LISTEK. 11 iioa. Koncert Kocian ~ Ličar. V vrsto najboljših čcških goslačev spada poleg Kubelika in Ondfička brczdvomno Jaroslav Kocian, ki uživa — dasi Se razmeroma mlad — žc svetovno slavo. Povsod kjer je koncertiral do danes so pisale kritike o ujegovi igri le pohvaliio. Ce so prav pred kratkim brumni Tirolci nie«ov koncert odpovedali, je to pač znamenje -časa, v katerem živimo. Letos si je Kocian izbral za svojega spremljevalca našega rnjaka Cirila Ličarja, kar mora Slovence posebno zanimati. Kocian je Ljiibljano že večkrat obiskal, pogosteje sem bil pred dvemi leti na njegovih koncertih v Pragi. V soboto, dne 4. maja nam ie priredil v unionski dvorani uinetniškega u/.itka poln večer. Nastopil je topot kot idealen interpret Antona Dvofaka in je igral njegov koncert v A-moIu op-53. Kocianova iera ni očarala poslnšalcev to- liko radi kolosalne tehnične spretnosti kot radi poglobitve v skladbo saino. Jako lep in skoro nepozabljiv utis je napravil tudi Cajkovskega kon' cert v D-duru, o-21. Otožna, mehka melodija prvega stavka »Canzonetta« je iz sordiniranih Kocianovih gosli plavala po dvorani kot dih pornladi, prestavila nas je za hip nekam drugam — Kocianov spremljevalec Ličar je svojo ulogo rešil imenitno. Solist in sprcmljevalec harmonirata redko. V tem slučaju pa bi lahko rekli, da sta se naslanjala v igri drug na drugega, da sta se konsenijalno poglobila v intencije skladateljev in zato je njiju izvajanje lahko našlo pot v srca poslušalcev. Sam Kocian se je zlasti izkazal velikega mojstra v Bachovih treh točkah: Bouree, Andante in Preludium. Njcgova »Humoreska«, Sukova znana »Pesem ljubezni« in Smetane »Iz inoje domovine« so pravtako očarale občinstvo. Nenavadno velik uspeh je dosegel polcg Kociana Ličar kot pianist. Kar ne morem verjeti, da je to nekdanji Ličar, k ie po ljubljanskih plesnili vaiah za zabavo igral za večerno ga/.o 10 K. Z njemu lastno pridnostjo in vztrajnostjo — brez vsakih podpor — je Ličar z odličnim uspehom končal večletne študije na praškem konservatoriju in sedaj imamo pred seboj samoraslega umetnika, ki bo vedno delal čast Slovencem! Ekscelentno je sviral Bach-Lizstove varijacije na temo »Plakanje-zdihovanje« in je moral na bnrni aplavz občinstva, ki ostane pri klavirskih točkah dosledno mrzlo — dodati še par točk. Ličarju k njegovemu izrednolepemu umetitiškcmu uspehu iskreno čestitamo! . Dva koncerta Olge Borove-Valouškove in Jaroslava Jeremiaša. 2c po točkah vzporeda in njegovi sestavi sodini prireditelja koncerta. Vzor vzporedov, ki sta imela res smisel, sem opazil pri dveh koncertih slavne češke altistke Olge Borove-Valouškove in klavirskega virtuoza Jaroslava Jeremiaša iz Prage. Prvi večer nam je podal — v malem okviru seveda — zgodovinski razvoj češkega samospeva, drugi pa samospeva svetovnih klasikov. V četrtek, dne 9. maja so bili na vzporedu zastopani češki skladatelji Smetana, Dvofak, Fibich, Novak, Kunc, Kfička in Jeremiaš z najizbranejšinii samospevi, ki kažejo na kako visoki stopnji jc češka glasbena umetnost. Najsibo potem Smetanova »Nekamenujte proroki«, ki se še giblje v priprostejših fonnah ali Dvofakova »Pfi rekah babylonskyh«, ali Zdenka Fibicha »Loreley« in duhoviti skrajno moderni skladbi Novaka »Ballada horska« ter pretresliiva socialna Kunčeva: »Kdo na moje misto«, vse nosijo pečat najidealncjSe plemenite, visoko stremeče glasbe. Pa tudi na rusko glasbo spominjajoča Kfičkova »Ukolebavka« in vsaj po vsbini iz koncerta Svordstremove znana, Jeremiašova skladba »Matčino srdce« ste biIi sijajni točki prelepega vzporeda. Vsc te težke skladbe je pela g. Olga Borova Valouškova z občudovanja vredno rutino. Ima širok, temen polnodoneč alt, zlasti v nižini krasno pobarvan, v višini pa ni mogel ogreti. Morda solistka ni bila dobro razpoložena, ker je znano, da iina nenavadno obsežen glas. Prednašanje pesmi samo je bilo čnvstveno, da takega zlepa ne pomnim. Naša publika, ki že pri Lajovčevih skladbah ostane hladna, bi imela v tem slttčaju več povoda zdehati, ker so bile pač vse skladbe lajiku silno težko razumljive. Opazil sem pa ravno nasprotno. Dovršeno predavanie koncertantke in izvrstna spremljava g. Jeremiaša na klavirju sta Ijudi očarala, da ploskati niso mogli nehati. O Jeremiaš je igral sam na klavir par znanih Smetanovih stvari hvalevredno. Tudi sobotni koncert je baje uspel sijajno, žal se ga nisem mogel udeležiti. Aranžerju teh dveh koncertov gre hvala, ker nam je prircdtl dva idealna umetniška užitka polna večera, kakoršnih v sezoni ni bilo mnogo. Slavnostna akademija v spomin dr. Kreka se ie višila četrtič v nedeljo popoldne ob petih pri znižanih vstopninah kot ljudski koncert z enako lepim uspehom kot že prej trikrat. Z. P.