Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne''. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., j če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. I Yredni5tvo je v Someniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,0. uri popoludne. 97. 7 Ljubljani, v četrtek 30. aprila 1891. Letnilc XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 29. aprila. Isterske volitve. Legitimacijski odsek imel je 27. t. m. sejo, v kateri so se določevali poročevalci za nekatere volitve, proti katerim je kaj oporekanja. Naj važnejše za nas so volitve v Istri, zlasti volitev poslanca Ver-gottinija, pri kateri so se godile tako nezaslišane nepravilnosti, da je moral celo vladni komisar oporekati. Levičarji bi bili kaj radi videli, da bi bil izmed njih kdo v roke dobil dotično volitev, toda z enim glasom večine je bil dr. Ferjančič izbran za poročevalca o tej volitvi, ki pride pa komaj o Binkoštih v odseku na vrsto. Dr. Ferjančič je dobil od svojih slovensko-hrvatskih tovarišev sicer nalogo, prej ko mogoče izdelati dotično poročilo, ali v odseku je bilo sklenjeno, da se morajo vsa volitvena pisma skozi 14 dni odsekovim udom razpoložiti v pregled, predno more poročevalec, ki je rešil kako volitev, o njej poroča i v odsfLu. Nova užitninska črta v Trstu. Ker ima prosta luka v Trstu prenehati, treba je narediti črto za pobiranje užitninskega davka. V to črto spada prav za prav samo mesto, v kolikor je uživalo dobroto proste luke, nikakor pa ne okolica, ki je uvrščena v carinsko ozemlje. Ali kakor so nekdanji Dunaj razširili v veliki Dunaj iu pritegnili k njemu zunaj stoječe kraje in vasi, tako hočejo napraviti tudi veliki Trst in v novo užitninsko črto vtakniti velik del tržaške okolice. Za ubožne vasi in njih kmečke prebivalce bi bila to velika nesreča, za mnoge pravi pogin, ker bi morali za lastno potrebo plačevati ogromni užitninski in hišno-najemni davek, kakor bogati mestni prebivalci. Zato so odposlali državnemu zboru o tej zadevi prošnjo, ki je bila včeraj od poslanca Nabergoja izročena predsed- ništvu, v kateri prosijo, da naj ne pritrdi užitninski črti, katero priporoča finančno vodstvo v Trstu. Pa to našim okoličanom ni zadostovalo; prišla je posebna deputacija na Dunaj, ki je imela v ponedeljek pod vodstvom poslanca Nabergoja avdijenco pri cesarju, ter ga prosila, da bi zabranil nesrečo, katera preti tržaški okolici. Cesar je prijazno sprejel deputacijo in ji obljubil pomagati, kolikor bo še mogoče. Nam se dozdeva, da je treba za novo užitninsko črto posebnega zakona, kakor za razširjatev Dunaja, in pri isti priliki bodo imeli tržaški poslanci priliko potegovati se za okoličanske prebivalce in jih obvarovati preteče jim nevarnosti. Adresni odsek je danes pričel pretresanje adrese, katero je sestavil poročevalec Bilinski. Ko je bila od njega preči-tana, oglasi se mladočeiki poslanec Kaizl in čita načrt, kakoršnega predlagajo Mladočehi. Poslanei pazljivo in molčč poslušajo in se še tedaj ne oglasijo, ko predsednik vpraša, če kdo želi besede. Naposled se oglasi dr. Trojan in predlaga, naj se seja sklene in za toliko časa odloži, da bode mlado-češki načrt natisnjen in razdeljen poslancem. Bilinski poudarja, da se je reč že predolgo odkla-dala in da ne gre jo odkladati še dalje, ker spoštovanje do cesarja zahteva hiter odgovor na prestolni govor. Ko je bil torej odklonjen Trojanov predlog, prične se splošnja razprava, pri kateri prvi besedo poprime poslanec Plener. Pri tej priliki se je pokazalo, da so levičarji in Poljaki skoraj že popolnoma dogovorjeni med seboj ne samo glede na adreso, ampak glede na politično delovanje sploh. Plener v imenu svoje stranke naravnost izreka, da so z adresnim načrtom sploh zadovoljni in da bodo le glede na nekatere reči nasvetovali nekoliko prememb; v prvi vrsti bodo zahtevali, da se glede na šolstvo sprejme zahteva, da se dotični zakoni ne smejo spreminjati, ampak da se mora šoli pustiti čas za prosti razvoj. Kakor se je Plener obračal proti zahtevam katoliško - konservativnih poslancev, tako se je dr. Steinwender upiral narodni ravnopravnosti. Tudi on in njegovi tovariši so zadovoljni z adreso, ali po njih zahtevi se mora vladi naravnost naročiti, da mora glede na narodne zadeve ostati vse pri starem in da vlada ne sme s svojimi upravnimi odredbami motiti obstoječih narodnih razmer. Kako Steinvvender in njegovi tovariši to umejo, ni treba še le praviti; njih pristaši naj mirno tlačijo slovanske narode, naj kratijo njih praviee, naj jih spodrivajo, kjerkoli morejo, Slovani pa naj molče in naj se ne ganejo, ampak naj mirno gledajo in voljno trpč, če se zvijajo tudi v smrtnih bolečinah in če se kos za kosom trga od njih života. Steinvvenderjevemu predlogu ne more pritrditi noben slovanski poslanec, kateri ljubi svoj narod in kateri pozna skeleče rane, ki mu jih prizadevajo njegovi narodni protivniki. Kaj temu predlogu nasproti store Poljaki, tega še ne vemo, ali če jim je kaj mar za spravo z Rusini, bodo se tudi oni protivili temu predlogu, ker je rusinski poslanec Romanczuk že danes z vso odločnostjo oporekal Steinwenderjevim nazorom, za katere on in njegovi tovariši ne morejo glasovati. Razven imenovanih so tudi Coronini, Schwarzen-berg, Klaič, Dipauli in Stjrcea naznanjali, da glasujejo za posebno razpravo, da hočejo pa nasveto-vati nekoliko dostavkov, od katerih bode odvisno, ali v tretjem branji glasujejo za adreso ali ne. Pri glasovanju je bil torej z vsemi glasovi pioti mladočeškima sprejet predlog, da naj se prične posebna razprava na podlagi dr. Bilinskega načrta. Pri posebni razpravi obveljala sta prva dva oddelka brez posebnih prememb, pri tretjem pa predlaga baron Dipauli sledeči dostavek: LISTEK. Pripovedke sv. Cirila, moravskega apostola s kritično preiskavo dokazov o njih istinitosti, objavil Komorant Simon Perzich. (Poslovenil Gašpar Majar.) (Dalje.) Predgovor. Kakor trdi Aristotel v svojih problemih, skrita je velika moč v zgledih, zlasti pri nravnem poučevanju, ker odseva svojstvo človeškega življenja iz stvarij in živalij kakor iz živih podob. Ves vidni svet je učilnica, v kateri nam govori najvišja modrost iz vsake ce!6 najneznatnejše reči. Iz te učilnice smo poskusili, kakor iz bogato založene shrambe, izbrati nravnih naukov, katere podamo človeškemu srcu v zgledih, da jih čitatelj jasneje razumi, hitreje se jih nanči, da so mu všeč in v spominu ostanejo, če mu jih položimo na srce v podobah in pripovedkah. Ker pa stoji poslopje vrejenega življenja na čveterih poglavitnih krepostih: modrosti, moči (srčnosti), pravičnosti in zmernosti, ter se v njih tudi dopolni, zato bodemo o njih govorili v naslednjih čveterih knjigah. Te kreposti so namreč čvetirikot svetega šotora (II. Mojz. 26.), io one mnogotere zidave (IV. Kralj. 25. 9.), katere je porušil Nabuzardan, osvojivši Jeruzalem, namreč: tempelj modrosti in razumnosti, zidove moči in oblasti, palačo kraljice pravičnosti in jeruzalemske hiše zmernosti in spodobnosti. Kakor stori pravičnost človeka naravnost in odkrito mislečega in čutečega, tako ga uči razumnost, da dobro ljubi in sovraži strast; in kakor ga napeljuje pravičnost h kreposti, tako ga zadržuje zmernost od zla, moč pa vzdržuje vse kreposti neomajljive. Zaradi tega si je treba krepko prizadevati, da poderemo napadljivo silo največjih grehov. Ta greha sta: ne-spamet in prevzetnost, ki sovražno nasprotujeta pravi dušni velikosti: ponižnosti in razumnosti. Kjer ne vodi ponižnost in razumnost zemeljskega popotnika, tam se spači prava dušna velikost v noro predrznost; prav tako je pri lakomnosti in nezmernosti, ki pot zapirata pravičnosti in pohlevni skromnosti. Te čvetere pregrehe smemo po pravici imenovati roparje Jobovega imetja, namreč: hudobno nepremišljenost Sabejcev, kateri so mu s silo odvzeli goveda, — prevzetnost Kaldejcev, ki so mu ugrabili kamele, — ogenj požrešnosti, ki mu je požrl njegove ovce, — in dereči vihar zapravljivosti, ki je podrl hišo pravičnosti, v kateri so jedli in pili vino. _ Imenovati jih tudi smemo one čvetere rogove (Cahar. 1. 18. . .) ')> ki so razdejali po preroko- ') Rogovi so podoba ob čveterih straneh Judejo obdaja-jočih sovražnih narodov; — tako so tudi čvetere poglavitne strasti kakor sovražni rogovi, ki derejo zoper človeka. vanju Caharijevem Jude in Jeruzalem, — in po Joelu (gl. 1. 2.) so pokončale četverno bogastvo Judove moči: gosenice l), s svojo nespametno vne-marnostjo, kobilice s svojo letečo prevzetnostjo, hrošči in vetrovi s svojo nenasitljivo lakomnostjo, in žitna rja s svojo zapravljivostjo. Tako bomo torej stopili v tem četvernem delu prvič zoper nespamet, drugič zoper prevzetnost, tretjič zoper lakomnost in četrtič zoper nezmernost, in tako bomo omajali s pomočjo našega gospoda Jezusa Krista skalo pregrehe. I. Knjiga. Zoper ncraeumnost. I. Pripovedka. Uči se neprenehoma; najbolj si pa prizadevaj za modrost v zadnjih dnčh svojega življenja. V nekem že ostarelem lisjaku se vname želja, da bi se naučil še kaj več ter se ogleda zato za kakim učenikom. Čeprav je bil starosti že ves sklonjen, imel je vendar še kaj živo znatiželjnost. Slučajno sreča jako prekanjenega krokarja. Oba se prav prijazno pozdravita, in lisjak začne: »Res, sam Bog je naklonil, da sem tako hitro našel, česar sem iskal, ker izbral sem si tebe za učenika, ki preletaš vse podnebje in pregleduješ vse na zemlji od zgoraj ') Prerok Joel popisuje božja strahovanja, ki so imela priti nad Jude, ker so zapustili božja pota in se vdali pre-gieham. „Z veseljem pozdravljamo v prestolnem govoru željo, da naj se kolikor mogqč^ ftVAVjHjot, eocijajpik nasprotja, ter upamo,t^a se^flri • tem npčetju. »a bode prezir%Ia istina,^,4^ še-le. prava ^ko-nrafpaj odgoja pripravlja prMroj podlago za flofijalno ustrojo. Za ta odstavek gU&ovali so, samoi peteri člani -gibanj«*, od početka p^ljivo zasled/^al, ..mora pri ščanstva, rokodelski in trgovski stan, z orožjem v boju. proti liberalizmu; vsi delavni elementi med iz^htftžjejici in obrtniki so se vzdignili proti njemu. (Pojila.) Jaz, kakor yi gospdda, nesem se izogibal razvoju -in,, organizaciji dunajskega gibanja. Kdor je to. konservativnega kluba, .jioljskijia levi^ki pogine so bil^j>roti.ten?u od*&#u,^i^gajoje-^auli ,pa-znani^tot pr^fe^šineflrj^apkvL Kakor ta dostavek ni obveljal, ravno tako nd bode obveljal dostavek glede narodne ravnoprav-nosti, ki ga ima po dogovoru slovensko-hrvatskih poslancev predlagati Suklje. Gledš prvega se trdi, da mu Poljaki konečno, če prej ne, vsaj v zbornici pritrdijo, ker se enaka misel nahaja v adresi go-spodske zbornice, dostavku o narodni ravnoprav-nosti pa da zaradi Rusinov nikakor ne pritrdijo. Meni se pa zdi, da se mu ne ustavljajo tolikanj zaradi Rusinov, kakor marveč zaradi nemških liberalcev, s katerimi se hočejo, kakor je čedalje očitneje, stalno združiti v državnozborsko večino. Prihodnja seja adresnega odseka bo danes zvečer, prihodnja javna seja pa v petek, 1. maja. Govor princa Al. Liechtensteina pri občnem zboru katoliškega šolskega društva na Dunaju. Gospoda! Dovolite mi, da pričnem svoj govor z ozirom na minolost. V tej dvorani je bilo pred dvema letoma zborovanje katoliškega shoda. Udeležili so se ga iz cele Avstrije učeni, zaslužni in za dobra dela goreči možje, da se združijo pod vodstvom mil. škofov. Le nekaj sem pogrešal pri tem aicer sijajnem shodu: dunajsko prebivalstvo ni bilo zastopano v primernem številu. Ta dvorana še pri zadnji seji ni bila polna. Poznalo se je, da je tukaj zboroval generalni štab, a da je bila armada zunaj raztresena. Primerjajmo shod povodom zadnjih mestnih volitev, za katerega bi ne zadostovala nobena dvorana na Dunaju; primerjajmo današnji shod, ko so vsi sedeži zasedeni. Pač smemo reči: V državnem zboru je sicer naša stvar propala, med ljudstvom pa smo napredovali, česar pred kratkim še nihče ni pričakoval. (Pritrjevanje.) Tedaj, pred dvema letoma, je bilo krščansko misleče nemško prebivalstvo Avstrije v brezupni manjšini; nasprotnikom naše vere se je upiral kmečki stan, ki zvesto stoji na strani duhovščine, katerega pa njegov težavni poklic ovira, da ne more odločilno vplivati na državno življenje. Naši rojeni nasprotniki imajo na razpolaganje dvojno nadmoč, denar in časnikarstvo, vsa mesta, ki so sedeži bogastva in omike, so jih poslušala; in iz mest, ki so dandanes edino važni strategiški kraji svetovne politike, gospodujejo nad neoboroženo deželo. Danes pa stoji že v dveh največjih nemških mestih Avstrije, na Dunaju in v Gradcu, zrno me- doli, da si ugasim žejo po vednosti." — Krokar odgovori na to: „Kaj hočeš še več zvedeti, ti stari, previhani mojster? Edino, kar bi ti še potreba bilo, je, da bi vendar enkrat že jenjal tako pregrešno živeti." — Tu pa nastopi učenec-lisjak kot učenik in je neki to-le odgovoril: »Moj brate, ne zameri, saj je že Salomon rekel: ,Ce sliši moder modrost, bo še modrejši." In zakaj je to rekel? Zato, ker nima modrost nikakoršnih meja; treba se je torej vedno učiti, zlasti si je prizadevati za modrost v zadnjih dnšh svojega življenja; ker cilj življenja je modremu — modrost. Cim bližje smo torej temu cilju, tem željnejši se zdnjo ogledujmo in sledimo vzgledu narave, ker naravno nagnenje k kreposti postane močnejše proti koncu življenja in luč duše v tej meri dojema, v kateri luč oči pojema." Torej nam je lastno, da si s starostjo kolikor moči prizadevamo za modrost. Saj tudi ne ostanemo, kakor dolgo živimo na zemlji, nikdar v enem in tistem dušnem stanu, ampak gremo nazaj, če ne stopamo naprej. Prav tisto zapazimo pri vseh reččh na svetu. Ko je n. pr. solnce najvišje prispelo, potem se počasi pomika nizdolu; — in dnevi se krajšajo, ko se jenjajo daljšati. Enako hiti življenje proti starosti, prestopivši moško dobo. Kakor dolgo si torej na potu življenja, uči se neprenehoma in nikdar ne misli, da dosti veš; zakaj če obstaneš, greš že nazaj. Skoro vsi počutki merijo ravno tako naprej : oči, nos, kakor tudi roke in noge." — To iz-govorivši se lisjak poslovi. (Dalje sledi.) znati^jfla prejšnji osamljeni upor proti liberalizmu dobjja^.ppvo^ ippojpo ..obfcko, da se razširja med 8tasčasom se pa utegnejo približati ^ankara kvše desnice. Bližnja bodočnost hi jasna, le to. jjeijridi, da so vsi konservativni in.slovanski, elementi jedini, da se mora preprečiti, da nemški..liberalci ne pridobe vplivnega mesta v .bodočCvečjpi- 'tudi Poljaki neso več posebno navduj|pi za^lfomce. Mladočehi se pa z ostalimi desničarji ne bodo zaveaili^ dokler ne vidijo, da. je zares nejr»n»ost;^^M(čL, pridejo na krmilo. Sicer so pa odnošaji e "BEohenvvartovim klubom precej dobri in ne dosti slabši, nego so bili mej Staročehi in ostalo desnico. Poljakom pa morajo Mladočehi pokazati, da neso večji rusofili, nego Staročehi. Ravno zapeljati se Mladočehi ne dajo, da bi Rusijo sovražili, ker vedo, da je baš Rusija največja ovira, da Nemci ne morejo uničiti Slovanov. Potem je še razkladal dopisniku, kaj vse zahtevajo Mladočehi v državnopravnem pogledu. Poljaki in Čehi. Odličen moravski poslanec je vprašal poljskega poslanca, kakor poroča „Hlas Naroda", če bodo v novem zasedanju še stare dobre razmere mej Cehi in Poljaki, in ta mu je odgovoril: „Dajte nam stare Cehe, pa bomo stari prijatelji." Iz tega pogovora se pač d& posnemati, da se Poljaki z Mladočehi še neso sprijaznili. Kmetijski minister je ukazal poizvedbe o stanji kmetijstva v vseh kronovinah. Iz tega se razvidi, da vlada misli izdelati in državnemu zboru predložiti kake naredbe v zboljšanje kmetijskega stanu. Tnanje države. Proglašenje bolgarske nezavisnosti. i Bolgarski zastopnik v Carigradu je turški vladi že > pojasnil, da so vse vesti o proglašenju bolgarske ne-i zavisnosti izmišljene. Take vesti navadno razširja Ali naj mi kristijani in katoliki, ki moramo i opozicija, ki bi rada pripravila vlado v kake zadrege ljudstvu dati nazaj njegovo šolo, zaradi tega roke križem držimo, ker v državnem zboru ne moremo tega doseči vsled neugodnih razmer? Morda bodo to nekateri storili, ki mislijo, da je njihova zložnost udanost v božjo voljo. (Veselost in pohvala.) Mi gotovo nel Mi bodemo tam delovali, kjer imamo odprto pot, med ljudstvom samim (Dobro I), ki nas mora poznati, katero hočemo poučiti o naših razmerah. Javno mnenje, ki nam je toliko časa odtujeno, moremo sedaj pridobiti; in s tem pritiskom j na postavodajne faktorje bodemo pripravljali zmago j naši pravični stvari. (Pohvala.) j Ni mi treba Vam naštevati uzroke, da se v minolem zasedanju poskus krščanske šolske reforme i ni posrečil. ! Uzrok ob kratkem je ta: Mala frakcija v državnem zboru, ki je ta šolski predlog sprožila in zastopala, je bila vedno osamljena. Osamljena med prebivalstvom, ker je sicer zastopala velik del ver- j nega nemškega kmečkega stanu, a ni mogla dobiti ' trdnih tal v ostalih slojevih prebivalstva; osamljena | na zgoraj, ker je bil uradni svet navajen, zalogo j žive vere med ljudstvom, katero mu je izročila j slavna preteklost, na drobno kos za kosom izročiti revolucijskim strankam (burna pohvala), da si je od njih kupila mir (živahna pohvala); osamljena v časnikarstvu, ki nas je vsak dan obrekov&lo v več stotisočerih izvodih, dočim smo se mi mogli opravičevati pred malimi tisoči itak prepričanih bralcev; osamljeni konečno med našimi sicer lojalnimi zavezniki, ki so drugih narodnosti. Položaj te male frakcije je bil težaven. V sedanjem času odločuje volja velikih mest; a našo frakcijo so volile kmečke občine. V našem stoletju vlada narodno vprašanje, in naša frakcija je morala iskati zaveznikov izven svoje narodnosti. V naših volilnih okrajih smo bili „Vendše", v zbornici koblenška emigracija. (Živahna pohvala.) Ta mala skupina ima neminljivo zaslugo, da je bila prva v nemškem narodu, ki je pričela boj proti liberalni doktrini, in da je boj nadaljevala, ko so vse druge moči v državi sklenile premirje. (Pohvala.) Vedno bodem ponosen na to, da sem se bojeval v njenih vrstah. (Burna pohvala.) (Konec sledi) Politični pregled. V Ljubljani, 30. aprila. TSotrauje dežele. Mladočehi. Dunajski dopisnik »P. Lloyda" je govoril z odličnim članom mladočeške stranke. Poslednji mu je razložil, da radikalnejši del Mladočehov sili, da bi nastopili pasivno politiko, ko bi se pokazalo, da se na nje dovolj ne ozirajo. Večina Mladočehov je pa proti temu, ker s tem bi le oživili staročeško stranko, ki že težko čaka, da zasede stole, katere so sedaj posedli Mladočehi. Riegra so hoteli poklicati v gospodsko zbornico, pa tega ni • in zlasti mej turško in bolgarsko vlado zasejala nezaupanje. Vzhodnorumelijsko generalno gnver-nerstvo. V angleški spodnji zbornici je državni podtajnik Fergusson izjavil, da nobena velevlast ni sprožila vprašanja o daljši veljavi vzhodno-rumelij-skega guvernerstva kneza bolgarskega. — Ker je angleška vlada gotovo dobro poučena, je torej verjetno, da je Rusija opustila misel spraviti to vprašanje v diplomatično razpravljanje. Uspeha tudi ni mogla ! nobenega pričakovati. Na razdelitev Bolgarije sedaj itak ni misliti. Rusi že sedaj nemajo posebnega vpliva v Bolgariji, pa bi še tega zgubili, ko bi sprožili to vprašanje. Kdor kaj stori za razdružitev B jlga-rije, tega zmatrajo skoro vsi Bolgari za nasprotnika bolgarskega naroda. Emigrant Rizov. Srbska vlada je odbila zahtevo bolgarske vlade, da bi izročila Rizova, ker je ta le politični zločinec in ker mej Srbijo in Bolgarijo sploh ni nobene pogodbe o izročitvi zločincev. Kar se tiče tega, da je Rizov politični zločinec, more se le to omeniti, da nekatere države umora ne smatrajo za političen zločin, naj izvira tudi iz političnih nagibov. Po tem takem bi Rizov, ki je pomagal ubežati morilcem ministra Belčeva, ne bil političen zločinec. Srbska vojska. Vojni minister je naročil teritorialnim divizijskim poveljnikom moravskega, drinskega in timoškega okoliša, da naj predlože do 15. maja seznam vojakov stalne vojske prvega in druzega sklica, kateri so zunaj svojega teritorija ali v inozemstvu. Na dan 12. maja skličejo se pa vsi rezervni poročniki in nadporočniki k petnajstdnevnim vajam. Vojni minister srbski dal je ostavko, katere pa še regentstvo ni vsprejelo. Tudi se sedaj še nič ne govori, kdo bode novi vojni minister. Afera v Skopljah. Pozabljena je že afera v Skopljah in mi bi ne spregovorili več o njej, da nam ne daje povoda baš danes došli nam ruski list. Iz tega lista izvemo, da se je Francija Čutila malo razžaljeno, da se je avstrijski veleposlanik vtaknil v to zadevo. Po določbah berolinskega kongresa ima Francija protektorat nad katoličani v balkanskih turških pokrajinah. Francoski veleposlanik se je baje pri turški vladi pritožil, da se je udala zahtevam avstrijskega veleposlaništva in ni počakala, da se on pride pritožit. Ruski veleposlanik pa baje v tej .zadevi odločno podpira francoskega. Ruski list se potem jezi radi katoliške propagande, katero Avstrija pospešuje na Balkanu in nekaj piše tudi o jezujitih, kakor je v takih listih že navada. Zares čudni so nekateri ljudje. Namesto da bi se jezili 1 nad francosko diplomacijo, ki predolgo ni ničesa storila, ko se je kristijanom storila krivica, se pa jeze nad avstrijskim veleposlanikom, ki je storil svojo dolžnost. Grof Sunjad, ujec kralja srbskega, prišel je v Belgrad in skuša baje pregovoriti kraljico, da bi ostavila Srbijo. Bil je že pri kraljici, ali kmalu za njim je prišel Garašanin, ki je porabil vso svojo zgovornost, da kraljico pregovori, naj nikogar ne posluša, da bi ostavila Srbijo. Garašaninu je baj& obljubila, da ne pojde drugače iz dežele, nego če jo poženo s silo. Moltke je nekda malo dni pred smrtjo se izjavil, da se on ujema z vsemi naredbami, s katerimi bi se povečali državni dohodki, kajti država bode potrebovala še veliko denarja, da se bode mogla braniti proti tujim sovražnikom. Ne sme se misliti, da je nevarnost že minola. Da se je Moltke tako izjavil, radi verjamemo, ker vojaški krogi kaj radi govori o potrebah za oboroževanje. Na to pa generali navadno ne mislijo, kako bodo državljani prenašali večja bremena. Posebno v Nemčiji že težko prenašajo velike troške za vojsko, ker nemška obrt-nija poslednja leta posebno ne cvete. 1. maj. Ker se je bati izgredov jutri, so iz Milana iztirali mnogo inozemcev in nad 900 osob pa odposlali v domače občine z odgonom, več anarhistov pa zaprli. Chile. Zadnji čas v chilski republiki zmagujejo vladne čete. Vstajniki so že zgubili vse upanje, da bi zmagali in se zatorej že pogajajo z vlado. Pričakovati je, da se kmalu napravi red. Izvirni dopisi. Iz Rima, dn4 27. aprila. (Iz zasebnega pisma.) Bilo je 23. aprila ob sedmih zjutraj (listi pišejo ob 7. uri 10 min.) iu Germaniki smo se uprav odpravljali z doma v vilo pri sv. Sabi; kar se strese vsa hiša in treskne, kakor bi se bilo vse na kup sesulo. Za trenotek je bilo zopet vse mirno. Skočim k oknu: naša hiša se ni podrla, sosedova tudi ne. Kaj je bilo? Vozovi na cesti so obstali, ljudje plašno gledajo gori in doli po ulicah. Hitim iz sobe; po ho-diščih letajo Germaniki sem in tja; uberem jo po stopnicah na dvorišče. Ppd okni,, ki so obrnjena proti jugu, leži na drobne kosce razbitega stekla kakor toče pod kapom ob hudi uri. Okoli 100 šip se je razsulo; druge nesreče pa ni bilo v naši hiši. Navaden zemeljski potres ni mogel biti; nekaj se je moralo razleteti, to je izvestno. Kaj in kje, tega nihče ne v6. Ob 71/* uri smo šli k sv. Sabi. Po vsem mestu je tlak ob hišah posut z zdrobljenim steklom. Mimogrede stopimo v cerkev „di Gesu"; po tleh samo steklo, niti eno okno ni ostalo celo. Ljudje so vsi zbegani. Tam doli za »Porta Portese" se je bajč užgal smodnik. Nekaj Germanikov je .'lo že ob 6'/» uri iz hiše; mislili so z rektorjem obiskati pristavo precej daleč zunaj mesta, tam nekje za cerkvijo sv. Pavla. Ob 7. uri so bili na Aventinu, od koder so dobro videli kakih 40 minut od mestnega zidu oddaljeno, rudeče pobarvano „Fortezza Portese" in skladišče za smodnik poleg nje. Siv oblak se prikaže nad trdnjavico; hip kasneje pa je bilo, kakor da bi se bilo odprlo samo peklensko žrelo. Posvetilo se je, zagrmelo, kakor da bi se podrl nebeški strop ; zemlja se je stresla; gost dim je zakril vso okolico, na tla pa je jela padati ožgana opeka in osmojeni kosi lesa. Germaniku se na srečo ni nobenemu nič zgodilo. Pred njimi sta jezdila dva vojaka; kakor bi pihnil, zletela sta oba na tla, konja pa sta preplašena oddirjala naprej. — Cesta, po kateri so šli Germaniki, drži mimo cerkve sv. Pavla. Žalostno je, kar so videli v cerkvi. Glavni vhod ni imel vrat, zapažen je bil samo z deskami. Zračni pritisek je zvil močne železne zapahe, in deske so padle po cerkvi. Izmed 24 slikanih oken je ostalo eno celo. Menihi benediktinci so bili uprav v koru; kapelo, kjer se zbirajo, loči steklena stena od cerkve; ta stena se sesuje menihom na glave. Enega so odnesli težko ranjenega, mnogi so krvaveli. Ko so Germaniki vstopili v cerkev, begali so menihi vsi zmedeni sem in tja. Star mož je jokal kakor dete. Na altarju je stal kelih, knjiga je bila odprta, sveče so tudi gorele, duhovnika pa ni bilo. — V samostanu poleg cerkve se niso razbila samo okna, ampak tudi zidovje je vse razpokano, tako, da menihi nise varni življenja. Škode je pri sv. Pavlu neki pol milijona lir. V obče je največ škode tam, kjer so imeli slikana okna; v cerkvi „S. Maria sopra Minerva", v nemški cerkvi »Campo santo", v Vatikanu, kjer so se razsula štiri krasna okna; v cerkvi sv. Petra so se tudi pobila vsa okna, a to je še mala stvar, boje se, da je kupola dobila nove razpoke. Dokler je ne preiščejo, menda ne bo dovoljeno hoditi v cerkev. Koliko je ranjencev, ne ve se za gotovo; kako se je ogenj zanesel v smodnik, tudi še ni znano. •Časniki prinašajo kar cele strani o nesreči; neki list je četrtek trikrat izšel. — Skratka, zadnji četrtek je bil za Rim žalosten dan. Občno mnenje je, da je bilo vse nameravano, in da socijalisti še niso končali svojega dela. Iz Smartna pri Litiji, 27. aprila. Jedna naj-odličnejših vasi je gotovo Šmartno in nadkriljuje v mnogih ozirih marsikateri trg ali mesto po Slovenskem. Tako smo pokazali narodno zavest posebno s tem, ker smo nabrali stotak in postali pokrovitelji družbe sv. Cirila in Metoda. Za nami pa neso ostale naše gospe, Ki so z litijskimi, katerim načeluje gospa Svetčeva, nabrale tudi stotak v isti namen. Nabrale so ga po krajcarjih, katere so plačevale za nemške besede. Pa ti krajcarji bili so le podlaga temu sto-taku, največ je prinesla tombola, darovi in agitacija rodoljubnih dam. To pa omenim le zato, da ljubljanske dame, pri katerih bi se vsak dan lahko nabral stotak za take narodne grehe, ne bodo mislile, da naše gospe in gospodičine njim enako nem-škutarijo. Pa ne samo narodni, tudi praktični smo mi. j Praktičen svoj razum smo pokazali s tem, ker smo že davno ustanovili požarno brambo in letos kmetijsko podružnico, od katere pričakujemo veliko koristi in se nadejamo, da ne bo samo na papirju, kakor v nekaterih krajih. Mi delamo, smo narodni, pa se tudi radi pošteno po trudapolnem delu veselimo. Zato smo ustanovili pevsko društvo »Zvon", katerega namen je ; gojiti cerkveno in posvetno petje. V nedeljo dnd 26. t. m. je naše novo ustanovljeno pevsko društvo prvič javno nastopilo in s prav dobrim vspehom. Popoldne okrog četrte ure začeli so se polniti prostori prijazne Zoretove gostilne v Črnem potoku, četudi je bilo prav slabo vreme, vendar nas je počastilo mnogo prijateljev narodnega petja iz Litije. Prostori bili so zasedeni in z neko radovednostjo smo pričakovali prvega nastopa novega društvi. Nastopili so pevci in z navdušenjem so peli najprvo nalašč za ta dan pripravljeno kantato »Zvon", katero je uglasbil naš marljivi pevovodja g. Bartel. Izvrstno so jo peli in videlo se je, da jo vodi sam skladatelj. Skladba je ugajala vsem, posebno pa lepi njeni konec. Pohvalno se moram izraziti tudi o druzih zborih, prav precizno so peli čveterospeve, nad vse so nam pa ugajali mešani zbori. Ne le, da se je vse natančno in 8 čutom pelo, bili so tudi ženski glasovi tako čisti in prijetni, kakor se slišijo redko kje. »Dobro, izvrstno, kaj tacega nismo pričakovali" se je čulo po dvorani. Mnogo smeha privabil je šaljivi trospev „urlavbarji" in prizor »Stotnik in sluga". Kako se je vršila zadnja točka programa, ne vem, ker bila je mikavna le za one, katere srbš pete. Končam z občno željo, da bi nam naš »Zvon" še dolgo tako ubrano in prijetno zvonil in da bi nas zvonarji pod vodstvom neutrudljivega g. Bartelna večkrat in še dolgo vabili. S Črnega Vrha nad Polh. Gradcem, 26. aprila. „PriIožnost je treba za glavo zgrabiti, ne pa za lase privleči", pravi pregovor. Tudi jaz sem tako mislil storiti, ko sem prvič zaslišal kukavico ter Vam hotel takoj sporočiti, da smo za letos znebili se dolgotrajne zime. Pa, človek misli, burja pa obrne. Predno sem napisal par vrstic, že je vnovič jel naletavati sneg in v kratkem je bil Črni Vrh — bel. Ker ima vsak učinek svoj uzrok, premišljal sem že dlje časa, od kot to, da letos zima noče »konca vzeti" — in prišel do zaključka, da je tega — težko če ne — krivo vredništvo „Slovenčevo", ker je predale svojega lista prezgodaj odprlo dopisu iz »Senturške gore" o prvih spomladanskih cveticah. Zatoraj Vam svetujem (na tihem seveda), naj se v bodoče navadni dopis »o bližajoči se spomladi" nikar ne natisne pred sv. Jurijem, ki je — memogrede rečeno — letos praznoval svoj god brez zelenja. Iz časniških poročil minolih dnij smo tudi izvedeli, zakaj da je nedavno pod Krimom tako bliskalo se in grmelo ob tem nenavadnem času. Treskalo je okrog Vašega »rotovža" z vso silo. Vžgalo blizo ni nič, ker nesmo videli ognja, pač pa je nekaj ljudij bilo od strele omamljenih, ker so jih »vun nosili". Jeli bila sama vodena strela, kije provzro-čila ta grozni »bombardement", ali je bila tudi vinska, — čem reči — ognjena, o tem ni, da bi človek popraševal. Glavna stvar je, da ni nihče ob življenje prišel in pa, da »r&tnim gospodom" ni kakega rebra strlo ; za kar je menda že skrbelo »prostovoljno gasilno društvo". »Kedor hoče na svetu veselo živeti, — mora dober želodec imeti", — tako je prepeval »Narodov" listkar pišoč »postno premišljevanje". Jaz mu nemam ničesar oporekati; vsak človak ima svoj .prav". Toliko pa vem, da bi bil svoj stih premenil, če bi stanoval v Črnem Vrhu v naslednji: »Kedor hoče v Črnem Vrhu živeti, — mora dober »pedale" imeti." Pri nas človek sila »tešk" živi, če ima še tako dober želodec, pa noge — za nič. To ved6 bolj nego jaz tukajšnji bolniki, ki potrebujejo zdravnika, in tudi doklade za njegovo vzdrževanje plačujejo, pa ne mo- rejo vživati njegove pomoči. Bolnik ne more k zdravniku, da bi ga »scajtal", — zdravnik pa tudi ne h bolniku, ker bi preveč »koštalo" in tako mora siromak potrpežljivo čakati, da ga smrt s pomočjo pogrebcev spravi »globoko pod zemljo*. Ce bi pa hotel peljati se po teh kozje-potnih kotanjah, pa tudi stavim, da si mora »svojega rojstva kosti" — kakor piše »Narod" — popolnoma premikastiti in tudi zbog nevolje žolč stokrat razliti, ne le enkrat, če bi se tudi vozil v listnem košu zarit v same ovsene pleve! Zato ni čuda, če zavidamo Vaše »visokošolce" na Gradu, ki imajo tako gladko posut svoj »circus", kjer se sprehajajo, da še podplati skoraj nič ne trp6. Da se tudi v drugem obziru bolj po očetovsko z&nje skrbi, kakor za najbolj poštenega kmeta, to že vsak otrok vč. Naša »višja gosposka" bo morebiti posmehovala se tem vrsticam, Češ, da pretiravam; pa kedor ui sam skusil, kako je v peklu, saj ne verjame, čemu ga še tako živo »namalaš". Zato bomo večno hvaležnost vedeli blag. g. okrajnemu glavarju, ko bi hotel enkrat priti v naše gorske puščave ter se osebno prepričati, da vrag ostane to, kar je, če bi ga tudi stokrat z zlatim prahom »bronsiral", — dokler se v kaj druzega ne »zvrže". Vplivna beseda njegova menim, da bo vendar si. deželni odbor prisilila, da nam preskrbi pošteno pot, da bomo mogli vsaj »mrvico" v dotiko priti z drugim olikanim svetom. Seveda bi radi, da bi se to prej zgodilo, predno bo »zvonilo sodnjemu dnevu", ker svet se bo takrat že sam »zglihal". Ko bi pri nas izdajali kak časopis v nemškem jeziku, morali bi v njem čisto izpuščati »rubriko": „Hohe Besuche", kajti od gospodov z uniformo obiskuje nas edini »eksekutor", pa še o tem ljudje pravijo, da ga h ... . prinese. Ker ima aprilovo vreme že sploh poseben vpliv na človeški temperament (kar lahko spričajo tisti, ki imajo »fergift" ali revmatizem) mora se o letošnjem reči, da tudi pri zdravem človeku prežene vso »židano voljo" m tako je tudi ta dopis, čeprav povsem resničen, vendar navzet aprilovega vetra, kar pa nikakor ne ovira, da jaz vse, kar sem pisal, še enkrat potrdim in tistemu, ki bi ne hotel verjeti, zažugam najhujšo judovsko kazen: »Haselnussstauden sollen ihm wacbsen auf der Nase, — aber gleich!" Dnevne novice. (Depntacija tržaških okoličanov pri cesarjn.) Kakor poročamo tudi na prvem mestu današnjega lista, bila je dne 27. t. m. pri presvetlem cesarju deputacija tržaških okoličanov, in sicer gg.: Ivan Nabergoj, dr. A. Sancin, Anton Trobec, Ivan Vatovec in Ivan Martelanc zaradi nove užitninske črte. G. Nabergoj je nagovoril cesarja: »Prebivalci tržaške okolice so nas odposlali do Najvišjega prestola, da izprosimo pomoči z ozirom na novo užitninsko črto, katero namerava finančno ravnateljstvo. Ako se ta črta uresniči, pripade večji del okolice, torej tudi oddaljena sela, zaprtemu mestu. To pa bi uničilo uboge prebivalce v okolici materi-jelno in duševno, kakor bi tudi škodovalo državi sami. Obračamo se torej do Vašega Veličanstva z najudanejšo prošujo, da Vaše Veličanstvo blagoizvoli vladi ukazati, da pri določevanji nove užitninske črte za tržaško mesto ozir jemlje na deželne razmere okolice in da se ta okolica ne pridruži zaprtemu mestu." Po cesarjevem odgovoru je upanje, da se to važno vprašanje ugodneje reši za tržaško okolico. Deputacija se je poklonila tudi ministerskemu predsedniku, finančnemu ministru in predsedništvom nekaterih državnozborskih klubov. (Izlet v Prago.) Dunajski odsek za prireditev izleta v Prago nam je doposlal naslednje naznanilo: Kakor so že poročali slovenski listi, prirede slovenski velikošolci v zvezi z drugimi jugoslovanskimi dijaki dn6 15. maja izlet v Prago. Glavne točke programa so: Skupen odhod z Dunaja ob določenem dnevu, obisk razstave, ogled mesta, banket, komers, izlet v okolico in predstava v narodnem gledališču. Vrnitev v domovino ni navezana na določen čas; vsakdo se odpelja, kedar mu drago. Vožnja z Dunaja v Prago in nazaj stane samo 4 gld. Vsi Slovenci v domovini, ki se hočejo udeležiti izleta, so uljudno vabljeni. V tem slučaju naj blagovolijo dotičniki svojo namero — prej ko mogoče — naznaniti g. Lavoslavu B a t i č u, juristu (Wiihring, Gttrtelstrasse 6. I. 9.) ali pa gosp. F. Jankoviču. medicincu (Wšihring, Blumengasse 18. II. 6.). (Z Gorenjskega) se nam poroča: Začetkom julija t. 1. začne v Eadovljiei poslovati posojilnica z omejenim poroštvom. Predsednik posojilnici je gosp. Friderik Homan, trgovec in posestnik; v ravnateljstvu so pa gg.: Novak, Klinar, Pesjak, Treven, dr. Supan; v nadzorstvu sta gg.: Košmelj in Jelovšek. Upanje gojimo trdno, da bode društvo vspevalo ter v resnici delovalo v korist vzlasti malim obrtnikom našega okraja. — Pretekli teden našli so v Nemi-Ijah v Selški dolini obešenega nekega žendarma iz Železnikov. Ni še znano, ali se je nesrečnež sam obesil, ali je bil žrtva drugega hudodelstva. — Na praznik Vnebohoda, dne 7. maja, bode v Radovljici nova maša. Pel jo bode čast. g. novomašnik Josip Homan, ondotni domačin, ki je dovršil svoje bogoslovne študije v Celovcu. (le Ilir. Bistrice) se nam poroča: Umrl je v Reki 24. t. m. nagle smrti Anton pl. Hoffmann, podpolkovnik in mestni poveljnik reški. Ta mož je bil v Bistrici dobro znan in zelo priljubljen; zahajal je k nam že nekaj let in bival tukaj po dva in tri mesece na počitnicah. Zaradi njegove prijaznosti in dobrotljivosti do siromakov in otrok se je vse veselilo njegovega prihoda. Tudi za letos je imel sta-novaaje že pripravljeno, pa smrt ga je nenadoma vzela. Hoffmann je bil izvrsten naravoslovec, poseben poznavatelj žuželk. Nabiral je marljivo kukce ter jih pošiljal muzejem v daljne tuje dežele. Njegova zbirka teh živalic je velika in znamenita. Udeležil se je mnogih bitk in skusil veliko bridkega v svoji službi. Dasiravno bi bil letos praznoval že 50-letnico svojega službovanja, bil je vendar še krepak in do zadnjega delaven. N. v m. p.! (Slovesno obljubo) je danes zjutraj storil frančiškan č. brat Kasijan Zemljak, bogoslovec 4. leta. (Rimski grob) so odkrili dne 27. t. m. v hiši celjske posojilnice, hklesan je iz jednega kamna, 2V2 metra dolg, 135 m širok in 1-10 m visok. Dno je debelo 40 cm. Strokovnjaki trdijo, da je kamen bil pripeljan s Pohorja. (Čitalnica v Brežicah) je bila dn6 25. febr. otvorjena. Slovesno otvorjenje pa se bode vršilo dne 10. maja t. 1. v društvenih prostorih v hotelu „Klembas". Glavne točke vsporeda so: Koncert vo jaške godbe 53. pešpolka nadvojvode Leopolda iz Zagreba na vrtu od 4. do 7. ure popoldne; nagovor, j petje in godba ob 8. uri; prosta zabava. Natančneje ! v posebne vsporedu. Vstopnina za osebo 50 kr., zunanji udje so prosti. Odbor mlade čitalnice se j nadeja obilne udeležbe slovenskih rodoljubov. (Majski avancement) Imenovani so: za stot- j nika prve vrste stotnika druge vrste A. Danne-cker in A. Dam in pri 97. polku; za stotnike druge vrste nadporočniki Ernest Krištof, K. Pru-zenovski, E. Hentke in Fr. Tischina v 17. in baron Knopp v 97. polku; za nadporočnike poročniki Friderik K i e p a c h in G. pl. Mark v 17., pl. Loeser in vitez C 1 a nner v 97. pešpolku; za poročnika kadet Ed. Haberleitner v 17. polku. V rezervi sta imenovana za poročnika Anton Pe-trovčič v 17. polku in A. Dolanski pri 7. lovskem bataljonu. — Dalje so premeščeni: Stotnik Fr. Schnotzinger od 17. k 7., stotnik J. Žagar od 98. k 17.. stotnik E. Hentke od 17. k 53. pešpolku. (Župnijski izpit) so delali ta teden v Mariboru čč. gg.: V. Cepin, kapelan v Rečici; Fr. Cer-nenšek, kapelan na Vidmu; Josip Dekor ti, mestni kapelan v Brežicah; J. K oz i ne c, kapelan v Kostrivnici; B. Kukovič. kapelan v Čadramu ; And. Podhostnik, kapelan v Mozirju; J. Pur-gaj, kapelan v Rogatcu; M. Stuhec, kapelan v Laporii, in And. Zdolšek, kapelan na Paki. Telegrami. Dunaj, 80. aprila. Cesar je potrdil izvolitev župana dunajskega. — Povodom pogajanja o nemško-avstrijski trgovski pogodbi bil je včeraj pri ministru Szoegenyi-ju banket za slovo, h kateremu so bili povabljeni vsi odposlanci, potem nemški veleposlanik, bavarski poslanik, in saksonski ter virtemberški udeleženci pri obravnavah. Prišli so tudi ministri. — Volilni odbor konservativnih veleposestnikov sklicuje na 19. maja v Prago shod vseh konservativnih veleposestnikov na češkem, da se dogovori o politiškem položaju. Dunaj, 29. aprila. V adresnem odseku izjavil se je Stadnicki v imenu Poljakov, da se ne vjema z dostavkom, kateri je predlagal Plener v imenu levice glede na ljudsko šolo. Ta dostavek se je potem odklonil in Plener je napovedal, da levica predloži svoj adresni načrt. Dunaj, 30. aprila. Grospodska zbornica vsprejela je na Kuefsteinov predlog od poročevalca Falkenkayna predloženo adreso jedno-glasno. Vsestransko odobravanje. Ko se je zaključiti imela seja, je začel neki mož na drugi galeriji govoriti z glasnim razburjenim glasom in metati tiskane liste v dvorano mej zborovalce, ki so obsegali naznanilo nekega Teodorja Prochazke, gozdnega inže-nerja v Pragi, v da se je nekda našlo zlato in platina na Češkem. Očividno blazen mož je mirno šel za policijskim uradnikom na komisarijat. Gradec, 29. aprila. O. Kandidus Zapfl je izvoljen za opata v Eeinu, o. Kajetan Hoffmann za opata v Admontu. Praga, 30. aprila. Kakor poroča „Politik^, je na župnika Liško v Kladnem se izvršil atentat z dinamitom, gotovo od strani delavcev, ki pripadajo stranki anarhistov. Na strašen grom priletelo je prebivalstvo k župniji in videlo, da so okna pobita in več opek iztrganih iz zidu. Slučajno ni nikdo poškodovan. Hišni prebivalci so še spali v zadnjem traktu. London, 29. aprila. Iz Pekinga se poroča: Kitajska vlada noče sprejeti za poslanika na Kitajskem imenovanega senatorja Blaina, ker je večkrat v senatu ostro govoril proti Kitajcem. Piccoli-jeva tinktura za želodec atr 3ES* je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne afcSf organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "SOJ steklenici 10 kr. (300—77) "SJS (I mrli nu : 27. aprila. Jovana Šleibach, mestna uboga, Karlovska cesta 7, earcinoma vent. V bolnišnici: 27. aprila. Martin Piš, gostač, 81 let, marasmus. — Jožef Tori, delavčev sin, 12 let, vsled kostne gnjilobe. Tujci. 27. aprila. Pri Maliču: Goldstein , Sahuldes, Illek , Blutevs, Paulin, llaurer, Berkovič, Carmine, Hilfreich, Godina, Lowen-stein, Miillner, trgovci, z Dunaja. — Hauf, poštar; vitez Toman, e. kr. okrajni glavar, s soprogo; Kreiner, Jaklič, Loy, Bratine in Sc-hleimer, iz Kočevja. — Sešič, vodovodni instalater, s hčerjo, iz Zagreba. — Priedenfels s soprogo iz Škofje Loke. — Grill, c. kr. okrajni glavar, iz Litije. — Ogorevc iz Celja. — Urbantschitsch s soprogo iz Polhovega Gradca. — Bainer, potovalec, iz Inomo3ta. — Laurič, trgovec, u Trsta. — Zieffer, trgovec, iz Gradca. — Mauerhofer iz Pristave. — Kantz, trgovee, iz Brna. Pri O/ona: Steiner, komisar generalnega nadzorništva železnic; Gundelfinger s soprogo; Ausserer, Grimm, trgovca; Adler in Rockl, potovalca, z Dunaja. — Stare iz Kamnika. — Mrak, župnik, iz Železnikov. — Borne, župnik, iz Naklega. — Vesel, dekan, iz Trnovega. — Karret iz Brna. — Baeh-mayer, Epstein, Trevisini, in Bertoli, c. in kr. poročnik, iz Trsta. — Zeleny, učiteljica, iz Pulja. — Piwnitschka, sod. pristav, s soprogo, iz Lipnice. — Morawetz, železniški nadzornik, iz Beljaka. Pri avstrijskem caru; Pleskovic, poštar, iz Mokronoga. — Neubauer iz Mirne. — Wurnik iz Radovljice. Pri bavarskem dvoru-. Kusold iz Kočevja. — Černe, kljužar, iz Rodinj. — Bartlmii iz Velikovca. — Klauer, inžener, iz Sp. Nemške Loke. Pri Juinem kolodvoru: Rossman, pekovski mojster, ; iz Gradca. Tremensko sporočilo. a rt a Ca« Stanje Veter Vreme S S nI a opazovanja mkomera T mm toplomera po Celziju 29 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvee. 727 3 7302 734 0 190 130 10 si. zapad n n dež oblačno ti 2 80 dež Srednja temperatura 110°, enako normalu Dunajska borza. (Telegrafieno poročilo.) 30. aprila. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 92 gld 75 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16* „ 92 „ 65 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 80 „ Papirna renta, davka prosta......101 » 80 . Akcije avstr.-ogerske banke...... 995 „ — , Kreditne akcije......... . 301 „ 50 „ London.............116 „ 90 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond.........9 „ 26'/,, Cesarski cekini........... 5 „ 51 » Nemške marke ......... 57 „ 17l/,„ Anatherinova ustna voda in zobni prašek ohranita usta sveža, krep-čata čeljustno meso ter odpravljata slabo sapo iz ust. 1 steklenica ustne vode velja 40 kr., 1 škatlja zobnega praška 20 kr., 12 steklenic 4 gld., 12 škatelj samo 2 gld. Lekarna Piccoli „pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska. (30-25) Na Starem trgu št. 4 oddaje se prodajalnica takoj ali za meseo avgust. Natančneje: Stari trg štev. 5, II. nadstropje. (3-2) Uzorei zasebnim naročnikom zastonj in franko. Uzorčne knjige za krojače, kakeršnih do sedaj že ni bilo, nefrankovane in le proti vložbi 20 gld., kateri se odra-čunajo, kadar se blago naroči. Blago za obleke. Peruvien in dosking za prečastito duhovščino. Blago za uniforme c. kr. uradnikov po predpisu, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukno za bilard in igralne mize, loden tudi nepremočen za lovske suknje, blago, ki se sme prati. Popotni pl&di 4—14 gld. itd. Kdor hoče kupiti vredno, poiteno, trajno, čisto volneno sukno in ne slabena blaga, ki se ponuja od \seh stranij in je jedva krojačevega plačila vredno, obrne naj se na tvrdko Jan. Štikarofsky v Krnu. Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski, Razume se, da ostaje v moji zalogi, v kateri je vedno za pol milijona goldinarjev av. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini mnogo ostankov; vsak razsoden človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov in odrezkov uzorei ne pošiljajo, ker bi pri več sto naročbah za uzorce nazadnje ničesa ne ostalo, in je torej smešno, če nekatere trgovine s suknoin vzlic temu inserirajo uzorce od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorei le od kosov in ne pa od ostankov, namen takemu postopanju je očividen. Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjajo, ali se pa denar vrne. Barva, dolgost, cena naj se pri naročbi ostankov naznani. W Razpošilja se le proti povzetju, nad 10 gld. franko. Dopisovanje v nemščini, inadjarščini, češčini, poljščini, italijanščini in francoščini (24—21) -i i i r x i i i i i i i i FBfMVMVl 1 Sargova glicerinova zobna crema. Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. Kalodont. Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav prillčno na popotovanji. Dišeče okrepdevalno. BV* Neškodljivo celo za najneinejše zobe. V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini. Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. Komad 35 kr. (29)