »ugotavljanju manjšine*, ki konec konca ne pomeni nič drugega kot umik pred potrebnim reševanjem.
Zunanji minister dr. Kreisky je takoj oh prevzemu ministrstva vsekakor pokazal gotovo razumevanje tudi za naše vprašanje in so njegovi dosedanji razgovori z manjšino brez dvoma svetla točka v našem dosedanjem prizadevanju. da bi vladi tolmačili naše poglede in naše stališče. Vendar razgovori sami problema ne rešijo, zlasti ne, če se v praktičnem izvajanju gre mimo predlogov prizadete manjšine. H temu je še izkušnja z dosedanjimi zakoni pokazala, da drobtinčarsko in ato-mizirano reševanje posameznih problemov ni v korist manjšine ampak v njeno škodo.
Koroški Slovenci zlasti v luči beograjskega komunikeja o pomenu manjšinskega vprašanja zato •posebno prisrčno pozdravljamo visokega gosta iz sosedne države, v kateri živi tudi naše matično ljudstvo. Prepričani smo namreč, da bo Jugoslavija tudi to pot pokazala svo-
Včeraj je prispel na tridnevni uradni obisk Avstriji državni sekretar za zunanje zadeve FLR Jugoslavije Koča Popovič, ki s tem vrača obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Bruna Kreiskega lefos marca v Jugoslaviji.
Program bivanja jugoslovanske vladne delegacije no Dunaju je precej obširen. Za prvi dan so bili predvideni običajni obiski pri zveznem prezidentu ter posameznih članih vlade, zvečer pa obisk v državni operi. Danes so no sporedu avstrijsJco-jugoslovan-ski razgovori zlasti o političnih problemih, medtem ko bosta delegaciji jutri obravnavali v glavnem vprašanja, ki se nanašajo
na odnose med obema državama. Ob tej priložnosti bodo razgevarjali tudi o vprašanju manjšin v Avstriji. Zunanji minister dr. Kreisky priredi danes zvečer sprejem na čast državnega sekretarja Koče Popoviča, jutri zvečer pa priredi sprejem jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Ivo Sorajčič. Za jutri je predvidena tudi tiskovna konferenca, na kateri bo Popovič zavzel stališče k posomeznim problemom in odgovarjal na vprašanjo novinarjev. Jugoslovanska delegacija bo odpotovala v noči od 26. na 27. november.
V zvezi z obiskom državnega sekretarja Popoviča je avstrijski tisk že nekaj dni prej obširno pisal o odnosih med obema državama in poudarjal zlasti tiste probleme, ki bodo predvidoma glavni predmet medse bojnih razgovorov. Posamezni listi so ugotovili, da je že obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Kreiskega Jugoslaviji prispeval k Izboljšanju odnosov med obema deželama, obisk jugoslovanskega državneqc sekretarja Popoviča pa bo te odnose še nadalje utrdil. Glavno glasilo SPO .Arbe:-ter-Zeitung* je izrazila zadovoljstvo, da so so avstrijsko-jugoslovanski odnosi zadnje čase izboljšali ter je izrazila mnenje, da bi morala Avstrija izpolniti vse svoje gospo-
jc posebno zanimanje za položaj slovenske in hrvatske manjšine. Pri tem se zavedamo važnosti dobrososedskih odnosov in smo vedno pripravljeni, da kot manjšina igramo vlogo mostu, ki povezuje in združuje sosedni državi in njune narode.
Zavedamo se tudi, da dobro sosedstvo terja od obeh strani kompromise. Le-tl pa so nemogoči, kjer gre za življenje In obstoj manjšine. Ugotavljanje manjšine kot pogoj za priznanje pravic in sredstvo za reševanje člena 7 pomeni zlasti v koroških razmerah pogubonosen poseg v življenje In obsto| naše manjšine, ki se mora že stoletje boriti za svoje osnovne pravice. V tej zve-
darske obveznosti, ki jih je prevzela z državno pogodbo, „zato je gonja, ki se že nekaj časa vodi v nekaterih avstrijskih listih proti izpolnitvi naših obveznosti, nekoristna in nam ni v čast".
Posebej je „Arbeiter-Zeitung" poudarila, da igra v odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo važno vlogo vprašanje manjšin v Avstriji in je v interesu Avstrije, da skrbi, da bodo manjšine zadovoljne. Avstrija želi — je pisal list — doseči pri mednarodni javnosti razumevanje za svoje stališče v zvezi z vprašanjem Južne Tirolske, „toda kako moremo to doseči, če ne damo koroškim Slovencem vsega, kar jim pripada, prav tako
kot Južnim Tirolcem, čeprav so oni v drugačnem položaju". Prav tako je o manjšinskih problemih pisalo tudi neodvisna „Die Presse", katere beograjski dopisnik je skušal tolmačiti stališče Jugoslavije v vprašanju manjšin v Avstriji in je ugotovil, da jo manjšinske ozemlje na Koroškem znano in bi ponovno glasovanje po jugoslovanskem mnenju pomenilo le zlobno zapravljanje časa, medtem ko je bistvo jugoslovanskih želja v tej zvezi ohran3tev etničnega značaja slovenske manjšine.
Državnozborske volitve na Japonskem
Pri državnozborskih volitvah na Japonskem zadnjo nedeljo je sicer zmagala li-beralno-demokratska stranka, ki je dobila 22,7 milijona glasov ali 57,56 °/o, vendar opazovalci ugotavljajo, da kljub konservativni zmagi napredne sile na Japonskem še pri nobenih volitvah niso dosegle tako lepega uspeha kot tokrat. Socialistična, socialdemokratska in komunistična stranka so dobile skupno nad 15 milijonov glasov, to je 39 odstotkov.
Zato pričakujejo, da bo prišlo zdaj še do nadaljnje zaostritve odnosov med konservativnimi in naprednimi silami Japonske.
z! opozarjamo le na to najbol| kočljivo vprašanje, ker nočemo, da bi trmasto vztrajanje na ugotavljanju manjšine v kratkem dovedlo do novih motenj v dobrososedskih odnosih med našo republiko in FLR Jugoslavijo, ki se — kakor izkušnje kažejo — od beograjskega obiska vedno bolj utrjujejo v obojestransko korist in se bodo po tem prijateljskem obisku državnega sekretarja za zunanje zadeve FLRJ Popoviča brez dvoma še bolj razvijali. Iskreno želimo, da tudi v korist slovenske in hrvatske manjšine v Avstr!-II s tako ureditvijo manjšinskega vprašanja, ki bi zagotovila njun etnični obstoj In neoviran nacionalni razvoj!
Beograjska .Politika" je v zvezi z obiskom Popoviča na Dunaju zapisala, da je bil po obisku Kreiskega sicer dosežen precejšen napredek v medsebojnem sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo, toda kljub izboljšanju odnosov so ostala še nerešena vprašanja, med katerimi je najvažnejše vprašanje jugoslovanske manjšine v Avstriji.
Tik pred začetkom obiska sta poda'a načelne izjave o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo tudi oba zunanja ministra. Minister dr. Kreisky je ncglasil, da je treba odprta vprašanja med sosednima državama reševati v duhu medsebojnega razumevanja, državni sekretar Popovič pa je poudaril, da so bili z vzpostavitvijo neposrednih razgovorov med odgovornimi vladnimi člani in mesti ter zastopniki slovenske manjšine na Koroškem ustvarjeni bolj ugodni pogoji za reševanje odprtih vprašanj.
15 let FLR Jugoslavije
Prihodnji teden v torek bodo jugoslovanski narodi slavili svoj največji državni praznik v znamenju 15-letnice ustanovitve svoje svobodne, neodvisne in socialistične domovine. Dne 29. novembra 1945 je jugoslovanska zakonodajna skupščina proglasila Jugoslavijo za federativno ljudsko republiko in s tem uzakonila sklepe zgodovinskega zasedanja prvega parlamenta nove Jugoslavije — AVNOJ-a dne 29. novembra 1943 v bosanskem mestu Jajce.
V petnajstih letih svojega obstoja je FLR Jugoslavija prehodila težko pot gospodarske obnove in izgradnje lastne industrije kot pogoja neodvisnosti ter postopnega izboljšanja življenjske ravni svojih prebivalcev. Z velikimi žrtvami so jugoslovanski narodi, ki jih je vera v boljšo bodočnost že v času narodnoosvobodilne borbe spajala v nerazdružljivo enotnost, tudi v letih obnove in izgradnje v bratski povezanosti premagali vse ovire in iz nekdaj zaostale kmetijske države napravili napredno urejeno deželo, ki se danes okorišča že z najmodernejšimi pridobitvami znanosti in tehnike.
Hitro naraščanje industrijske proizvodnje, večanje kmetijskih pridelkov, moderna mesta z vzorno arhitekturo, atomski reaktorji, sodobno urejene ceste in podobno, vse to govori o uspešno prehoden! poti, kakor je dokaz visoke ravni jugoslovanske znanosti vedno večje zanimanje za jugoslovanske strokovnjake na najrazličnejših področjih širom sveta.
Nova Jugoslavija pa uživa velik ugled v svetu tudi na političnem področju, kjer igra danes pomembno vlogo kot dosledna po-bornica neblokovske politike mirne In aktivne koeksistence. Posebno v deželah, ki so se šele osvobodile tujega gospostva, gledajo v Jugoslaviji svetel vzor, ker vidijo v njej državo, katera je morala za svojo svobodo In neodvisnost doprinesti ogromne žrtve na človeških življenjih in materialnih dobrinah.
Slovensko ljudstvo na Koroškem se zaveda velikega pomena in doprinosa nove Jugoslavije k stvari demokracije in miru v svetu ter vidi v tem doprinosu učinkovito pomoč In oporo tudi v svoji lastni borbi za narodnostne pravice In enakopravnost. Zato se raduje skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi, ko praznujejo svoj veliki praznik, in jim čestita k uspehom, ki so si jih priborili na naporni poti v napredek In svetlo bodočnost.
BBBBBBIBEBHBBBBSBaBBBaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Italijansko sodišče krši ustavo:
Pripadnikom slovenske manjšine v Italiji
odrekajo pravico do uporabe slovenščine pred sodišči
Tržaško sodišče je pred nedavnim zavrnilo zahtevo slovenskega obtoženca po slovenskem prevodu tožbe z utemeljitvijo, da je taka zahteva nesprejemljiva. Hkrati je sodišče odklonilo kot neutemeljeno tudi zahtevo po ugotovitvi protiustavnosti člena 122 zakona o civilnem pravdnem postopku, ki prepoveduje na sodišču uporabo katerega koli drugega jezika kot italijanskega.
S tem je italijansko sodišče očitno kršilo določila italijanske ustave, katera zagotovila enakopravnost in zaščito narodnih manjšin, torej tudi njihovih jezikovnih pravic. Poleg tega pa je sklep sodišča tudi v protislovju s členom 5 posebnega statuta londonskega sporazuma, ki vsebuje določila o manjšinski zaščiti In ki daje manjšinam posebne pravice tudi glede uporabe nijhovega jezika pred uradi in sodišči.
Svojo zahtevo po priznanju pravice do slovenskega prevoda tožbe je obtoženec odnosno njegov pravni zastopnik utemeljil s tem, da izvira člen 122, po katerem je pred italijanskimi sodišči dopuščen le Italijanski jezik, še Iz predvojne državne ustave in je kot ostanek premagane in preživele fašistične ideologije v nasprotju z novo ustavo italijanske republike.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflBflBBBBBBBBBBBBBBHBDBEBSBBBBEBEBBBEBBBBBB
5Wnen/c drugih:
Nicht Steine vverfen
Ich erinnere mich an die hohnischen Glos-sen in den Kdrntner Regierungszeitungen, iveil an der italienischen Grenze bei Arnolda tein von Italienern Flugbldtter ausgegeben ivur-den. womit Autofahrer auf die Pflicbt des Mitjiibrens der bekannten Warndreiecke auf-merksam gemacht ivurden, Einige geschdfts tiichtige Leute haben diese Flugbldtter ver-teilt und gleich hingeiviesen, ivo solehe Drei-ecke gekauft werden konnen. Dieses Flugblati war in einem unmdglichen Deutsch abgefasst. Und dariiber hohnten die Koalitionszeitun-gen.
Kiirzlich aber berichtete der »Slovenski vestnik«, dass der sloivenische Text im Dauer-grenzschein, der 104 Seiten umfasst, allein auf den ersten sieben Seiten 24 Fehler auf-weist. Dieses Dokument ivurde in der Wiener Staatsdruckerei hergestellt. Dies beiveist zweierlei. Einmal soli man nicht gleich den Mund so weit aufsperren, wenn andere etwas Ungehdriges tun, und zweitens beiveist dieses fehlerhafte Slotvenisch, das aus der Staatsdruckerei kommt, der Notivendigkeit der slo-wenischen Schule in Kdrnten. Wenn das slo-ivenische Gymnasium einmal seine Absolven-ten »ausspeien« wird, dann kann auch die Staatsdruckerei oder die auftraggebende Be-horde (in diesem Falle das Innenministerium) aus diesem Reservoir schopfen, schliesslich ist es doch ein Armutszeugnis, wenn ein amtli-ches Dokument mit einem soleh fehlerhaften Slotvenisch (einer Sprache, die es im Lande selbst gibt)y behaftet ist.
K. F., Feiloch
.Volkswllle', 20. 11. 1960, Klagenfurl
Slovvenen: Angst vor Minderheitenfeststellung
Die Fiihrer der nationalsloivenischen Grup-pen Kdrntens konzentrieren ihre Tatigkeit auf die Propaganda gegen das beabsichtigte Min-derheitenfeststellungsgesetz und fiihren gegen dieses den Staatsvertrag an, zveil in diesem von einer Begrenzung der Minderheit keine Rede ist. Durch eine geheime Befragung soli sich bckanntlich nach dem geplanten Gesetz jeder Beivohner Siidkdrntens entscheiden kon-nen, ob er zur Minderheit gehoren will oder nicht; diese Befragung ivird die nur spor.t-dische Existenz nationalbeivusster Sloivenen aufdecken und auf iiberzeugende Weise dar-tun, dass die ivindischsprechenden Siidkdrnt-ner mit den Ndtionalsloivenen nichts zu tun haben ivollen und es kategorisch ablehnen, zur sloivenischen Minderheit gezdhlt zu iverden. Nach nationalsloivenischer Ansicht soli des-halb ungefragt jeder Kdrntner zur Minderheit gezdhlt iverden, der einen sloivenischen Namen trdgt, slaivischer Abstammung ist oder einen slaivischen Dialekt beherrscht; das Kdrntner Windische besteht bekanntlich aus slaivischen Dialekten, die allerdings oft zur Hdlfte mit mittelhochdeutschen Worten durch-setzt sind. Nach solehen >objektiven« Merk-malen iviirde eine in diesem Umfang gar nicht bestehende sloivenische Minderheit in Kdrnten konstruiert und kiinftigen Gebietsforde-rungen Jugoslaiviens der Boden bereitet.
»Saizburger Nachrichten", 22. 11. 1960, Zalzburg
Minderheiten-Gesprach hinter Polstertiiren
Wie ivir gestern bereits berichteten, fanden in Wien Verhandlungen zivischen V er tre tern der Landesregierung und den Sloivenenfuh-rern Kdrntens bei Aussenminister Dr. Bruno Kreisky statt. Wenn diese Verhandlungen auch hinter Polstertiiren stattfanden, so sickern dennoch Berichte durch. Dr. Kreisky soli in dieser eine Analyse dariiber gegeben haben, was die osterreichische Bundesregierung bisher zur Erfiillung der in Artikel 7 des osterreichi-schen Staatsvertrages auferlegten Verpflich-tungen bereits getan hat. Weiter ivurde durch den Aussenminister mitgeteilt, dass Unterrichts-minister Dr. Drimmel die Erstellung eines eigenen Gebdudes fiir das sloivenische Gym-nasium in die Schulbauplanung aufgenommen habe.
Die Bundesregierung ist iveiter damit be-schdftigt, das Amtssprachengesetz auszuarbei-ten und dem Nationalrat zur Beschlussfassung vorzulegen. Gleichfalls soli auch demndchst beim Amt der Kdrntner Landesregierung die sloivenische Schulaufsichtsbehdrde errichtei iverden.
Uber die Einfiihrung der topographiseken Aufschriften haben die Kdrntner Sloivenen dem Aussenminister bereits einen Katalog vor-gelegt und es ivird der Tag nicht mehr fern sein_ da die Ortsaufschriften im gesamten ge-mischtsprachigen Gebiet in sloivenischer und deutscher Sprache angebracht iverden mussen.
Dr. Zivitter und Dr. Inzko beniitzten die Konferenz dazu, um sloivenische Forderurtgen in Form eines Memorandums der Bundesregierung vorzulegen. Als masslos darf z. B. das Ansinnen bezeichnet iverden, den Kdrntner Sloivenen aus dem Staatshaushalt jene Betrdgc
V koroškem deželnem zboru:
Deželni proračun za leto 1961
V petek minulega tedna je deželni finančni referent deželni svetnik Sima predložil deželnemu zboru deželni proračun za leto 1961, ki se tudi tokrat deli v tri dele: v redni proračun, izredni proračun in eventualni program. Deželni proračun se od državnega razlikuje zlasti v tem, da ni zgrajen na dolgovih in tudi ne predvideva primanjkljajev. Postavke v rednem proračunu ki prvič presega mejo pol milijarde, znašajo skupno 511,877.700 šilingov, to je za 52 milijonov več kot v proračunu za leto 1960; izredni proračun znaša 72,170.000 šilingov, medtem ko je za tako imenovani eventualni program predvidenih 17,128.000 šilingov; skupni deželni proračun za leto 1961 znaša torej 601,18 milijona šilingov.
512 milijonov šilingov obsegajoči redni proračun je razdeljen na naslednje postavke: deželni zbor in splošna uprava 102,1 milijona (za 6,8 milijona več kot leta 1960), šolstvo 11,83 milijona (za 283.600 šilingov več kot leta 1960), kulturne potrebe 9.28 (413.000), socialno skrbstvo in mladinska pomoč 17,43 (1,98), zdravstvo 28,9 (4,41), gradnje in stanovanjske potrebe 92,19 (7,73), javne ustanove in gospodarsko pospeševanje 31,17 (3,97), gospodarske ustanove in udeležbe 824.300 (307.300) ter finančna in premoženjska uprava 293,78 milijona (za 25,99 milijona šilingov več kot leta 1960).
Finančni referent deželne vlade Sima je v svojem govoru poudaril, da je proračun plod sodelovanja in medsebojnega razumevanja. Kot posebno značilno pri deželni proračunski politiki je Sima navedel razumevanje za socialne potrebe tako pri postavkah za personalne izdatke kakor še posebej pri izdatkih za bolnišnice, za katere so bila sredstva zvišana za 19 milijonov šilingov. Hkrati pa temelji proračun na načelih varčevanja, kar se kaže zlasti pri izdatkih za stvarne potrebe, ki znašajo v novem proračunu 6,4 odstotka nasproti 6,68 odstotka v letošnjem proračunu.
Sredstva za različne pospeševalne akcije se bodo po novem proračunu bistveno povečala. Za pospeševanje kmetijstva bo prihodnje leto iz deželnih sredstev 4 milijone šilingov več na razpolago kot letos.
V gradnji stanovanj zavzema Koroška eno prvih mest med avstrijskimi zveznimi deželami in bo v letu 1961 z 52 milijoni šilingov izdala v te namene 10.2 % rednega proračuna. Za deželne ceste in mostove je v novem proračunu predvidenih 55 milijonov, dočim so tozadevna sredstva leta 1959 zna-
Posledica enostranske agrarne politike:
Ko je občni zbor Kmetijske zbornice ob navzočnosti zastopnikov deželne vlade, kmetijskega ministrstva in koroške zveze Raiffeisenovk iskal izhod iz teh težav, je prišlo do ostrih in tehtnih očitkov na račun agrarne politike v državi, kakor jo vodi OVP-Bauernbund. Da bi se s pitanjem živine in prašičev ravninski veleposestniki kar najbolj obogatili, so pristojni krogi tovrstno kmetijsko proizvodnjo pospeševali z najrazličnejšimi sredstvi (med drugim tudi z uvozom cenejše inozemske živine za pitanje), nikakor pa niso ustrezno poskrbeli
zur Verfiigung zu stellen, die sie als Mitglieds-beitrdge ihrer Vereine in der Zeit zivischen 1938—1945 nicht kassieren konnten. Sie iviin-schen iveiter eine verstdrkte Einstellung von Sloivenen im offentlichen Dienst, eine bevor-zugte Aufnahme von sloivenischen Kandidaten in die Lehrerbildungsanstalt, ivobei auf die Beurtedung in der Aufnahmspriifung in deutscher Sprache nur nebensachlich Geivicht gelegt iverden soli. Weiter verlangert sie die Griindung einer sloivenischen Baugenossen-schaft und verstdrkte Subventionen fiir ihre kulturellen Veranstaltungen.
Aussenminister Dr. Krcisky crkldrte dazu, die Bundesregierung iverde bemiiht sein, be-rechtigte Wiinsche der Kdrntner Sloivenen einer positiven Losung zuzufiihren, sich aber keinesfalls bei der Entschcidung drdngen zu lassen.
Landesrat Rader hat neuerlich die dringen-de Erlassung des Minderheiten-Feststellungs-gesetzes gefordert und die Vcrtreter der Bundesregierung ersucht, keine iveitercn Gesetze oder Provisorien fiir Kdrnten zu schaffen, bc-vor nicht die Zahl der Sloivenen endgiiltig feststeht,
»Kleine Zeltung”, 19. 11. 1960, Klagenfurl
šola le 37 milijonov. Tudi na področju gradnje vodovodov in kanalizacij je Koroška vodilna, prav tako pa so bila povečana še sredstva za pospeševanje tujskega prometa.
Razveseljive podatke je navedel deželni svetnik Sima tudi glede investicijske politike ter konkretno govoril o gradnji bolnišnic, poklicnih šol, kmetijskih strokovnih šol, dijaških domov in podobnih javnih ustanov.
Gotovo bo novi proračun, ki ga imenujejo »proračun pospeševanj in proračun brez dolgov", uspešno vplival na nadaljnji razvoj koroškega gospodarstva. Kljub temu pa tudi ta proračun ni brez značilne napake, namreč napake, ki je značilna pri vseh dosedanjih državnih in deželnih proračunih in ki obstoja v tem, da ne upošteva dejstva, da je Koroška domovina dveh narodov, pravična domovina enakopravnih de-želanov takrat, kadar gre za obveznosti naprern deželi odnosno državi, vendar krivična takrat, kadar je govora o pravicah. Tudi novi deželni proračun namreč ne predvideva posebnih sredstev za specifične potrebe slovenske manjšine!
in odprli možnosti za vnovčenje domače živine in prašičev. V takih okoliščinah pa je Koroška posebno težko prizadeta. Medtem, ko je tu zaradi oddaljenosti od osrednjih tržišč za klavno živino in prašiče cena za 10 do 15 °/o nižja kot na Nižjem in Zgornjem Avstrijskem ali Štajerskem, morajo koroški kmetje uvožena krmila, ki prihajajo običajno preko Trsta, plačevati po isti ceni kakor 300 km oddaljeni Nižje- in Gornje-avstrijci.
Taki in podobni očitki so padali s strani vseh frakcij v zbornici in tudi iz vrst Bauernbunda, čeprav je predsedstvo občnega zbora hotelo krivdo za nastali položaj pripisati notranjemu ministrstvu in delavskim zbornicam. Tudi ta občni zbor je znova pokazal, da imajo kmetje, ki sami obdelujejo svojo zemljo, v Bauernbundu prej nasprotnika kakor pa zastopnika svojih koristi.
Carinski predpisi
v maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo
Pred nedavnim smo v zvezi z zasedanjem mešane avstrijsko-jugoslovanske komisije v Grazu poročali tudi doseženem sporazumu glede carinskih predpisov in navedli količine posameznih hranil in poživil, ki jih je dovoljeno prenašati preko meje. Tozadevno opozarjamo, da smejo te količine prenesti avstrijski državljani v Jugoslavijo in obratno, medtem ko veljajo za prenos blaga za avstrijske državljane iz Jugoslavije v Avstrijo tukajšnji splošni carinski predpisi.
Washington. — Sporočili so, da je pravosodni departma dal ukaz tajni policijski službi, naj uvede preiskave zaradi številnih ovadb glede volilnih sleparij na ameriških predsedniških volitvah. Zvedelo se je, da je državni departma dobil veliko število pisem, ki govorijo o volilnih nerednosfih. Tudi republikanska stranka je sporočila, da so njeni odposlanci odšli v 8 držav, da pregledajo volilne rezultate.
Amsterdam. — V reki Hooghiy blizu Kalkute je utonilo 12 Evropejcev in 6 Indijcev, ko se je prevrnil splav, na katerem so delali. Poročilo o nesreči je dobila telegrafsko nizozemska družba, lastnica omenjenega splava, ki ima v najemu delo blizu kalkutskega pristanišča. Vzroki nesreče niso znani.
Rim. — V torek je prispel na uradni obisk v Rim britanski premier Macmillan v spremstvu ministra za zunanje zadeve lorda Huma. To je prvi obisk Italiji nekega britanskega predsednika po drugi svetovni vojni, zato pripisujejo italijanski uradni krogi temu obisku poseben pomen
Helsinki. — Predsednik Finske Kekonen se je mudil na štiridnevnem obisku v Sovjetski zvezi in sicer na povabilo premiera Hruščeva. Finskega predsednika so spremljali predstavniki političnih strank in trgovinski strokovnjaki.
Seul. — Južnokorejski minister za notranje zadeve Suk Ko Hjun je odstopil, ker so mu očitali, da je odgovoren za beg bivšega Singmanrijevega ministra za notranje zadeve Kjnug Čanga na Japonsko. Ta minister je bil obtožen za potvorbe volilnih rezultatov.
Mexiko. — Jugoslovanska parlamentarna delegacija se je udeležila proslav 50-obletnice mehiške revolucije v mestu Pueblu. Vladimir- Simič, Vida Tomšič irr Nadja Markovič so si v začetnih proslavah v spremstvu veleposlanika Soldatiča ogledali športni program, kateremu je prisostvoval tudi predsednik Lopez Mateos. Gostje so bili zatem na kosilu, ki ga je priredil senat.
Rim. — Po najnovejših podatkih je sedaj v Zahodni Nemčiji več kot 140 tisoč italijanskih delavcev. Delavci so bili prisiljeni emigrirati, ker niso dobili zaposlitve v Italiji. Največ teh delavcev je iz zaostalih in siromašnih področij juga, Sicilije, Kalabrije in drugih pokrajin. Po uradnih izjavah se emigracija italijanskih delavcev v Zahodno Nemčijo še vedno nadaljuje.
Ankara. — Po novem zakonu o amnestiji so izpustili na svobodo okoli 20.000 obsojencev. S tem so bili osvobojeni tudi skoro vsi zaprti kriminalci. Zločincem, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo, bodo kazen zmanjšali na 24 let zapora.
Bejrut. — V libanonski industriji cementa stavka približno 800 delavcev, ki zahtevajo povečanje mezd. V torek je stavka trajala že deseti dan in bo kakor kaže, končala v korist delavcev. Federacija združenih sindikatov podpira stavko in zahteva povečanje mezd, kakršno so dobili po večjem številu stavk pristaniški delavci, železničarji in delavci v tobačni industriji.
Najrobi. — Afriška nacionalna unija Kenije, ki jo vodi Tom Mboja, je objavila predvolilni politični proglas. Unija se bo med drugim zavzemala za ukinitev vseh vojaških oporišč v Keniji, ker da te predstavljajo nevarnost za kenijsko neodvisnost. Kenijsko ljudstvo pozneje ne želi uporabljati britanskih sil ali sil NATO.
Kopenhagen. — Dosedanji danski premier in prvak socialdemokratske stranke Viggo Kampmann je sestavil novo vlado socialnodemokratske in radikalne stranke. Otto Krag bo ohranil zunanje ministrstvo.
Praga. — Češkoslovaška socialistično republika je poslala bonnski vladi noto, v kateri protestira proti vedno hujšim re-vanšističnim izpadom proti ČSSR. Med drugim so številni zahodnonemški vladni funkcionarji in kancler Adenauer zahtevali na revanšističnih zborovanji.1! spremembo meja.
Koroški kmetje ne morejo spraviti živine in krompirja v denar
V ponedeljek je v Celovcu zasedai izredni občni zbor Kmetijske zbornice. Proučeval je težave pri vnovčenju živine, prašičev in krompirja, ki so nastale letos jeseni in iskal izhod iz teh težav. Razne okoliščine kakor porast števila klavne živine za 7 do 10 %, kratka turistična sezona, nazadovanje izvoza klavne živine za 29 % in uvoz goved za nadaljnje pitanje iz inozemstva, so povzročile, da na Koroškem živine za nadaljnje pitanje skoraj ni mogoče prodati niti ne po ceni, ki je za 10 °/o nižja od lanske. Gospodarske težave koroških kmetov, zlasti gorskih, ki jim je reja živine glavni zaslužek, so tem večje, ker je bil letos pridelek krme slab, ker je tudi povpraševanje za prašiči močno popustilo in ker je na Koroškem še vedno 26.000 vagonov krompirja, ki ga nikamor ni mogoče prodati.
V kratkem pride letošnji
Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze
Slovenska prosvetna zveza že pripravlja letošnji knjižni dar in ga bo v kratkem razposlala Slovenskim prosvetnim društvom v razdelitev med prebivalstvom. Letošnji knjižni dar bo obsegal 6 knjig in sicer
Koledar slovenske Koroške 1961 pesmarico ..Mladina poje"
Jack London „Zgodbe s severa in juga"
Clcment Richer „Ti-Kojo in njegov morski pes
Vitko Musek „Film"
praktični priročnik ..Naše stanovanje"
V tem sestavu bo letošnji knjižni dar zelo pester. Poleg prijetnega branja za staro in mlado v zimskih večerih bo družino seznanil s sodobno ureditvijo stanovanja ter z dobrim in slabim v svetovni filmski umetnosti; šolski mladini pa bo pripomogel do prikupne zbirke slovenskih mladinskih pesmi in jo tako navajal k petju.
KOLEDAR SLOVENSKE KOROŠKE 1961
ima sicer svoj običajni obseg 160 strani ter dosedanji ovoj in vsebinsko razdelitev, vendar je po vsebini izredno bogat in domač-Prvi del vsebuje pregleden kalendarij z obilnim prostorom za razne zapiske, V vsebinskem delu koledarja pa je zajeta preteklost in sedanjost koroških Slovencev. V njem najdemo misli k dvajsetletnici vstaje slovenskega naroda, k delu Slovenskih prosvetnih društev in o vzgoji mladine. Znanstveno prinaša koledar kritiko na Kranz-mayerjevo knjigo o zgodovini naselitve Koroške v luči imen ter nastanek imena Slovenji Plajberk. Iz naše preteklosti je opisano zgodovina Celovca, Bistrice nad Pliberkom in Bilčovsa, poleg tega pa še delovanje Akademskega ferialnega društva Korotan in Beljaškega omizja. V lepo opisanih doživljajih je zajeto življenje ljudi v Rutah nad Ločami in Malaščami ter okoli Preseške-ga ali Pazrijškega jezero.
Zlasti bogat pa je literarni del koledarja, ki ga začenja posvetilo za devetdesetletnico F. S. Finžgarja, najstarejšega živečega slovenskega pisatelja. Na to posvetilo sta nanizani dve njegovi črtici, nakar sledijo pesmice in črtice koroških pesnikov in pisateljev Valentina Polanska, Franceta Zidni-ka, Drobtinjakovega Mihe, Pcrvlela in Miro Kernjaka, Andreja Kokota ter „Mladjevcev" Danice Danejeve, Uda Duka, Bora Kostanka,
ANDRE MAUROIS:
Miška Mačka, Vlada Žiga, Darla Nika, Borisa Vode in Slavka Slovenca.
Koledar zaključujejo sodobni nasveti za kmetovalce. Od 48 razprav, člankov, pesmic in črtic s koroško vsebino je večina napisana na Koroškem.
MLADINA POJE je kot pesmarica, ki jo je izdal in založil Konzorcij koroških učiteljev leta 1959, šolski mladini deloma že
znana. V okusnem modrem ovoju s tremi ptičkami v petbarvnem tisku vsebuje na 126 straneh 94 mladinskih pesmic ter splošna navodila za učitelje petja. Pesmice so lepo razporejene na take od tritonskega do onih desettonskega obsega. Pesmice, ki so eno-, dvo- in triglasne, so lep izbor po večini koroških narodnih in ponarodelih pesmi. „Mladina poje" je zelo primerno in lepo darilo za otroke ob priložnosti miklav-ževanja, božičnice in Novega leta.
ZGODBE S SEVERA IN JUGA so nastale iz obširne zbirke znamenitega ameriškega pisatelja Jacka Londona. V „Zgodbah s severa in juga" popelje avtor bralca v kraje svojega pisateljskega zanimanja. V zelo napeti pripovedovalni obliki bralec doživlja kraje in ljudi zasnežene Alaske ter spozna vročo Mehiko in romantiko Tihega oceana. Vse to spozna v novelah Hotel je zanetiti ogenj, Odisej s severa, Zveza starih mož, Mehikanec, Pogan, V ma-kalojski rogoznici ter Mapukijeva hiša, vse v slovenskem svetu priljubljene novele, po
Nove knjižne izdaje
slovenske Akademije znanosti in umetnosti
V založbi slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani so v zadnjem času izšle naslednje publikacije:
»Slovenska nekropola na Bledu«, v kateri poroča Jože Kastelic o izkopavanjih v letih 1949 in 1951; prav tako Bledu in njegovi zgodovini je posvečena knjiga Staneta Gabrovca »Prazgodovinski Bled«; obe razpravi sta opremljeni s slikami, prilogami in zemljevidi ter so dodani kratki povzetki vsebine v nemškem, angleškem in francoskem jeziku.
»Arheološki vestnik« prinaša v 1. in 2. zvezku letnika 1958-59 vrsto zanimivih razprav, tako poroča J. Korošec o miniaturnih steklenicah v neolitu Jugoslavije; P. Petru piše o okvirni časovni in tipološki klasifikaciji gradiva iz južne nekropole v Bobovku pri Kranju; J. Slama zavzema stališče k vprašanju kavri polžev v slovanskih najdbah; iz
Umetnost branja
Ali je branje delo? Valerije Larbeaux ga ponovno prebrati; tako mi ni treba ponovno imenuje »nekaznovana napaka«, Descartes pa gledati vso knjigo.
»razgovor z najboljšimi ljudmi preteklih sto- Branje je kakor vsako drugo delo in ima letij#. Oba imata prav.	svoja pravila. Predvsem: bolje je temeljito
Branje _ napako srečujemo pri onih Iju- poznati nekoliko piscev in nekoliko podro-
deh, ki iščejo v njem neko vrsto opija; z bra- čij. kakor pa veliko število površno. Lepoto
njem se trgajo od realnega in stopajo v imaginarni svet. Taki ljudje ne morejo biti za trenutek brez čtiva. Vse jih zadovoljuje. Če odpro enciklopedijo, bodo v njej prav gotovo prebrali članek o tehniki akvarela z isto zavzetnostjo kakor o strelnem orožju. Če jih pustite same v sobi, bodo pobrali z mize časopis in se lotili branja kateregakoli stolpca zato, ker se ne žele predajati lastnim mislim. V branju ne iščejo misli in dejstev, ampak brezkončno parado besed, ki jim maskirajo zavest. Od prebranega jim ostane zelo malo v glavi. Take bralce teksti zasužnjujejo, ker jih ne morejo asimilirati in obdržati.
Branje za razvedrilo je že aktivnejše. Ljubitelj romana bere za razvedrilo in v knjigah išče lepe vtise ali razburljivosti, za katere ga je prikrajšalo življenje. Zaradi zadovoljstva bere tudi oni, ki se veseli, ko najde pri moralistu ali pesniku popolno izražena čustva, ki jih je sam doživljal. Končno bere
nekega dela se težko odkrije samo pri enkratnem branju. V mladosti je treba odhajati med knjige, kakor odhajamo v svet, ko iščemo prijatelje. Če jih najdemo, moramo te najdene prijatelje (knjige) tudi obdržati.
Drugo pravilo: pri branju je treba prepustiti prvo mesto velikim piscem. Razumljivo je, da se moramo zanimati za pisce našega časa. Med njimi lahko najdemo prijatelje, ki imajo iste skrbi in potrebe kakor mi. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da nas preplavijo brezpomembne knjige. Število mojstrov je tolikšno, da se ne bomo nikdar seznanili z vsemi. En sam človek se lahko moti, eno po-kolenje prav tako, ne more se pa motiti vse človeštvo.
Tretje: človek mora dobro izbirati duhovno hrano. Vsak duh lahko najde tisto, kar mu najbolj odgovarja. Naučimo se iskati svoje pisce. Ti se bodo v mnogočem razlikovali od piscev naših prijateljev. V književnosti,
poročila Petruja in Kolšaka spoznamo nove rimske najdbe v okolici Vitanja; Smodic piše o dveh rimskih keramičnih pečeh iz Ptuja, Marušič pa o treh poznoantičnih najdbah iz Istre; poročilo Batoviča je posvečeno neolitskim kultnim posodam iz Smilčiča; Nadaljnja razprava Korošca govori o kulturni opredelitvi materialne kulture na koliščih pri Igu; Šribar poroča o zavarovalnih izkopavanjin v Novem mestu in okolici, Miki pa o sondiranju v Dolgi vasi pri Lendavi.	/
Rožani bodo gostovali na Jesenicah
Na povabilo Delavskega prosvetnega društva Svoboda „Tone Čufar" bo v soboto, dne 3. decembra gostovala na Jesenicah skupina prosvetašev iz Roža: rožanski pevski zbor, v katerem so zastopani pevci iz Borovelj, Glinj in Št. Janža, nadalje tam-buraški zbor iz Št. Janža in Sveč ter končno godalni trio iz Sel. S tem gostovanjem bodo vrnili obisk jeseniškega ansambla, ki je pred kratkim gostoval v Borovljah, Globasnici in na Reki pri Št. Jakobu.
Jeseniška Svoboda, ki se že pripravlja za to gostovanje, bo prireditev v Čufarjevem gledališču dopolnila s plesi pionirskega plesnega krožka in s poskočnimi melodijami instrumentalnega seksteta. Našim prosvetašem bodo Jeseničani priredili naslednjega dne, to je v nedeljo, dne 4. decembra izlet v zgornjesavsko dolino in na Vitranc.	-A
katerih bralci vedno spet radi segajo. Pisateljevo ime in njegov sloves v knjižnem svetu zagotavljata, da bomo s knjigo tud: pri nas zadovoljni.
TI-KOJO IN NJEGOV MORSKI PES je
mladinski roman, ki ima za vsebino življenje pod vročim soncem Karibskega morja. Ti-Kojo je mladenič, ki turistom v zabavo skače za denarjem v morske globine. Tu postane prijatelj mladega morskega psa-s katerim doživlja velike pustolovščine vse do čudovite rešitve ob vulkanskem izbruhu velikanskega obsega. Pisatelj tega zanimivega romana je Francoz Richer. Roman je preveden že v mnoge jezike. Naša mladina že dolgo ni brala tako zanimive knjige, zato je bo nedvomno najbolj vesela.
FILM je v prvem pomenu besede poljuden vodič skozi svet filmske umetnosti. Preprosto razlaga filmsko govorico in postavlja ločnico med filmskimi vrednotami in umetninami ter med plevelom filmskega ustvarjanja. Poleg tega seznanja knjiga bralca z najvažnejšimi zvrstmi filmske ustvarjalnosti, zlasti pa z najvišjimi filmskimi dosežki. Posebej pa sta prikazana pot in uspeh jugoslovanskega filma. Zaradi bogate opreme s slikami filmskih umetnikov ter prizorov iz najboljših filmov vseh dežel bomo tudi pri nas vedno spet radi segali po njej.
NAŠE STANOVANJE je pri nas že dolgo zaželjeni praktični priročnik, ki ga v razvoju elektrifikacije, stanovanjske graditve in tehničnega napredka v gospodinjstvu zelo pogrešamo. Dobrodošel bo vsakomur, ki želi praktično stanovati, kajti obsega navodiia za lepo opremo stanovanja, za izbiro in razvrstitev pohištva ter za ravnanje z go • spodinjskimi stroji in aparati. Razen tega pa vsebuje mnogo praktičnih nasvetov za gospodarnejše vzdrževanje stanovanjskih prostorov. Priročnik je bogato ilustriran in sestavljen po najboljših izkušnjah domačih in tujih strokovnjakov.
Letošnji knjižni dar Slovenske prosvetne zveze je resnično družinsko branje. Zato naj si ga takoj zagotovi vsaka slovenska družina, in sicer s takojšnjim naročilom pri odbornikih bližnjega Slovenskega prosvetnega društva.
KULTURNE DROBTINEm
0 Ob 50-lctnici smrti velikega ruskega pisatelja Le/a Tolstoja (20. novembra) so bile po vsej Sovjetski tvezi pa tudi drugod po svetu spominske prireditve. Glavna akademija je bila v moskovskem Velikem gledališču, kjer so bili navzoči najvišji predstavniki Sovjetske zveze ter zastopniki književnikov iz 20 dežel. O vlogi Leva Tolstoje v razvoju ruske književnosti je na akademiji govoril predsednik Združenja sovjetskih književnikov Leonid Soboljev.
6 Prejšnji teden je 59 let star umrl v Hollywoodu »kralj" igralcev Clark Gable na srčni kapi, ki ga je oila zadela 6. novembra. Clark Gable je spadal med najbolj znane in priznane filmske igralce ter je nastopal v celi vrsti prvovrstnih filmov, ki so doživeli velik uspeh po vsem svetu.
RIHARD OREL:
Kanalska dolina in njeni slovenski prebivalci
razvedrili tudi človek, ki brez posebnega kakor tudi v ljubezni, je človek vedno zapre-proučevanja zgodovine zadovoljno ugotavlja paščen nad izbiro drugih.
podobnost človeških težav skozi stoletja. Tako branje za zabavo ali razvedrilo je v osnovi zdravo.
Končno je tudi branje — delo, s katerim se ukvarja človek, ki išče v knjigi določeno znanje ali gradivo, ki mu je potrebno za izpopolnjevanje duhovne zgradbe. Branje — delo je treba opravljati s svinčnikom ali peresom v roki, razen v primerih izredno dobrega spomina. Branje, ki se neprestano ponavlja, vračanje na že predelane tekste, nima smisla. Treba je napraviti izpisek, ali pa v sami knjigi označiti strani, na katere bi se kasneje vrnili. Dovolite, da navedem primer iz lastne prakse. Kadar berem zgodovinsko ali drugo resno knjigo, zapišem na prvi ali zadnji strani nekaj besed, ki zadevajo problem v knjigi ali pa napišem številke onih strani, na katerih so mesta, ki jih moram
Četrto: branju posveti, kadar je le mogoče, vso pazljivost in zbranost, kakor da bi bil na kakem koncertu ali plemeniti svečanosti. Branje je slabo, kadar preleti človek strani s pogledom, kadar pretrga branje za telefonski razgovor ali vzame knjigo v roke, medtem ko so mu misli čisto drugje ali pa opušča branje z namenom, da bo nadaljeval drugi dan. Tisti, ki rad bere, se ne boji dolgih samotnih večerov in rezervira za pisca, na katerega je posebno navezan, nedeljske popoldneve.
In končno peto pravilo: človek mora bit' dostojen, vreden velikih del. Branje je kakor španska krčma ali ljubezen: v njem dobivaš tisto, kar si prinesel s seboj. Slikanje čustev zanima le tiste, ki so jih sami doživljali ali pa one, ki jih pričakujejo z upanjem in s trepetom.
Mnogo zanimivih in originalnih še dobro ohranjenih običajev imajo v Lipalji vasi. O božiču gredo doma s kadilom v poriv: po vseh hišnih prostorih in tudi v hleve, kjer pokadijo živino. Na predvečer dneva, nedolžnih otročičev gredo fantje v hiše, kjer imajo dekleta. V hišo stopijo s smrekovo vejo v roki in voščijo domačim srečno novo leto. Nato jim domači velijo sesti, prinesejo jim vina in krofe ter se z njimi vred razgovarjajo in šalijo. Tako gredo od hiše do hiše. V domove, kjer so bili lepo sprejeti, pridejo v pustnem času po dekleta in jih peljejo na ples. — Drugi dan zjutraj gredo kot v Ukvah otroci po hišah, kjer med zamahovanjem s smrekovo vejico po domačih vzklikajo: „Šip-šap, dugo žve-te, radi dajte, zdravi ostanite, močni kak medved u plažah, frišni k'ribce u vodi eri pa tičce po luftu in kak je te gore špic (igel) na veji in fkaj otročič imejte, šip-šap!"
Na predvečer Treh kraljev se zbero dečki, stari kakih 15 let, in gredo gor in dol po vasi, zvoneč s kravjemi zvonci. S tem preganjajo coprnike in zle duhove, ki jih končno zapodijo v bližnji potok s tem, da se nekajkrat zapodijo po bregu.
Zanimiv je običaj s čokom. Če se tekom leta v vasi ni poročil noben fant, je bila že od nekdaj navada, da je gozdna uprava darovala mladeničem veliko smreko, ki sc jo morali sami posekati. Ko je bila na tleh, so najprej odžagali debeli konge, kakšne štiri metre dolg, ga naložili na voz in ga s pomočjo deklet okrasili. Naložili so še ostale dele drevesa in vse to vozili gor in dol po vasi. Tega naveličani, so les prodali na dražbi in z izkupičkom napravili večerjo v kakšni gostilni, kjer so tudi plesali.
Za prvi maj postavijo velik mlaj. V prei. njih časih je bila navada, da sta gosposia in soseščina podarili mladeničem veliko smreko. Ko je bila posekana, so jo najprej lepo očistili, jo pri vrhu okinčali in dvignili na trgu sredi vasi, kjer je ostal mlaj skozi cel mesec. Potem so ga prodali, za denar pa priredili gostijo in ples.
Polagoma pa prihajajo vsi ti običaji iz navade in so več ali manj le še zanimiva redkost v nekaterih vaseh. Časi se spreminjajo in z njimi tudi ljudje . . .
(Konec)

BAJTlSE
V Bojtišah nad Borovljami je umrl Herman Grabner v starosti 55 let. Pokojn! je bil po poklicu cestar, marljiv delavec in priljubljen pri vseh, saj je rad pomagal vsakemu, ki se je k njemu zatekel s prošnjo za pomoč. Z izredno pridnostjo si je družina zgradila lično stanovanjsko hišo.
Izvirajoč iz delavske družine se je že v rani mladosti vključil v organizirano delavsko gibanje za pravice delovnega človeka. Kaj kmalu je spoznal, da sto zaradi krivičnega družbenega reda na svetu dve vrsti ljudi: na eni strani v večini tisti, ki trdo delajo ter se skromno preživljajo z napori dlani in uma, na drugi strani pa peščica ljudi, ki živi v razkošju od izkoriščanja delovnega človeka. To spoznanje je Hermana vodilo v vrste onih, ki so vodili borbo proti krivici ter se zastavili za življenjske pravice delovnega človeka. Leta 1934 je kot Schutz-bundler z orožjem branil demokracijo avstrijske republike, ko so takrat klerofaši-sf; v krvi zadušili borbo februarskih upornikov.
Ko so nacistični hitlerijanski nasilniki obsodili slovensko ljudstvo na smrt, Herman niti trenutek ni okleval, temveč se je kot preprost delavec z razvitim čutom za pravico pridružil slovenskim partizanom v narodnoosvobodilni borbi. Iz te težke in neizprosne borbe je izšel kot invalid s prestreljenim desnim kolenom. Upravičeno je zaprosil za invalidnino pri avstrijskih oblasteh, todo prošnjo so mu odbili. Po posredovanju Zveze koroških partizanov je prejemal invalidnino iz Jugoslavije.
Herman Grabner je tudi po vojni marljivo in zavestno sodeloval v organizaciji bivših borcev, v Zvezi koroških partizanov. Bil je zelo aktiven član Glavnega odbora. Povabljen na sejo, je gotovo prišel, če pa le ni mogel, je smatral za svojo dolžnost, da se je oprostil ali pa je poslal zastopnika, kakor je storil tudi ob zadnji seji, ko je bil že bolan. Koroški partizani se ga bomo vedno spominjali z ljubeznijo in spoštovanjem, o njegovem delu in borbi pa bomo za zgled drugim in v njegov časten spomin še spregovorili.
Herman je bil kot družinski oče dober vzgojitelj. Njegova sinova govorita in obvladata oba deželna jezika v besedi in pisavi, v srca pa jima je vsadil globoko narodno in razredno zavest. Koroški partizana se ob njegovi smrti obvezujemo, da bomo ostali zvesti njegovim idejam, ki jih je vedno in povsod odločno branil in zastopal.
Pogrebnih svečanosti minulo soboto se je udeležilo čostno število žalnih gostov. Zc Zvezo koroških partizanov je njen predsednik položil na svežo gomilo lep venec. Pokojni zapušča ženo in dva sinova v globoki žalosti, ki jim Zveza koroških partizanov in vsi, ki so Hermana poznali in cenili, izrekajo iskreno in globoko sožalje.
ŽELUČE
Pred nedavnim je nepričakovano preminul gospod Ferdinand Mlinarič, p. d. Krajgar v Želučoh. Rajni Mlinarič se je pred leti priženil v našo vas. Po poreklu je bil Nemec, vživel pa se je v naše vaške razmere tako, da smo se prav dobro razumeli. Nikdar si ni domišljal, da so slovensko govoreči sovaščani manjvredni ljudje. Pokojni je vedno zastopal pravično stališče, da je človeku potrebno v življenju čimveč znanja ter da je poleg druge vede koristno obvladati tudi več jezikov, v naših razmerah seve predvsem govorico obeh narodov sosedov.
Nikoli mu ni prišlo na misel, da bi nasprotoval priučenju svojih otrok našega domačega slovenskega jezika. Posedoval je široko obzorje ter je bil zelo razgledan človek z mnogimi življenjskimi izkušnjami, kar vse je posredoval tudi v korist sploš-nosti v okolici.
Med drugim je njegova velika zasluga tudi v tem, da so v našo vas napeljali električni tok. Uresničenje velikega načrta je zahtevalo ogromno dela, hkrati pa tudi lepo vsoto nad dva milijona šilingov. S sodelovanjem skupine domačinov mu je to delo uspelo v razmeroma kratkem času. V enem dobrem letu je bila elektrifikacija dovršena, za kor smo mu vsi iz Bilčovsa ter še iz dela kotmirške vasi hvaležni prav iz srca.
Kako je bil pokojni Mlinarič priljubljen in spoštovan, je pokazala velika udeležba

Umrl je mož, kje tak je še med nami... bi tudi
danes vzkliknil pesnik rodoljublja Gregorčič, ko se je razglasilo, da je v Deščicah umrl mož-značaj, trdna korenina iz naših vrst, v povojnih letih posebno povezan z organizacijo slovenskih izseljencev.
Zdi se človeku, da skale pokajo in se hrasti lomijo, ko je preminul Vinko G r obla c h e r p. d. Hofovc v Deščicah. Po mučni bolezni je dne 22. t. m. za vedno zatisnil oči eden naših najzvestejših.
Pred 65 leti se je Vinko rodil v zavedni in ugledni Hovorcovi hiši. Vinko je že v mladih letih ljubil domačo zemljo ter bil pravi kmečki sin. Zemlja domača in rod, ki obdeluje to zemljo že nad tisoč let, sta mu ostala vse življenje največji ideal. Bil je odličen kmet na obsežnem posestvu in sijajen gospodarstvenik, razen tega pa v prvih vrstah pri naših skupnih narodnostnih prizadevanjih. Zaradi tega je prehodil tudi križevo pot koroških Slovencev, usodo preganjanega ljudstva.
Leta 1919 je bil interniran v Litzlhofu, toda to ga ni strlo, le dramilo. Po prvi svetovni vojni je bil razgledan in izkušen odbornik v domači občini. V ostalem pa se je z vso vnemo udejstvoval na vseh področjih narodnega gibanja, tako pri zadružništvu, prosveti in pri političnem prizadevanju koroških Slovencev.
Onega nepozabnega strašnega dne, 14. aprila 1942, so nacistični nasilniki izselili tudi Groblacherjevo družino s sivolaso materjo vred. V tujo mrzlo Bavarsko je šla pot pregnanstva. V taborišču na Hesselbergu
žalnih gostov pri njegovem pogrebu. Domačini in tudi številni njegovi tovariši, nameščenci državnih železnic iz Beljaka, Le-obna, Graza in drugod, so mu izkazali ob pogrebnih svečanostih svoje veliko spoštovanje. Več govornikov je posvetilo rajnemu v nagrobnih govorih besede priznanja in spoštovanja, kakršne je tudi zaslužil. V znak spoštovanja, ki ga je naše ljudstvo gojilo do pokojnika ter mu je hvaležno za njegovo nesebično delo v korist blaginje naše skupnosti, mu je domači pevski zbor ob domu žalosti in ob odprtem grobu zapel v slovo žalostinke v slovenskem jeziku. Rajni Mlinarič naj v miru počiva po svojem trudapolnem delu, žalujoči družini pa izrekamo naše odkrito sožalje!
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
Slovenski umetniški film
DOLINA MIRU
lahko še gledate:
danes, 25. novembra 1960 ob 19.00 uri pri
Mačku v Podravljah
jutri, 26. novembra 1960 ob 20.00 uri pri
llnu v Kotmari vasi
se je naš Vinko spet pokazal kot mož-ve-likan, ko je dejal: Bilo bi me sram, ko so druge Slovence izselili, če bi mene pustili doma. Odločni zavedni mož nikdar ni klonil, v globoki veri v boljšo bodočnost svojega ljudstva se je vrnil na svoj dom in ga spet vzorno obnovil.
Za sotrpine izseljence se je nenehno zanimal ter je bil odločen pobornik za njihove pravice in popravo škode, ki so jo utrpeli. Ni slučaj, da je bil pobudnik pri ustanovitvi Zveze slovenskih izseljencev ter so ga izseljenci izvolili za predsednika organizacije. V tej funkciji je deset let nesebično in odločno zastopal njihove upravičene zahteve in dosegel, kar je bilo po danih pogojih mogoče. Zaradi zrahljanega zdravja je moral predsedniško mesto odložiti, izvolili pa so ga za častnega predsednika. V vrstah slovenskih izseljencev bo ostal spomin na Vinka Gvoblacherja vedno svetal in čist, spominjali se ga bodo v globoki hvaležnosti.
Ni več med živimi njega, za katerega veljajo bolj kot za kogar koli drugega besede, napisane na trak venca SPD „Svobo-da" v Logi vasi: Od zibeli do groba ni ganila Tvoja se zvestoba.
Danes, ko te, dragi Vinko, polagamo v domačo zemljo, se ti zahvaljujemo za ves tvoj trud, za tvoj zgled in zvestobo. Domača zemlja bodi ti lahko, borovi gozdovi okrog Št. lija naj dajejo senco na tvojo gomilo in Drava naj ti šumi tvojo pesem ljubljenko „Pesem o svobodi".
Žalujočim svojcem pa velja naše najgloblje sožalje!
BILČOVS
Prejšnjo nedeljo smo pri nas obhajali veselo poročno slavje. Pri p. d. Žalniku v Bil-čovsu je bilo nujno potrebno, da so dobili mlado gospodinjo. Mladi gospodar Karl Ogris se je zaradi tega potrudil ter si poiskal družico za svoje zakonsko življenje.
Karl se je napotil v naše hribe in našel v vasi Novo selo pri p. d. Kulniku svojo izvoljenko. Nevesta Tinca Kuln,ik je spadala v kotmirško okolico, kjer je bila zvesta in marljiva pevka in igralka Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci ter tudi pevka v cerkvenem zboru. Zaradi tega so jo tudi številni pevci in pevke spremljali k poročnim obredom in na ženitovanjsko veselico. Cerkvene poročne obrede je opravil kot-mirški župnik, v gostilni pri Miklavžu v Bil-čov-u pa smo se do ranih jutranjih ur ob zvokih godbe in ubranem petju prav iz srca veselili pomembnega življenjskega dogodka novoporočenega para. Dva mlada in zavedna naša človeka sta si podala roke in obljubila zvestobo sebi, hkrati pa tudi svojemu narodu. Dosedanja dejavnost novoporočencev jamči, da bosta zvestobo narodu, iz katerega izhajata, držala tudi v novem stanu. Kakor nevesta Tini, tako je tudi ženin Karl odličen naš igralec in pevec ter se kot podpredsednik našego prosvetnega društva „Bilka" mnogo prizadeva zc napredek društva in za društvene prireditve. V priznanje za požrtvovalno delo na področju naše prosvete so društveni tovariši podarili ob tej priložnosti nevesti in ženinu lepa spominska darila.
Prepričani smo, kar seve srčno želimo, da bosta mlada gospodorja Žalnikovega posestva v slogi, sreči in zadovoljstvu korakala na skupni življenjski poti ter tudi še nadalje sodelovala pri našem prosvetnem društvu. Naj iz novoustanovljene družine vzkljije prav kmalu mlad naraščaj, ki bo zvest naslednik svojih roditeljev v zvestobi domu in narodu! Novoporočencemc
Poročno slavje v Lobniku pri Železni Kapli
Po snežnem zametu v sobotnih večernih urah je v nedeljo nastal izredno lep poznojesenski dan. Kakor umit je bil zrak in sonce je razsipalo svoje žarke ves dan, kakor gotovo je bilo sončno in vedro tudi v srcih dveh mladih ljudi, ki sta ta dan dosegla lep cilj na njuni življenjski poti, ko sta nastopila skupno pot v zakonski zvezi.
Poročila in zvezo za življenje sta sklenila ženin Vladimir Prusnik, mladi kmet Wolflove kmetije v Lobniku, in nevesta Ivica S a d o 1 š e k , hčerka iz Žoharjeve kmetije, prav tako v istem kraju. Oba, nevesta in ženin, izhajata iz zdravih korenin naših koroških slovenskih družin, v katerih sta črpa-
Slavši I
Dragoceno darilo otrokom ob miklavževanju in božičnih praznikih
je lepa slovenska slikanica iz knjigarne
„Naša knjiga"
v Celovcu, VVulfengasse 16,
ki ima bogato zalogo mladinskih knjig
Slovensko prosvetno društvo ..Svoboda" v št. Janžu v Rožu
VABILO
V nedeljo, dne 27. novembra 1960 ob 1/i 8. uri zvečer bo pri T i š I e r j u v št. Janžu v Rožu skioptično potopisno predavanje
Z avtomobilom in fotoaparatom po Bolgariji in Gretji
Ob izbranih barvnih fotografijah bosfa Hanzej VVeiss in Mirko Kunčič govorila o krajih in življenju v Bolgariji in Grčiji. V odmorih lepe slovenske narodne in ljudske viže.
la plemenito vzgojo spoštovanja do doma in zvestobe do slovenskega rodu.
Vladimir Prašnik posveča poleg skrbi in dejavnosti v korist domačije zavestno in z veseljem svoje pevske in muzikalne sposobnosti naši ljudski prosveti ter je zelo priljubljen zborovodja pri pevskem zbora SPD »Zarja« v Železni Kapli ter z velikim uspehom sodeluje tudi pri drugih zborih in pri nastopih združenih pevskih zborov na domačih odrih in na gostovanjih. V domačem pevskem zboru in povsod drugod ga imajo zaradi njegovega prikupnega odnosa do vseh zares odkritosrčno radi. Svojo veliko naklonjenost mlademu zborovodji so pevci iz Železne Kaple in okolice pokazali predvsem tudi na dan njegove poroke.
Blizu sto svatovskih gostov se je zbralo k poročnemu slavju mladega para. Pri cerkvenih poročnih obredih je pevski zbor pod vodstvom zborovodje Foltija Hartmana in
ob spremljavi Štefi Piskernikove na orglah odlično prepeval, kar je praznično razpoloženje zelo dvignilo. Mladi ženin posveča svoje pevske sposobnosti in znanje tudi cerkvenemu zbora, ki je prav v Železni Kapli na zelo visoki kvalitetni ravni.
Z nevesto in ženinom v sredi so se nato svatje napotili na svatovščino v gostilno Brunner. Noben izmed številnih svatov ne pomni, da bi bilo na kateri koli svatovščini tako domače, prisrčno in prijetno razpoloženje, ki je trajalo vse do jutranjih ur drugega dne. Med svati je bilo razen mladine tudi zelo veliko starejših korenin, celo osemdeset in več let stari gostje, med temi ženinova stara mama in stric. Na večer pa se je nabralo ljudi, da so bili obsežni prostori Brun-nerjeve gostilne skoraj premajhni. Mlada no-voporočenca so s svojim obiskom počastili med dragimi tudi generalni konzul FLRJ v Celovcu, predsednik SPZ dr. Franci Zwitter in glavni urednik Slovenskega vestnika Rado Janežič.
Ženitovanjsko slavje je bila prava slovenska družabna prireditev na dostojni kulturni ravni. Odlična godba je marljivo igrala v veselje vseh, pevski zbori SPD »Zarja« v Železni Kapli in SPD »Danica« v Št. Vida so v nastopih moškega in mešanega zbora zelo veliko in lepo prepevali ter navduševali vesele goste. Prav zaradi kulturne ravni slavnosti tudi ni prišlo do alkoholiziranih izpadov ter je vse slavje poteklo v najlepšem vzdušju in v trajno zadovoljstvo vseh.
Lep je hil dan poročnega slavja Ivice in Vladimirja, imel je pristen, iskren in domač slovenski značaj. Ko mladima novoporočen-cema srčno čestitamo, želimo, da bi jima bilo na skupni življenjski poti lepo, kakor je bil lep dan poroke in prijetno, kakor je bilo na svatovščini — na mnoga desetletja!
Petek, 25. november: Katarina Sobota, 26. november: Konrad Nedelja, 27. november: VlrglliJ Ponedeljek, 28. november: Gregorij Torek, 29. november: Satumin Sreda, 30. november: Andrej Četrtek, 1. december: Natalija
Nevaren, četudi počasen:
Polž na bojnem pohodu
če srečamo našega vrtnega polža, ki leno prenaša s seboj svojo hišico, niti ne pomislimo, da se bije v nekaterih deželah obuben boj proti njegovemu sorodniku polžu-velikanu.
Ta plazeči se strah z latinskim imenom achatina fulica si je navzlic svoji počasnosti izbojeval pot iz afriške domovine v širši svet.
Afriški polž vzbuja spoštovanje, če vemo, da lahko doseže tudi do 22 cm, ko iztegne svoje spolzko gumijasto telo s tipali iz stožčasto oblikovane hišice, dolge do 12 cm.
TA LJUBEZEN ŠMENTANA!
Njegova pot je počasna, toda vztrajna. Iz leta v leto prodira proti vzhodu in je že dosegel zahodne obale ZDA. Razmnožuje se z neverjetno hitrostjo in ni samo skrb poljedelcev, marveč tudi ovira avtomobilskemu prometu.
Ironija usode je hotela, da je njegovo širjenje omogočil prav človek, ki se sedaj na vse kriplje bojuje proti njemu. Zgodba bi bila smešna, če se za njo ne bi skrivalo
opustošenje. Ljubica nekega francoskega uradnika na otoku Reunion je imela rada juho iz teh polžev. In tako je uradnik v svojem vrtu pričel gojiti polže. To je bilo v začetku 19. stoletja.
Afriškega polža so razširili vneti zbiralci polžev in školjk, ki se niso zavedali nevarnosti svojega početja. Neki zoolog je tako prinesel 1847 te polže z Mauriciusa kot neznane živali, in sicer v dar evropejskemu kalkutskemu društvu.
Oklopljeni polži so napredovali in osva-jcli dežele. Na Sejšelskih otokih je bil afriški polž okcrtk leta 1868 škodljivec št. 1, leta 1900 je že uničeval plantaže čaja na Ceylonu. Dve leti pozneje je z užitkom hrustal vegetacijo Singapura in si utiral pot na južno Kitajsko.
Vozni red polžev pravi, da so se leta 1935 oglasili na Javi, na Sumatri 1936 in v Siamu ob začetku leta 1937.
Prizorišča druge svetovne vojne otoka Ti-nian in Saipan so seznanila tudi Američane s to nadlogo. Polži so se množili s tako naglico, da so bili posamezni odseki cest na teh otokih zaprti kot nevarni za promet zaradi zmečkanih in spolzkih plazilcev.
Nenadoma se je polž znašel tudi v Kali-
forniji, kamor so ga verjetno zanesle z blatom enote, ki so se vračale s pacifiškega bojišča.
ŽILAVI IN POŽREŠNI
Priroda je omogočila polžu hitro in lahke razmnoževanje, soj je hermafrodit ali dvospolnik. Razviti polži imajo ženske in moške plodilne organe in vsi nosijo jajca. Polž odloži okli 300 sluzastih, mokrih, rumenih jajc v velikosti graha na enem kupčku izpod listov dreves. Domnevajo, da polži ležejo jajca vsakih nekaj tednov, ob nastopu deževnega vremena. Po enem letu nadaljujejo mladi polži z ljubeznijo do sebe in tudi začnejo odlagati jajca.
Odrasli afriški polži niso nič kaj izbirčni in se zadovoljijo z gnilim listjem, sadjem in celo s človeškimi iztrebki. Mlajši rod pa se predvsem naslaja ob zelenjavi in popkih ekonomsko pomembnih rastlin. Če je treba, se povzpne tudi na drevesa in zarije celo pod zemljo.
Proti polžu se bojujejo tako, da jih zbirajo, polijejo z bencinom in zažgejo. Ponekod jih uničujejo tudi z zastrupljenimi otrobi. Prizadeti so osnovali posebno družbo, ki zatira to nadlogo.
Kot prvi znanstveni korak v širšem merilu so začeli proučevati obnašanje tega bitja v njegovi pradomovini, vzhodni Afriki. Ugotovili so, da se ni mogel razmnožiti, ker ima mnogo sovražnikov, kuščarjev, rakov, neke vrsti hroščev in posebno zoradi polža mesojedca.
Poizkusi, da achatina fulica omejijo s hrošči, ni uspel. Hrošči se v ujetništvu niso razmnožili v taki meri, da bi lahko uničevali polža. Kot glavno orožje je ostal le mali mesojedi polž, ki naj bi se spoprijel s svojim večjim vegetarijanskim sobratom.
Prvi takšen poizkus so naredili na nenaseljenem otočku Agiguan v skupini Marianov. Na otočku leta 1950 ni bilo moč narediti niti koraka, ne da bi pri tem pohodili nekega polža. V to gnečo so iztovorili pošiljko polžev mesojedcev. Neverjetna pojedina! Ze v začetku 1954 je bil polž velikan popolnoma iztrebljen. Otok je bil pokopališče praznih hišic ochatina fulica.
Mesojedi polži so bili koristni in so jih začeli uvajati tudi na Havajih in ostalih pacifiških otočjih s precejšnjim uspehom. Začele so jih uvažati in gojiti tudi ameriške oblasti, da bi tako zmanjšale ne samo število polžev velikanov, ampak tudi nadležne vrtne sorodnike.
Vojna se nadaljuje. Kakšen bo konec, lahko le ugibamo, ker je polž velikan vse preveč ploden in žilav.
Druga plat hollywoodske idile
Skoraj v vsak! tuji reviji lahko najdemo sliko zvezdnika ali zvezdnice, kako sc zadovoljno smehlja sredi svoje družine. Zakonski tovariš je srečen in prijazen, otroci pa lepi, zdravi, nasmejani. Vse daje vtis prave družinske idile, zadovoljstva in sreče.
Fotografije, ki ilustrirajo ta članek, so nekoliko drugačne. Njih tudi ne srečujemo tako pogosto, zakaj reklamni agenti se trudijo, da bi jih kar najmanj prišlo v javnost. Te fotografije namreč prikazujejo drugo plat holliwoodske sreče in idile, tisto, ki ima svoje stalno mesto v črnih kronikah. Hollywoodska reklama lahko sicer dovoljuje oziroma celo podpihuje razne avanture, ločitve ali poroke, zakaj k' tem stvarem lahko vedno prilepijo etiketo ljubezni, za katero so skoraj vsi ljudje precej občutljivi in s katero se lahko vsaj delno opravičijo še tako dvomljivi škandali. Toda pretepe, uboje, alkoholizem, uživanje mamil in duševno neuravnovešenost je kaj težko spraviti v sklad z idiliko zvezdniškega življenja, zlasti še, ker so glavne osebe v vseh teh aferah sinovi in hčere stebrov hollywoodske tovarne sanj.
Lahko bi naštevali, toda primeri niti niso tako pomembni, zakaj gre za pojav, precej značilen pojav. Vsi ti ljudje so namreč pred nekaj leti bili »čudoviti" otroci »čudovitih" staršev. Vsaj take smo lahko videli na fotografijah, tako smo lahko brali v filmskih revijah. Od kod ta nenadna sprememba! Prav odgovor na to vprašanje je neprijeten filmskim mogotcem, zakaj izkaže se, da spremembe pravzaprav ni bilo. Vsi ti mladi ljudje so namreč rastli v družinah, katerih sreča je bila le na papirju, v katerih je bila važna le ena stvar: biti popularen, biti popularen za vsako ceno. Te družine so večinoma bile razvaline, ki so jim le reklamni agenti vztrajno lepšali fasado. Zgubljenost v teh neurejenih družinskih razmerah, kjer sta bila medsebojna ljubezen in razumevanje šele drugotnega pomena in pa vsiljiv sistem zvezdništva, ki ruši pred seboj vse in vsakega, tudi lastne otroke, pa so napravili iz mladih ljudi kriminalce, uživalce mamil In duševno zmedene ljudi.
ŠPORTNI hmga&toUe
NOGOMET:
AVSTRIJA — MADŽARSKA 0:2
Z velikim zanimanjem pričakovana tekma med državnimi reprezentancami Avstrije in Madžarske se je zadnjo nedeljo končala z zasluženo zmago madžarskega moštva, in sicer z rezultatom 2:0. Obe enaj-storici sta pokazali veliko znanje in je ostala igra skoraj do zadnjih minut neodločena. Pač pa se je v avstrijskem moštvu pokazalo nekaj slabosti v napadu, medtem ko so Madžari znali iz protinapada doseči dva gola.
Istega dne, ko sta državni reprezentanci igrali v Budimpešti, sta se B-moštvi obeh držav pomerili na Dunaju, kjer je Avstrija kljub sfalni premoči Madžarov nepričakovano zmagala z rezultatom 3:2. Tekma ju-niorskih moštev se je zaključila v korist Madžarov, ki so Avstrijce prepričljivo premagali 3:0, poleg tega pa je madžarsko moštvo Vasas-Gyor v soboto premagalo dunajsko moštvo Schvvechat z rezultatom 3:1.
KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA SVETOVNO PRVENSTVO
V	izločevolni tekmi za svetovno prvenstvo je reprezentanca Zahodne Nemčije premagala grško moštvo s 3:0, Švica pa je zmagala v tekmi proti Belgiji z rezultatom 4:2.
HOKEJ NA LEDU:
MEDNARODNI TURNIR V BOZENU
Moštvo celovškega KAC je zadnjo soboto in nedeljo sodelovalo na mednarodnem turnirju v Bozenu, kjer so poleg Celovča-nov igrala še moštva Graetz Božen, Diavoli Rossoneri iz Milana in llves Tampere iz Finske. Celovški atletiki so tudi tokrat pokazali, da spadajo med najboljša moštva v Evropi. Premagali so prvovrstno italijansko moštvo Diavoli z rezultatom 8:5, v finalni tekmi pa so zgubili proti domačinom iz Božena po podaljšani igri le pičlo 5:6 ter si tako osvojili drugo mesto na turnirju.
KAC — ILVES TAMPERE
V	torek sta se v celovški mestni hali srečali moštvi celovškega KAC-a in llves Tampere iz Finske. Bilo je res pravo srečanje dveh državnih prvakov, ki sta se oba pokazala s svoje najboljše strani ter demonstrirala hokej, kot si ga želi razvajena celovška publika, za katero je hokej na ledu že pravi »narodni šport". Vseskozi napeta igra se je končala z rezultatom 4:2 za domačine.
HK JESENICE — HK GOTTERON
Na Jesenicah je v četrtek prejšnjega tedna domače hokejsko moštvo igralo proh švicarski ekipi HK Gotteron in po zelo lepi igri zmagalo z rezultatom 7:5. To je bila že tretja mednarodna tekma v tej sezoni, kateri se je v ponedeljek pridružila še tekma proti HK Tampere iz Finske, ki se je zaključila z rezultatom 7:4 za finskega prvaka.
Korenine
-- ■—	■— — Dobriča Čosič
Ačimu je mati večkraf pripovedovala: pod to akaciio je Vasilije, njen prvi gospodar, brusil nože. Bil je vaški glavar, vendar je vsem Prerovčanom, ki so odhajali za njim, on brusil rezila za Turke. Zbirali so se pred sončnim vzhodom. Os velikega brusa je z enim koncem zapičena v akacijo. Pomni: še od tedaj, odkar mu je zrastel spomin, nihče ni več uporabljal brusa. Tenki zeleni lišaji so bili oblekli njegovo površino, nekdaj glajšo od pasjega jezika, drugi, cerov drog, rogovilast na vrhu, ki ga je držal skupaj z akacijo, brus je bil večji tudi od največje pogače, je do zemlje izglodala in preklala trohnoba. Nekega večera, zakaj samo zvečer, ko ni videla mati, se je tudi upal igrati z brusom, je z vsemi močmi zasukal leseno ročico, brus je zaškripal, hripavo, jezno, obupano, užaljeno iz davne zaslužene smrti; njemu se je zdelo, da je zastokala tudi akacija, in nikoli več se ni dotaknil brusa. Ne on ne kdo drug. Ko se je strohneli drog neke pomladi podrl, mislil je, da se je obenj podrgnil p« in ga podrl, je mati rekla žalostno in strogo: »Ne dotikajte se ga. Naj bo tako, dokler se akacija ne posuši." Tako polomljen je stal brus, naslonjen na akacijo, dokler mati ni umrla. Tedaj so ga sneli in odrinili plotu zraven jesenov.
»...Tudi nož mojega deda Lazarja se je brusil na njem," šepeče Čadjevič, tri korake sta vsaksebi, pa ne ! vidita drug drugemu v oči.
I
Ačim molči. Ali se bodo Prerovčani to jutro zbrali okoli njega, kakor nekoč, ko so se pred sončnim vzhodom zbirali okoli Vasilija, pod to akacijo? Po zraku plove ostri duh črnkaste sluzi, ki ostane na brusu od trenja, vina in isker, zakaj mati mu je pripovedovala: kadar je njen prvi gospodar Vosilije brusil nože, je zavihal rokave in hlačnice, namočil nož v vrč vina, se razkoračil, »junica bi lahko šla pod njegovim mostom," in položil nož na brus, da je cvilil v vencu isker. Dober pa je bil, ko si je mogel z njim briti golen ali laket. Medtem ko je delal, so drugi molčali in pili vino. Molčale so tudi žene in otroci, s pobešenimi glavami, na plotu med jeseni, poslušali nož in gledali venec isker. Zakaj Vasilije, glavar Prerovega, žensk ni puščal na dvorišče, kadar so se brusili noži in se je odhajalo. Samo skozi plot so smele gledati. Kato mu 'e sedlala nizkega in kosmatega konia. »Drugi so šli peš," to je mati vedno poudarjala. Odšli so, ko se je zmračilo, odšli proti Moravi, in Kata je izmed odprtih vhodnih duri zavpila za njimi: »Srečen lov, moški!’ In edino ona je smela to. Kadar je fo pripovedovala, je razširila roke, objemaje noč in topolove gaje, v katere so stopali, jih vzdigovala k nebu in bogu, bolj da mu jih pokaže, kakor da bi ga prosila zanje. Gledala je po strani, zamišljeno. Druge žene pa so tiho, brez glasu, v veliki razdalji, lezle po temi, za možmi, prav do Morave. Potem so sedele v topolovih gajih in poslušale, kako je udarjal drog ob čoln, kako je škripal kremenjak pod trebuhom preobloženega čolna in je brbotala vode. Sele ko je Luka pripeljal čoln nazaj in zavpil: »odšli so, da se vrnejol’ so smele ženske k bregu. Posedle so in molčale. Reka je tekla in odnašala: včasih zvezde, včasih pa oblake. Ob svitu so druga za drugo vstajale in odhajale v vas. Luke ni bilo iz mlina, dokler tudi zadnja ni utonila v gostem topolovem gozdu. »Zato ker ga je bilo
sram," je zmerom pojasnjevala mati z grajo, namenjeno njemu, ravno Ačimu.
Ačim vzdihne: kolikokrat ga je grajala zavoljo očeta. Pa jaz? Tudi jaz. Popiva jalovec. Izteklo je, se izrabilo, in zdaj naliva žganje v glavo in v meh. Vedel je, da bo prišla vojska, pa je pobegnil. Dokler se Prerovo ne umiri, ga ne bo. Samo ali bo Prerovo zdaj šlo za njim kakor nekoč za Vasilijem?
»Kaj misliš, Steva?" vpraša, kakor da ni mislil, kakor da se je pogovarjal z njim.
Čadjevič trga mrtvo skorjo akacije:
»...Vasilije mu je pred vsemi prisolil po eno zaušnico na vsako lice. Dlani so mu bile sajaste od noža."
»On ni v sorodu z menoj. Nič mi ni," reče Ačim, pa je nevoščljiv Vasiliju, ker so ga ljudje ubogali in ker je mogel klofutati tiste, ki mu niso bili pokorni, iznenada užaloščen od tega trenutka, ko naj bi se mu dogodilo največje.
Oba mislita isto, vedno živo povest Prerovega.
Tu, pod to akacijo, kjer so brusili nože pred odhodom, so delili tisto, kar so našli po turških bisagah, ko so se vrnili. »Lazarju nič," je rekel Vasilije, in vsi so se zagledali v kolena. »Ni pravica," je rekel Lazar in ličnica toliko da mu ni počila od krvi. »Strahopetec si!" je rekel Vasilije, čez koleno mu je visel robec, vezen z zlatom, namenil ga je Kati, in udaril je s pestjo po njem. »Malopridnež si. Kako dolgo še misliš?" je zavpil Lazar, vsi so ga pogledali in zašumeli. Vasilije si je vrgel čez ramo, vstal, stopil k Lazarju: »Vstani!" »Beži!" so zavpili drugi. Komaj da je Lazar zravnal kolena, je bilo slišati dva poka, in vsi so videli njegovi sajasti lici. Vasilije se je vrnil in sedel k akaciji. Lazar se je, pravijo, majal, majal, pa se je brez besede obrnil in počasi šel na pot.
»...Tri dni ni videl nikogar," reče Čadjevič.
ZA GOSPODINJO IN DOM
I
Prve knjige otroka
Higiena in stopnja kulture
Negovanje in vzdrževanje čistoče telesa je higienska, prav tako pa tudi kulturna navada ljudi.
Higienska navada imenujemo redno umivanje in negovanje telesa zato, ker je nemogoče, da bi bili zdravi, če koža ni čista in zdrava. Koža je zaščitni plašč, ki nas valuje pred raznimi škodljivimi vplivi okolja. Razen tega opravlja koža še druge naloge: varuje telo pred preveliko izgubo toplote in premočnim ogrevanjem; preko kože zaznavamo s pomočjo živčnih končičev bolečine, mraz, toploto in občutimo dotik. V koži se pod vplivom sončnih žarkov tvori tudi vitamin, ki vpliva na rast kostja in nas varuje pred rachi-tisom. Vidimo torej, da koža živi in opravlja celo vrsto za naše telo potrebnih nalog. Na umazani koži se zalepijo znojnice in lojnice in koža ne more več dihati. Sčasoma po-
Drobni nasveti
® Kokosove tekače je treba včasih izčistiti. To najboljše naredimo, če jih skrtačimo s slano vodo ali vodo, ki ji primešamo sode. Seveda jih je treba pred tem dobro izprašiti. Okrta-čene obesimo poševno, da se posuše.
■	Mokre dežne plošče obesimo takoj, ko jih slečemo, na obešalnik. Zbrišemo jih z ožeto krpo. S tem posrkamo dežne kaplje in obenem zbrišemo blatne madeže, če smo plašč poškropili med hojo.
■	Vezenino zlikamo najprej na pravi strani, nato pa še z močnim pritiskom na narobni. Isto velja za perilo iz damasfa. Če polikamo tako blago samo na narobni strani, ostane prva stran hrapava, zato hitreje pobira nesnago in se prej umaže.
• Obešalnik ali vsaj njegove kovinske dele oblečemo s tkanino, da nam ne rjavi in da obleka ne drči z njega.
stane groba, hrapava in ni več elastična, zelo lahko je ranljiva in vsaka stvar se slabo in dolgo celi.
Lasje in nohti so kožna tvorba in jih moramo vključiti v nego. Čisti in lepo pristriženi nohti nam takoj povedo, kakšne so higienske navade lastnika. Če bi pogledali pod mikroskopom lastnika »črnih« nohtov, bi lahko videli v taki umazaniji neverjetno veliko število bakterij, ki lahko povzročajo razne bolezni. Tudi glistavost je posledica umazanih rok, predvsem nohtov. In lasje? Negovani in zdravi lasje se morajo svetiti, koža na lasišču pa mora biti vedno čista.
Snažno in zdravo zobovje in prijeten, svež zadah iz ust sta ravno tako zrcalo človeka; ki da nekaj nase in se ne zanemarja.
Toda čeprav se še tako umivamo z milom in vodo, ne bomo učinkovali sveže, če pri tem ne mislimo na to, da morata biti telesno perilo in vrhnja obleka vedno čisti in sveži. Nikdar ne smemo pozabiti na sveže nogavice in čist robec.
Kulturna navada imenujemo nego telesa zato, ker z estetskega in socialnega stališča ni vseeno, kako učinkuje zunanjost človeka. Sveža zunanjost vedno prijetno učinkuje na soljudi. Ni samo lepota obraza ali telesa središče privlačnosti na naši zunanjosti. Res je neprimerno in netovariško, če kdo širi s svojo slabo negovanostjo neprijeten vonj in zbuja odpor v šoli, internatu, delavnici, v kinu ali na plesišču.
Vemo, da so kulturne in higienske navade v naših družinah, iz katerih izhajamo, zelo različne in zato ni nič čudnega, če gredo v svet otroci, ki se doma niso naučili higienskih navad in torej niso sami krivi, če jim te stvari niso prišle »v meso in kri«. Zato pa je treba odpreti oči in si čimprej pridobiti tudi v osebni higieni svoje navade, ki bodo privedle do tega, da bo življenje v novem okolju prijetno in uspešno.
Vsakodnevno umivanje s toplo ali vsaj s hladno vodo in milom do pasu. preden ležemo k počitku, naj postane pravilo. S tem odstranimo vonj po telesu in vso umazanijo, ki se je nabrala preko dneva. K temu mora-
mo dodati še umivanje nog, posebno še tisti, ki se jim noge pote. Če nosimo nogavice iz najlona ali iz podobnega umetnega tkiva, operemo tudi te. Zvečer si obvezno umijemo zobe in počešemo ali skrtačimo lase. Kožo po obrazu in rokah namažemo s kremo posebej, če imamo suho kožo, na golo telo oblečemo spalno obleko in noč bo lahka in sladka. Za dobro jutro se osvežimo s hladno vodo. V železno navado nam mora preiti tudi umivanje rok pred jedjo in po uporabi stranišča.
Vsak teden enkrat do dvakrat si moramo na kakršen koli način urediti čistilno kopanje, pa najsi bo to v kopališču, ali doma v kuhinji. Pri vsem tem ne smemo pozabiti na redno tedensko meniavo telesnega perila; bolj umazane dele perila menjamo seveda po potrebi tudi večkrat.
Za nego svoje zunanjosti je potrebno precej časa. Zato verjamem, da ni čisto preprosto privaditi se temu v kasnejših letih. Te navade lahko otroku v nežni mladosti vcepimo z veliko manj truda.
Čeprav je treba včasih premagovati utrujenost in nas stane prizadevanje, da bi bili čisti in sveži, marsikatero prosto uro, je vendarle stvar vredna truda. Samozavest in dobra volja bosta postala naš redni zaveznik, sčasoma pa sploh ne bomo več občutili tega dela kot bremena, ampak bo postalo naša življenjska potreba.	DR. S. S.
Otroci v starosti do petih let navadno ne znajo brati. Toda, čeprav še ne hodijo v šolo, so jim knjige potrebne. Ne vzemite jim tega zadovoljstva, čeprav ste prepričani, da jih bodo raztrgali ali kako drugače poškodovali. Našli boste pač primerno knjigo. Postopoma jih navajajte, da bodo znali z njo pravilno ravnati.
Ko ima otrok tri leta, je pravilno, da dobi slikanico. V tej dobi otrok v vsem oponaša odrasle, pa bo zelo srečen, če bo lahko listal po knjigi in pri tem povzročal šelestenje papirja.
Pustite otroka, da »bere* brez vaše pomoči. Počakajte, da sam zaprosi za pojasnilo in mu dajte dovolj časa za razmišljanje. Otrok je sprva kar zadovoljen s samim listanjem po knjigi, odpiranjem in zapiranjem platnic. Šele pozneje ga začne zanimati tudi vsebina knjige.
V začetku razložite otroku samo pomen slike, pri tem vsebino ne povezujte v zgodbo ali pravljico. Imenujte vsako stvar na sliki, a ne vsiljujte svojih zaključkov, ker to ovira otrokovo domišljijo. Vedno se morate potruditi, da za vsako stvar najdete pravo besedo Otrok tako dobiva prve predstave o svetu in si bogati besedni zaklad. V tej starosti ima otrok izreden spomin in če se boste kdaj zmotili, boste to kasneje težko popravili. Vendar je tedaj še zgodaj, da bi otroku brali pisani tekst. Svoje razlage lahko razširite šele tedaj, ko zapazite, da ga zelo zanimajo.
Opazujte otroka, ko ima knjigo. Ne zna še o vsem spraševati, toda dobro že ve, kaj ga zanima.
Opazili ste na primer, da malček vsako knjigo, ki jo dobi v roke, raztrga na najmanjše koščke. To je najverjetneje znak živčnosti, a nikakor ne porednost in zlobnost, kot navadno mislimo. Če ga kregate, boste živčnost še povečali. Postopoma, mogoče celo z zdravniško pomočjo, se bo kmalu vse uredilo.
Če otrok trga dobro knjigo, nikakor nimate vzroka za karanje. Vaša naloga je pač, da mu najdete knjigo, ki je ni škoda. Otrok mora skozi dobo, ko uničuje in lahko mu je odpustiti, če trga stare časopise, nepotrebne zvezke in kataloge. Knjige, ki jo želite ohraniti, mu torej ne dajajte v roke. Zaradi slabega ravnanja s knjigo se na otroka ne jezite, ker pri tej starosti tega pri najboljši volji m sposoben razumeti.
Ne polagajte preveč pozornosti napakam pri obnavljanju zgodbice. Prenekateri otrok do tretjega pa celo do petega leta, ne more spremljati in razumeti poteku zgodbe. Otrok pač še ni sposoben, da bi razumel kronološki razvoj dogodkov.
Prav tako mu ni zameriti, če skoraj divjaško kraca po knjigi. Otrok gleda risbo in skuša oponašati in narisati tisto, kar vidi.
ZDRAVJE JE ZAKLAD
Težko dihanje
Težko dihanje prihaja največkrat od bolnih pljuč ali od bolnega srca.
Pri vnetju rebrne mrene in pljučne mrene se med rebri in pljuči nabere včasih toliko vode, da se pljuča stisnejo, Nastane težko dihanje, ki se iz dneva v dan slabša in se pri najmanjšem naporu še stopnjuje. Kot pri vsakem vnetju ima človek tudi tu bolj ali manj visoko vročino. Navadno ne gre brez bolnišnice.
Pri suhem vnetju rebrne in pljučne mrene ro estre bolečine — zbadanja — bolj občutne kot pa težko dihanje.
Star kašelj prej ali slej privede do težkega dihanja: naduha sterih ljudi, pa tudi mladih, če leta in leta kašljajo ali po če opravljajo tako delo, pri katerem pljuča veliko trpe. Pri stari jetiki je težko dihanje malo zaradi naduhe (od kašlja napihnjena pljuča) malo zato, ker od jetike napadeni deli pljuč ne dihajo, z ostankom zdravih pljuč pa človek teže diha.
Tudi pri pljučnici težko dihamo, vendar le dotlej, dokler traja pljučnica, kar je največ deset dni.
Astma je bolezen, ki se kaže v napadih težkega dihanja. Napadi trajajo od nekaj minut do več ur ali celo dni in so pri nekaterih zelo pogosti — vsak dan — pri drugih spet redki. Med enim in drugim napadom je dihanje normalno. Le, če so napadi pogosti in trajajo že več let, človek tudi med napadi kolikor toliko težko diha.
Morda še bolj pogosto kot zaradi pljuč nastane težko dihanje zaradi bolnega srca. Kri zastaja v pljučih, v pljuča ne pride dovolj zraka in človek se duši. Ne more rpati na nizkem vzglavju, ampak na visokem ali kar na pel sede; tišči ga čez želodec, ker mu otekejo jetra; noge otekajo, pozneje raste trebuh, ker se v njem nabira voda. Na mehur gre le malo vode, ponoči več kot podnevi, ker sprva otekline čez noč zginejo, čez dan pa, če dela, se ponovno naberejo.
Potreben je daljši počitek, neslana hrana s čim manj tekočin in zdravila, ki pa jih sme predpisati le zdravnik.
»Pravili so mi tisti, ki ga pomnijo, da mu je bilo srce — fižolovo.'
»Toda pošteno je bilo. In Vasilije je bil res malopridnež. To hišo," — zamahnil je z roko po femi — »so postavili siromaki in ropanje."
»Nisem njegove krvi," zadrhti Ačim v občutju neke neodvrnljive kazni, ki visi nad njim tudi zato, ker se še greje na Vasilijevem ognjišču.
Stari Prerovčani so pripovedovali: tretjega dne se ie Lazar od nekod vrnil, prišel na dvorišče in našel Vasilija pod akacijo. »Bog pomaga!" mu je rekel. »Pojdi se najprej umit," je rekel Vasilije, lica so mu bila še safasfa od njegovih dlani. Lazar pa je izvlekel samokres in ustrelil. »Prefrgal si mi telovnik," je rekel Vasilije in šel proti Lazarju.
.. .. On je odvrgel samokres, in pošteno stal vzravnano. Vasilije je streljal nanj, ko se on ni hotel braniti, ko je bil miren kakor deblo," reče Čadjevič čisto hripavo.
»Toda vas ga je še mrtvega obsodila, da mora dva dni viseti na brestu. Tistem pri sodniji. Tam, kjer je tvoj oče, ko re županoval pod knezom Milošem, dajal kmetom po dvajset udarcev po golem.”
Dolgo molčita in vdihavata gost, oster zrak.
.... In zato so nam dali ime Čadjeviči.1 Tvoja sinova pa danes ne bosta branila občine.'
»Ne zbadaj večl Kaj ne vidiš, da sem sam?" Posluša tihi strah vasi, ki šušti kakor veter v suhi koruzi. Megla prihaja, da skrije Prerovo. Zgorelo ba danes. Če je tisto kakor nekoč, ko je Vasilije zbiral kmete pod to akacijo. In lahko ubijal. A če nihče ne pride k občini, če sam do-
1 Po sajah — čadja; pri nas bi jim rekli Saje ali podobno. (Op. prev.)
čaka vojake, Čadjevič jih ne bo, zakaj se maščuje nad njim? Strese se. Izdan in osramočen od sinov jalovcev in strahopetcev. Posluša dihanje vasi, voha ga, vidi v megli dimnike v vejevju. Vojaki gredo. V njegovi hiši ni otrok, da bi jih bilo strah. Naj bo zdrobljena prekleta in jalova jazbina Vasilijeva! Naj za mojo vstajo ostane pepe-lišče, tudi akacija, tudi akacija!
»Pojdi, zbiraj ljudi, Stevo! Reci: Ačim kliče!"
Hitro gre po sadovnjaku, da ukaže Tolu:
»Zvoni k preplahu! Vojska gre. Zvoni, dokler imaš roke."
Potem Čadjeviča ne najde pod akacijo, stopi v svojo sobo, ugasi svetilko in neslečen leže v posteko.
.. . Zora je. Simka ga brez besede očitka sleče n vsega medlega položi na posteljo. Djordje jo prime za roko:
»Ni kam. Pojdi in naj on . . . On more to. Zna, ne jezi se. Pojdi takoj."
Simka ni razumela.
Hoče ji še neka! reči, pa se spomni, da je na poti videl vojake. Najprej so šli konjeniki. Nekaj so vpili in ga zmerjali. Potem tudi pešaki. Polna kot. Kako je prišel mimo njih?
»Simka. . . začela se je vojna," izjeclja in potone.
Ono sede na rob postelje pri njegovih nogah. Čeprav je ugasila svetilko, je nerazločno videti njegovo glavo. Gleda ga, ne da bi trenila, ne srepo, brez sovraštva, gleda ga brezupno, ker je tudi on skrčen in izgubljen v postelji, ki mu je bila vedno prevelika. Iz omotičnega spanja ječi, ranjen na tem bojišču. Gleda ga onemoglo in zdi se ji, da tudi on sam, telesno, odteka v teh odrtih
olupljenih stokih, se raztaplja še v temi zimskega svita, ki ;e napolnil tudi sobo, kaplja v nekaj, kar se je zgostilo pod posteljo. Ne misli na vojake, ki gredo, ve, da gredo nad Prerovo, ne misli o strahu, dokler ga ni vzela s sani, komaj, ker je pred njegovo onemoglost'© tudi suma onemogla. Kakor da ji je vseeno vse to, kar se bo zgodilo, brž ko se zdani. Njene misli se ne morejo povzpeti do dneva, ki se počasi vleče za meglami. On na drobno smrči, in ječi tako, kakor da je to poslednje, kor lahko še naredi. Vse drugo je izgubleno. Ona je brezkončno žalostna, ker nič ni pomagalo. Vse je storila.
V sobo prileti zvonjenje cerkvenega zvona. Odmeva po njej, izpraznjeni in veliki kakor samostan. Ni pomagalo. Sliši samostanske zvonove pred somrakom in svitanjem. Tedaj je upala in verovala. Lepo vidi, kako je upala. Misli, opravičuje se pred seboj in njegovim ranjenim ječanjem. Spominjaš se, kako zelo sem te prosila. Nisem zaspala, ne da bi te prosila, šepeče, zagledana skozi njegove blodnje in Tolovo zvonjenje, ko je nalivala vrelo vodo v veliko topolovo korito.
. . . Topla paro ji je božala obraz. Čofnila je z roko v vodo, da preizkusi, kako :e topla, pa so jo valčki in plosk dlani po vodi spomnili na kopanje otroka. Korito se je zmanjšalo in ona je v oblačku pare videla na svojih rokah dete, golo in debelušno, z belim žirom med no-žicami, upognjenimi v kolenu, maha z ročicami proti njej, pregiblje usteča, kakor da ji nekaj pripoveduje, in ona ga poljublja po rdečih laskih, ki so prekrili čelo, poljublja ga po drobnih prsih, trebuščku in stopalih, poljublja ga povsod, svoje dete, sina! Po pari, z blagim nasmeškom, pa so ji tekle misli . . .
(Se nadaljuje)
II		
	29. november — rojstni dan FLR Jugoslavije	
I	i	
Na povratku z zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a
29, november ima v zgodovini nove Jugoslavije dva velika pomena: leta 1943 je bilo v bosanskem mestecu Jajcu zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ-a, to je antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, na katerem so predstavniki vseh jugoslovanskih narodov položili temelj novi demokratični Jugoslaviji; leta 1943 — torej pred 13 leti — pa so sklepi zasedanja AVNOJ-a postali dejstvo, ko je bila v Beogradu proglašena zvezna ljudska republika Jugoslavija. Na zgodovinsko zasedanje v Jajcu pa spominja tudi državni grb Jugoslavije, ki vsebuje pomembni datum 29. XI. 1943.
Na zasedanje AVNOJ-a so prišli delegati jugoslovanskih narodov iz vseh predelov države, kjer je domače ljudstvo takrat bilo junaški boj proti nacističnim in fašističnim okupatorjem. Pot v Jajce in spet nazaj v domače kraje je bila naporna in polna nevarnosti, kajti pogosto so se morali prebijati skozi sovražnikove zasede.
Eden izmed udeležencev tega zasedanja je povratek z zasedanja takole opisal:
Končano je drugo zasedanje AVNOJ-a. Slavno zasedanje — ne le zaradi odločb zgodovinskega pomena, marveč tudi zaredi tega, ker stoji za AVNOJ-em neizčrpna sila ljudskih množic Jugoslavije, ker so se pravi predstavniki teh množic sredi boja. medtem ko sovražnik pustoši po domovini, zbrali iz vseh krajev Jugoslavije ter napravili dalekosežne sklepe.
Svetovalci iz Hrvatske in Slovenije se morajo vrniti na teren borbe domov. Prebiti se je treba iz Bosne na Hrvatsko in celo v Slovenijo, kar ni enostavna zadeva.
Preko radijske postaje so prišli odgovori na vprašanja, kako »čista" so pota. kakšne so sovražnikove sile, ki so verjetno obveščene o zbiranju članov AVNOJ-a iz vse države in ki bi rade storile zasede, če bi ugotovile smer premikanja.
Slovo od Jajca — dragega mesta. To mesto se je vsem priljubilo, Jcer je z njim v zvezi zgodovinska noč, ker so v njem videli Tita, ker so se tam znašli mnogi stari tovariši po dolgem slovesu.
Dokler gre, se udeleženci vozijo s kamioni. Kolona je minila Varcar-Vakul in nadaljuje pot skozi vasice in kraje, kjer so bile borbe, kjer so požgani domovi, kjer se je v vsako drevesno deblo zapičila svinčenko iz mitraljeza ali bacača, dočim še vedno visijo z dreves polomljene veje, priče poslednjih borb.
Po nekaj desetinah kilometrov vožnje se kamioni ustavijo. Tu ni ne mesto, ne vas, marveč reka. Imenuje se Sana, most čez njo je razdrt. Treba je vzeti slovo od »motorizacije*.
PETER LEVEC:
Pred borbo
Zdaj gremo v boj — na pot v osvobojenjc! Strahu in dvomov v srcih naših ni — preveč teži nas breme sužnjih dni, presilno v nas budi se hrepenenje!
Kdor pade, več ne bo ga v prsih peklo ob misli, da mu tujec pije kri, kdor pade, ta ne čuti več vezi — v svobodo pot gre skozi kri in jeklo!
Ves prostor poln čudne je tišine — a le za hip. Že hrupno čez previs v krvavi dan zbledelih senčnih lis donijo strojnice in težke mine.
Svoboda, bodi naša lavorika!
Vihraj zastava naša preko bost!
Nič več nazaj — mi hočemo v prostost! Četudi gremo preko žrtvenika.
Kmalu nato pridemo v Ključ, ki je bil prej mesto, sedaj pa je še kup razvalin.
Šele sedaj je mogoče pregledati številnost kolone. Razen članov AVNOJ-a je tu še voditelj neke slovenske enote za spremstvo, fantje rdeči kakor jabolka s strelnim orožjem, dobrimi avtomati, hrabri že na prvi pogled tudi po svoji drži. Kolono vodi generalmajor NOB Slovenije Jaka Avšič, poleg njega pa je si karabinko na rami podpredsednik AVNOJ-a Josip Vidmar. V koloni je tudi tajnik ZAVNOH-a dr. Pavle Gregorič, tajnik SNOS-a Boris Kidrič in drugi prvi borci člani Hrvati, Srbi in Slovenci.
3. decembra 1943 pridemo v vas Budclj v Sanici. To je muslimanska vas, ki ima 274 hiš in 1000 prebivalcev. Od takrat je bila samo enkrat napadena in do temeljev požgana.
Iz Sanice smo krenili na pot v ranem jutru. Šli smo čez Medvedov hrib in med tem ko je šla kolona peš, je iz majhne hišice priteklo dvajset deklet.
Srečanje je bilo v znamneju pozdravljanja. Na Medvedjem brdu je bil takoj mej-hen miting z govori generala Jake Avšiča in članice AVNOJ-a Mače Gržetičeve.
V	podgrmski vasi Palanki nam tovariši pripovedujejo, kako je bilo tukaj cd leta 1941 do 1943. Vse vasi so bile osvobojene do 2. avgusta 1941. Fronta se je vlekla od Bihača do Sanskega mosta, na tej fronti, dolgi 150 km, pa je imelo več deset tisoč borcev v začetku samo 36 karabink. Preostali so imeli v vaških kovačnicah skovane sulice, vile, sekire in slično. Kljub temu se je fronta povezala, grabila sovražniku orožje in se organizirala. Do četrte ofenzive je bil Podgrmeč ves čas osvobojen. Potem so spet nastopili težki, pretežki dnevi borbe in umikanja. Od januarja do maja 1943 je sovražnik križaril tod okrog in držal posamezne postojanke. Plenil je in požigal, toda »pegavica je pomorila več ljudi kakor ofenziva", pripovedujejo ljudje.
V	Rujiški smo srečali kmeta, ki je dirjal na konju brez opreme. Zastavili so mu vprašanje, da bi ga zadržali, pa je brez pojasnila oddirjal naprej.
Nekateri člani kolone so majali z glavo. Kmetovo vedenje se jim je zdelo čudno. Nekdo je rekel:
»Tu je kurir, gotovo ni nekaj v redu ..
Stopili smo v hišo. Sprejel nas je tovariš Slavko, član okrožnega LOO v Podgrmeču in tovariši iz Rujiške ter okoliških vasi. Niti eno lice ni drhtelo. Vsi so bili mirni. Ko smo se razmestili v sobi, nam je tovariš Slavko, kakor bi pripovedoval najnavad-nejšo stvar, povedal:
»Tovariši! Tukaj v bližini v Čadjavici se je pojavil sovražnik, ki je vdrl v vas. Zelo
blizu nam je. — Moramo se umakniti v sosednji kraj."
Nismo se posebno vznemirjali. — Kolona se je takoj odpravila proti dolini v zapad-nem pravcu, kajti sovražnik je napravil sunek od vzhoda, iz doline pa smo plezali na hrib v vas Dirjače.
Tam smo prenočili. Tovarišice AFŽ so obžalovale:
»V Reki smo pripravili za vas pogačo in pečenko. Vse je ostalo doma na ognjiščih, ko je sovražnik nenadoma napadel vas, ljudje so se umaknili." Zjutraj smo se vrnili v Rujiško.
Tudi otroci so izvrševali vojne naloge Njihov komandant Rajko Zmičevič je bil star 12 let in je bil v brigadi. Prebil se je v četrti in peti ofenzivi do Črne gore in Sandžaka. Uči in vežba svoje tovariše.
V Rujiški popoldne, v štabu partizanskega oddelka.
Komisar oddelka tovariš Redžo je vedno pri telefonu. Dobil je nalogo, da članom AVNOJ-a zagotovi prehod čez sovražniko-
ve komunikacije: čez železniško progo, cesto Bihač-Novi in reko Uno.
Tovariš Redžo vpije v telefon:
Halo, halo, tukaj Sokol, halo, Vrana! Ali je tam Vrana? Poslušaj! — Zveži me z Gavranom! Halo Gavran. Gavran — Gavran, ali si ti tam? Poslušaj! Zvečer pripravi, kakor smo se dogovorili, pogačo in tobak za pot! Pričakujem te tukaj! Ali ne slišiš, zvečer mora biti vse v redu! Da, pogačo pripravi, Gavran!
Tako se je Redžo razgovarjal s četami svojega oddelka. Njegov jezik je bil partizanski — nihče ni mogel vedeti, da gre za zagotovitev prehoda čez Uno, za zvezo Z Banijo, ki naj omogoči svetnikom AVNOJ-a neoviran prehod v Hrvatsko.
Kolona je odšla po sigurnem terenu okrašenem z našimi mitraljezci, do proge in ceste ter je na prikladnem, vnaprej določenem mestu prešla preko teh komunikacij. Nato je majhen izrabljen čoln dolgo čosa prevažal ljudi čez Uno. — Vsakokrat so prepeljali v njem po pet oseb. Kmalu se bo pričelo svitati. Na drugem bregu stoji osamljena hiša. Tam je zveza za prehod Kolona je krenila v selo Trivanoviča Žut v Baniji. Naslednjega dne se je pot nadaljevala proti Kordunu in Liki. Morali smo še prebijati .. . Sovražnik je nastopal povsod ...
Šesta ofenziva se je bila že pričela.
\ Ob 15-letnici nove Jugoslavije:
DEKLARACIJA
l	o proglasitvi FLR Jugoslavije
♦
Z V teku 22 let obstoja Jugoslavije pred vojno njeni narodi niso mogli uresni-| £iti svojih stoletnih teženj — narodne enakopravnosti in socialne pravice. Namesto da bi ustvarila njihovo bratstvo in enotnost na osnovi enakopravnosti, je ne-Ijudska vladavina hegomonistične klike ustvarjala med njimi vedno globlji prepad in medsebojni razdor. Taka politika zatiranja posameznih narodov in njihovega razdvajanja, kakor tudi brutalno politično in socialno nazadnjaštvo, ki so ga izvajale reakcionarne klike z monarhijo na čelu, je oslabila državo od znotraj In nasproti zunanjemu svetu, kar je pripeljalo do katastrofalnih posledic v času vdora fašističnih sil v Jugoslavijo aprila 1941. V času aprilskega vdora Nemčije in drugih fašističnih sil v Jugoslavijo ni imel Peter II. Karadžordževič niti sposobnosti niti volje, da organizira odpor ljudstva proti okupatorju, temveč je pobegnil v inozemstvo ter narode Jugoslavije prepustil svoji usodi. S svojim ravnanjem v času narodnoosvobodilnega boja je Peter II. Karadžordževič oslabil odpor ljudstva proti okupatorju. Z vsemi sredstvi je pomagal narodnim izdajalcem, ki so od leta 1942 neprenehoma vodili boj proti narodnoosvobodilni vojski, odnosno proti osvobodilnemu gibanju ljudstva, ter so sodelovali z okupatorjem. Narodi Jugoslavije so se dvignili proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem, čvrsto odločeni braniti svojo neodvisnost in svobodo in doprinesti svoj del k splošnim naporom združenih narodov proti skupnemu sovražniku. V štiriletnem boju so narodi Jugoslavije ustvarili svoje čvrsto bratstvo in enotnost. Oni so s krvjo in z življenjem svojih najboljših sinov ne samo premagali okupatorje in njihove domače sodelavce, temveč so odstranili vse ono, kar jih je v preteklosti razdvajalo. Trdno so odločeni, da ustvarijo tak notranji red, ki jim bo omogočil miren razvoj In uresničenje boljše in srečnejše bodočnosti. Narodi Jugoslavije so se tako v dobi med prvo in drugo svetovno vojno kakor tudi v dobi štiriletnega osvobodilnega boja prepričali, da je bila monarhija največja zapreka za ustvaritev nove Jugoslavije, bratske demokratične skupnosti enakopravnih narodov. Prepričali so se, da je monarhija glavni krivec tudi za vse ravnanje neljudskih režimov, tako pred vojno kakor tudi za ono, kar so morali narodi prenesti od domačih izdajalcev, ki jih je podpirala monarhija.
Na temelju tega in v soglasju s svobodno Izraženo voljo vseh narodov Jugoslavije je ustavodajna skupščina na skupni seji zvezne skupščine in skupščine narodov sklenile in sklepa v imenu ljudstva In na temelju zakonitih določb obeh domov.
1.	Demokratična zvezna Jugoslavija se proglaša za ljudsko republiko pod imenom: Zvezna ljudska republika Jugoslavija. Zvezna ljudska republika Jugoslavija je zvezna ljudska država republikanske oblike, skupnost enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo, da ostanejo združeni v Jugoslaviji.
2.	S to odločbo se v imenu vseh narodov Jugoslavije končno ukine monarhija v Jugoslaviji. Petru II. Karadžordževiču z vso dinastijo Karadžordževičev pa se odvzamejo vse pravice, ki so pripadale njemu in dinastiji Karadžordževičev.
V Beogradu, glavnem mestu Zvezne ljudske republike Jugoslavije, dne 29. novembra 1945.
Die Regelung der Minderheitenfrage
muB die Mitbestimmung der betroffenen Minderheit beinhalten
In diesen Tagen weilt auf Staatsbesuch in Dsferreich der Aussenminister der FVR Jugoslav/ien Kočo Popovič, welcher damil den seirverzeitigen Besuch des osterreichi-schen Aussenminisfers Dr. Bruno Kreisky in Jugaslawien ervvidert. Wie im Marž in Beograd, so vverden diesmol auch in Wien Ge-spracbe iiber Probleme gefuhrt, die aussen-polifisch beide Staoten interesieren, beson-ders jedoch werden Fragen erortert, welche die Beziehungen zwischen Dsferreich und Jugoslavvien unmittelbar betreffen.
Eine dieser Gesprachsthemen stellf die Frage der slowenischen und kroatischen Minderheiten in Dsferreich dor, ein Problem, uber vvelches schon im Marž in Beograd ausfiihrlich gesprochen wurde und zu welchem im amtlichen Kommunique liber die osferreichisch-Jugoslawischen Bespre-chungen folgendes festgesfellt vvurde:
Bel den Besprechungen Hat Jugoslavvien die besondere Bedeutung betonf, die es
einer gerechten Regelung der Probleme bei-misst, welche sich auf die Lage der slowe-nischen und kroatischen Minderheiten In Dsferreich beziehen, mit der Absicht, dass deren ethnlscher Charakter und unbchin-derte nationale Entwicklung im Einverneh-mcn mit den Verpflichtungen aus dem Staats-vertrag und mit internationalen Masstaben garantiert vverden.
Die osterrelchlschen Vertreter haben in dlesem Zusammenhang erklart, dass sich die osterreichische Regierung bemiiht, die Lage der genannten Minderheiten in Dster-reich im Geiste der Grundsdtze der oster-reichischen Verfassung und im Sinne des Arfikels 7 des Staatsvertrages zu konsoli-dieren.
Der Wortlaut des Arfikels 7 des Staafs-vertrages vom 1 . 5. 1955. in vvelchem die Besfimmungen iiber den Minderheitenschufz in Dsferreich fesfgelegt sind, lautef:
§ 1. Osterreichische Staatsangehorige der slovvenischen und kroatischen Minderheiten in Kdrnten, Burgenland und Steiermark geniessen dieselben Rechte auf Grund gleicher Bedingungen wle alle anderen osferreichischen Staatsangehdrigen einschliess-lich des Rechtes auf ihre eigenen Organisafionen, Versammlungen und Presse In ihrer eigenen Sprache.
§ 2. Osterreichische Staatsangehorige de' siowenlschen und kroatischen Minderheiten in '(firnten, Burgenland und Steiermark haben Anspruch auf Elementarunterricht in slovvenischer oder kroatischen Sprache und auf eine verhaltnismfissige Anzahl eigener Mittelschulen; in dlesem Zusammenhang werden Schullehrplane uberpriift und eine Abteilung der Schulaufsichfsbehorde wird fO? slowenische und kroafische Schulen er-richtet vverden.
§ 3. In den Vervvaltungs- und Gerichtsbezirken Kamtens, des Burgenlandes und der Steiermark mit slovvenischer, kroatischer oder gemischter Bevolkerung wird die slovvenische oder kroatische Sprache zusdfzllch zum Deutschen als Amtssprache zuge-lassen. In soichen Bezirken vverden die Bezeichnungen und Aufschriften topographi-scher Natur sovvohl in slovvenischer oder kroatischer Sprache wie in Deutsch verfassf.
§ 4. Osterreichische Staatsangehorige der slowenischen und kroatischen Minderheiten in Karnten, Burgenland und Steiermark nehmen an den kulhirellen, Verv/altungs-und Gerichtseinrichtungen in diesen Gebieten auf Grund gleicher Bedingungen w!e andere dsterreichische Staatsbiirger teli.
§ 5. Die Tdtigkeit von Organisafionen, die darauf abzielen, der kroatischen oder slovvenischen Bevolkerung ihre Eigenschafl und Ihre Rechte als Minderheit zu nehmen, ist verboten.
Die Vertreter der Karnfner Slovvenen boben nach Inkrofftreten des Staatsvertrages der Bundesregierung sovvie allen onderen zustandigen Stellen des Bundes und des Landes eine ausfiihrliche Stellungnahme zum Artikel 7 unferbreifet. Bei dieser Gele-genheit gaben sie der Ervvartung Ausdruck, dass die Karnfner Slowenen bei der Durch-fuhrung der Besfimmungen und bei der Be-achtung der Rechte, die zu ihren Gunsfen der Staatsvertrag enfhalt und vvelche sie sich durch ihren unbeugsamen Lebensvvillen insbesondere noch durch ihren entschlosse-nen V/iderstand und Aufsfand gegen den Nazismus an der Seite der Verbundefen erkampft hatfen, ein demokrafisches Ver-sfandnis und den gufen Willen auch beim osferreichischen Nafionairot, beim Karnfner Landtag, ganz besonders aber bei der Bundesregierung und bei der Karnfner Landes-regierung finden vverden.
Die Regelung der Minderheitenfrage kann sich in der Demokratie nicht aliein auf die Internationalen Verpflichtungen be-schrtinken, sondern muss auch die Mitbestimmung der Minderheit beinhalten. Des-halb wurden den zusfandigen Stellen sei-fens der Karnfner Slovvenen auch konkrefe Vorschlage tur die Reaiisierung der einzel-nen Besfimmungen des Arfikels 7 unterbrei-fet, ous der Oberzeugung heraus, dass die Frage des Inhalfes, somit die Auslegung eines Verfrages, vor allem auch das Redit
desjenigen ist, auf den sich der Verlrag bezieht und zu dessen Gunsfen der Vertrag abgeschlossen wurde. Wortlich hurde trag abgeschlossen vvurde. Wortlich vvurde im Memorandum der Karnfner Slovvenen aus-gefuhrt:
„Wfr haben es auf unserem eigenen Volks-korper erfahren, dass jede Ausschliessung der Mitentscheidung der Volksgruppe Span-nungen zur Folge hat, die am allgemeinen Interesse des Staates und im Interesse des friedlichen Zusammenlebens aller Volker unbedingt vermieden vverden sollen. Daher ervvarten vvlr, dass die Regierung im Sinne unserer Vorschlage die aufgezeigten Fragen Ibsen und Gesetze zur Durchfiihrung der Besfimmungen des Arfikels 7 des Staatsvertrages im Geiste der Grossziigigkeit und Toleranz im Einvernehmen mit den Orguni-sationen der Kbmtner Slovvenen erlassen wird."
Bei der bisherigen Durchfuhrungsge-setzgebung zum Artikel 7 des Staatsvertrages vvurden diese Grundsatze leider nicht beachtet und mussen wir auch an-lasslich des jugoslavvischen Staatsbesu-ches feststellen, dass die bisher be-schiossenen Minderheitengesefze ohne Mitvvirken der betroffenen Minderheit beschlossen vvurden und daruber hinaus keinesvvegs die vorgetragenen Wunsche und Vorschlage der Karnfner Slovvenen berucksichtigen.
Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu
obvešča vse svoje člane, da je po težki bolezni umrl v starosti 65 let naš spoštovani sotrpin
Vinko Groblacher
častni predsednik ZSI
Pokojnega sotrpina, ki se je skoz* deset let kot predsednik noše Zveze požrtvovolno in nesebično prizadeval zo koristi in pravice slovenskih izseljencev, bomo ohranili v trajnem častnem spominu.
Celovec, dne 22. 11. 1960.
Odbor
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00. 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski Koncert.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Nedelja, 27. 11.: 7.30 S pesmijo in glasbo popravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 28.	11.:	14.00 Poročila, obfave. Pregled
sporeda. — Zanimivo, poučno, razveseljivo. — Slovenski samospev od nekdaj do danes — 18.00 J. F. Perkorig: Ugrabljena sfrd.
Torek, 29. 11.: 14.00 Poročila, objave. — Dr. Ivan Grafenauer: Slovenske ljudske pesmi v sv. Višarjah.
Sreda, 30. 11.: 14.00 Poročila, objave. — Za našo vas.
—	Kar želite zaigramo.
Četrtek, 1. 12.: 14.00 Poročila, ob;ave. — Koroški kulturni obzornik.
Petek, 2. 12.: 14.00 Poročila, objave. — Morda uganete?
Sobota, 3. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Sobota, 26. november:
I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 13.10 Ple-sajoči Dunaj — 14.00 Pozdrav nate — 15.30 Iz vseh dolin zveni — 16.20 Mladniska oddaja — 16.45 Iz par a-men a — 18.10 Za delovno ženo — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 .Prodana nevesta', komična opera Smetane.
Nedelja, 27. november:
I. program: 6.50 Hišni vrt — 8.05 Kmečka oddaja
—	11.00 Veselo pelje, veselo igranje — 12.00 Glasbena nedeljska promenada — 13.00 Oporni koncert — 13 45
Televizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v slik) tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 27. 11.: 17.00 .Ljudje današnjega časa' — 18.35 Za otroke — 19.05 Svet mladine — 19.30 Družino Leitner — 20.05 .Richard Strauss-koncert'.
Ponedeljek, 28. 11.:	19.30 Sonce diamantov, film —
20.20	Prenos iz dunajskega gledališča.
Torek, 29. 11.: 19.30 Razgovor o modi — 21.00 Delamo glasbo.
Sreda, 30. 11.: 17.00 Za olroke — 17.45 Za otroke: Indijske kuliure — 18.15 Za družino — 19.30 Očka je najboljši — 20.20 Mesečna bilanca — 21.20 Karibski ritmi, Kctherine Dunham s svojim baletom.
Četrtek, 1. 12.: 19.30 Spori — 20.20 .Izzveneči bobni', zadnje tajnosti črnega kontinenta — 20.50 .Točni prihod', film.
Petek, 2. 12.: 19.30 Plesni tečaj za zakonske pare —
20.20	Prenos iz dunajskega gledališča.
Sobota, 3. 12.: 19.30 Kaj vidimo novega — 20.20 »Dober večer", vesela oddaja s Petrom Frankenfeldom in druga presenečenja.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00. 22.00.
Sobota, 26. november:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Glasba ob delu — 8.55 Ro* dijska šola — 9.25 Budimpešta-Moskva-Praga — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Olroci ;z-b rajo pesmice — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Avsenikov kvintet — 13.50 Ansambel beograjske opere —
14.20	Šport in športniki — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.40 Moški pevski zbor .France Prešeren' iz Kranja — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Delovni kolektivi za 29. november — 18.45 Okno v svet — 20.00 Narodne in domače melodije — 21.00 Melodije za pri* je!en konec tedna.
Nedelja, 27. november:
6.00	Jutranji pozdrav — 7.35 Vojaška godba — 8.35 Otroške pesmi — 9.45 Jakov Gotovac: Pesem in ples z Balkana — 10.00 Prerlos z otvoritve avtomobilske cesta
i RADIO PROGRAM
Iz domovine: Koroški gradovi — 14.30 Pozdrav nate —
16.00	Otroška oddaja — 17.05 Plesna glasba — 13.05 Mladina, poslušajl — 19.00 Šport — 20.10 .Mož z imenom Bill Jenkins", radijska igra — 21.10 Fred Raymond, portret avstrijskega komponista — 22.10 Pogled v svet
—	22.15 Šport.
Ponedeljek, 28, november:
6.10 Jutranja gimnastika — 6.55 Šport — 8.00 Operni koncert — 15.30 Knjižni količek — 17.10 Popoldnaski koncert — 18.35 Mladina in gledališče — 18.55 Šport 19.30 Prijatelji za življenje — 19.30 Odmev časa — 20 »5 In kaj mislile vi? — 20.30 Rumeni ponedeljek — 21.0U Koroška domovinska kronika — 21.15 Iz mesta in dežele, pester ponedeljski večer — 22.10 Pogled v svet — 22.25 Teden pri Združenih narodih.
Torek, 29. november:
I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Koroški hišni koledar — 8.45 Domači zdravnik — 14.45 Posebej za Vas — 15.45 Ljubi čarobni lok — 16.00 Godba na pihala — 18.00 Prometna oddaja — 18.55 Spori
—	19.15 Kolo se vrti — 19.30 Odmev časa — 20.15 »Hudičev učenec" (Bernard Shaw) — 22.10 Pogled v svet
Sreda, 30. november:
I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Tako zveni v koroški deželi — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.45 Glasba za mladino — 16.00 Halo, Pariz! — 17.10 Zveneči mozaik — 18.55 Spori — 19.00 Od plošče do plošče — 19.30 Odmev časa — 22.10 Pogled v svet — 22.40 Neminljive melodije.
Četrtek, 1. december:
l. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Opo-retni koncert — 8.45 Avstrijci v tujini — 14.30 Ura pesmi
—	15.30 Aktualna reportaža — 17.10 Pisan šopek melodij — 18.00 Kulturne vesti — 18.05 Kmečka oddaja —
18.20	Oddaja Delavske zbornice — 18.35 Mladina v poklicu — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela — 22.10 Pogled v svet — 22.15 Športni mozaik — 22.25 Ob pozni uri.
Petek, 2. december:
I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Orkestrski koncert — 8.40 Opravek s knjigami — 13.10 Ljudska glasba iz Avstrije — 16.00 Poslastice iz Pariza —
18.00	Na zapečku — 18.15 Prosti čas je dragocen — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 Halo! Te-jna-gerjll — 22.10 Pogled v svel — 22.40 Zaljubljene me'o-dije.
—	12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Čestitko in pozdravi kolektivov — 16.00 Humoreska tedna — 17.10 Peli so jih mati moja — 17.30 Radijska igra —- 18.40 Lovski kvintet — 20.05 Izberite melodijo tedna — 21.00 O Verdiju in njegovem delu — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku.
Ponedeljek, 28, november:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Orkestralna matineja — 9.20 Od arije do arije — 10.40 Ljubljanski komorni zbor —
11.00	Jugoslovanski festival jazza — 11.30 Za otroke 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Glasbene čestitke delovnih kolektivov — 14.35 Voščila — 15.40 Spomini na II. zasedanje AVNOJ-a — 16.00 Jugoslovanske množične pesmi — 16.20 Praznični pozdravi in čestitke
—	17.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce — 17.35 Posluša mo naše pihalne godbe — 18.40 Slovenski oktet — 20.00 S pesmijo po domovini — 20.30 Jugoslovanski pesniki za Dan republiko.
Torek, 29. november:
6.00	Praznična budnica — 7.15 Pozdravi in čestitke za Dan republike — 8.00 Minilo je 17 let — 8.30 Komoiro zbora radia Zagreb in Beograd —- 10.30 V ognju vstaje
—	11.00 Po domače in po partizansko — 11.40 Baletna
glasba	Bojana Adamiča	— 12.00 Pred mikrofonom	se
vrstijo	vaši ljubljenci —	13.30 Odmevi iz	Dalmacije	in
drugih	hrvatskih pokrajn	— 15.15	Praznični	pozdravi	—
16.00	Z lahko glasbo v	mesta in	vasi —	18.25 Ko	bi
padli oživeli, radijska igra — 20.40 Aktivnost Jugosio-vije v Združenih narodih — 21.00 Melodije raznih dežel
—	21.40 Zabavni orkester radia Beograd.
Jabolka, hruške, jagodičevje
drevesnica M. POLCER
p. St. Vid — Sl. Veit i. J.
Ugodno prodam dobro ohronjen Opel 1954 (nova pnevmafiko). — Pojasnila v gostilni Obir, Celovec, Go-somefergasse 10.
Sporočamo žalostno vest, da je naš ljubi, srčno dobri mož, oče-odopfant, brat, stric, bratranec in svok gospod
Vinko Groblacher
posestnik
po dolgi in mučni bolezni, ki jo je prenošol z velikim potrpljenjem, dne 22. novembra ob 7. uri zjutraj umrl v starosti 65 let- Našega dragega nepozabnega pokojniko bomo v pretek, dne 25. novembra ob 10. uri doproldne spremljali na zodnji poti od hiše žalosti v Deščicah štev. 3 na prokopališče v St. liju ob Dravi, kjer bo tudi maša-zadušnica.
Deščice, Gospa Sveta, Celovec, Ljubljana, Škofiče, dne 22. 11. 1960.
Marije*, Uršula, Ivanko, Janez	Pavla Groblacher, žena
sestre in brat	Franci Groblacher, posinovljenec
v imenu vseh sorodnikov