List 6, Gospodarske stvari. Občni zbor družbe kmetijske kranjske 29. januarija 1879. Novembra meseca lanskega leta zarad važnih po-zvedovanj na letos preloženi občni zbor je bil 29. dne januarija. Sešio se je 46 družbenikov, med katerimi predstojniki rateške, vipavske, vrhniške, postojnske in kranjskogorske podružnice: gospodje vitez dr. Gutmans-tbal, Rihard Dolenec, Fr. Kotnik, dekan Hofstetter in Kar. Seitner; c. k. dež. vlado je zastopal vladni svetnik pl. Fladung. — Vodstvo deželne siapenske sadje- in vinorejske šole je v tem zboru razstavilo mnogovrstnih šolskih pridelkov: sadnih drevčs, ukoreninčenih in ne-ukoreninčenih trt, različnih vin; razstavilo je tudi panj, ki šolskemu Čbelarstvu in čebelarjem na Krasu najbolje rabi, poleg tega vsega pa tudi je razstavilo oni viaski precednik (Filtrirapparat), ki ga nareja Vincenci Poniž, klepar v Ajdovščini pri Vipavi, in je po skušnjah siapenske šole izvrstno dober, iz boljega materijala in skor za polovico cenejši od dunajskih in druzih, ker stane le 30 gold. Koncem tega poročila povemo razsodbo o posamnih pokušanih vinih, ki se je soglasno glasila na čast slapenski šoli, in poročamo najprej, kako je tekla obravnava zborovih predmetov. Zbora predsednik baron Karol Wurzbach je pričel sejo z ogovorom, v katerem pozdravlja došle gospode in naznanja zboru, da je družba kmetijska dunajska, linŠka, šlezka, goriška in rovinjska izvolila njega za zastopnika, — družba hrvatska, štajarska, gaiiška in salcburška dr. Bleiweisa, — družba tržaška viteza dr. Gutmansthala, — družba celovška pa gosp. Seitnera za zastopnika. — Nadalje milu je zgubo 4 za družbo kmetijsko jako delavnih mož: gosp. Jož. Debevca in gosp. Fried. H o mana, ki sta lani umrla, in gosp. Fr. Schollmavra, ki se je preselil v Rumunijo , in gosp. Salcerja, ki je bil poklican v viso službo na Dunaj. Potem omenja 701etnice dr, Jan. Bleiweisa, družbenega tajnika, rekši, da take časti, ki jo je doživel on pri tej priliki, se ni še nikdar in nikomur skazalo v deželi naši, kajti postavljenemu po nebrojnih depatacijah je došlo nad 400 častitk po telegramih in druzih pismih, izvolilo ga je 168 občin kranjskih, štajarskih, goriških in druzih za častnega občana, nad 30 znanstvenih in druzih društev pa izvolilo za častnega uda itd.; konečno izrazuje gospod predsednik željo, naj da Bog, da dr. Bleiweis še mnogo let dela na prid ljudske omike in družbe kmetijske. Zbor potrdi predsednikov govor z navdušenimi živio-klici. — Predsednik baron Wurzbach obrača zdaj zbora pozornost na 251etnico cesarjeve poroke, ki se bode obhajala 24. aprila t. 1. kranjska dežela in njeni prebivalci so bili vsak čas v ljubezni udani presvitii habsburški dinastiji in bodo to izpričali tudi ob tej veseli dogodbi, zato predlaga, naj zbor veleva centralnemu odboru, da družba kmetijska kranjska poklanja adreso Nj. veličanstvoma z izrazom verne udanosti in zvestobe. Zbor z živahnimi živio- in slavaklici odobri predsednikov predlog. Po končanem govoru prosi dr. Bleiweis besede in se zahvaluje gospodu predsedniku za premili spomin njegove 701etnice, ki mu daje priliko spolniti svojo dolžnost, da prisrčno zahvalo izrazi družbi kmetijski, katero reprezentuje slavni današnji zbor; krasni album — je rekel — ki mi ga je izročil centralni odbor s slikami prečastitega gospoda predsednika in vseh gospodov odbornikov, poleg njih pa tudi gospodov predstojnikov družbenih podružnic, ostane mi ves čas svojega življenja dragoceni spomin na družbo, iz katere izvira od leta 1843. vse moje delovanje na gospodarskem in narodnem polji; za toliko nezasluženo priznanje naj blagovoli slavni zbor sprejeti zagotovilo resne volje, delati na korist našemu narodu kolikor bodem mogel ves čas svojega življenja. — Živio-klici so bili odgovor skupščine tajnikovemu govoru. 2. točka obravnav je bilo poročilo ,,o delovanji glavnega odbora, počenši od zadnjega zborovanja." K tej točki oglasi se le dr. Bleiweis in predlaga, naj občni zbor ponovi prošnjo lanskega zbora do c. kr. deželne vlade, da bi dežela dobila 3 ces. okrajne živinozdravnike (enega za Gorenjsko, druzega za Notranjsko in tretjega za Dolenjsko). Predsednik podpira ta predlog z ozirom na silno potrebo, da kmetovalec o potrebi dobi prave pomoči. Vladni zastopnik radovoljno prevzame nalog, da deželna vlada na višem mestu pospeši rešitev navedene prošnje. — Dalja obravnava „o d borovega poročila" se prepusti prihodnjemu občnemu zboru. O 3. programovi točki — računu za leto 1877. in proračunu za 1879. 1. — poroča odbora blagajnik g. Brus. Račun leta 1877., katerega so pretresli gospodje Fr. Souvan, Jan. Murnik in Kar. Žagar ter ga popolno v redu našli, je kazal dohodke s 6619 gold. 3672 kr., stroške pa s 6251 gold. 72/2 kr., ter je po ------ 44 ----- takem v blagajnici ostalo gotovine 368 gold. 29 kr. I n-ventar kaže 34.312 gold. 72 kr. družbenega premoženja. Po proračuna sa letošnje leto utegnejo dohodki zaašati 4096 gold. 56 kr., stroški pa 3962 goid. 40 kr., po takem koncem leta čez stroške ostati 134 gold. 7 kr. — Zbor odobri račun in proračun. (Dalje prihodnjič.) ----- 52 ----- Občni zbor družbe kmetijske kranjske 29. januarija 1879. (Dalje.) Pri 3. točki (poročila in predlogi podružnic ali po-samesnih udov) predsednik podružnice vipavske in vodja deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu gosp. Dolenec na drobno objavlja sadno drevje, trte in vina slapenske dole, ki so v današnjem zboru razstavljena, h koncu dostavlja vabilo, naj po zborovanji gospodje tudi p okusijo vina, da vidijo, kaj se da z umno trtorejo in umnim kletarstvom tudi pri nas doseči. Poleg tega govornik obrača tudi pozornost na šolski panj in Ponižev precedaik, katerih smo uže v zadnjem listu omenili. — Gospod predsednik se v imenu družbe zahvaljuje gosp. Dolencu za razstavo šolskih pridelkov, ki kažejo hvale vredne prizadeve in korist tega deželnega učilišČa. — V imenu centralnega odbora poroča potem dr. Jan. Bleiweis zboru, da je si. deželni odbor družbi razodel željo, naj v današnji zbor prinese razpravo: 1) v katere kraje na Dolenjskem naj bi vodja slapenske sadje- in vinorejske šole — če bode si. mini-sterstvo kmetijstva državno subvencijo za potovanje dovolilo — letos se podal s popotnim podučevanjem, in 2) katere predmete naj bi si posebno izbral za to predavanje? Deželni odbor misli, da utegne od več izvedenih strani o vsem tem kaj izvedeti, učitelju ljubo biti. Dr. Bleiweis je o 1. vprašanji zboru poročal, da centralni odbor misli, da bi zadostilo, vče bi se izbrali letos 3 kraji, morebiti Novomesto, S t. Rupert in Semič za potovanjske štacije, — predmete predavanja pa naj bi si učenik izbral po svojem presodku tako iz vrste sadjerejskih kakor vinorejskih naukov in kletarstva, vsakako naj bi se v sadjereji ne prezrl poduk, če spije, katerih se na Kranjskem obilo pridela, tako sušiti, da bodo v kupčiji mogle konkurenco delati dobrim suhim češpljam druzih dežel. — 0 1. prašanji tega predloga se prične živahna razprava: g. župnik Jerič misli, naj eno potovalno predavanje namesti na Raki bode na Bučki, ker tu se bode lahko zbralo vinorejcev od več strani; drugo predavanje naj pa bode v Krškem ali kje unkraj Krke. Gosp. župnik dr. Sterbenec priporoča ne le Semič, ampak tudi Vinico, kamor bi došli tudi vinorejci sosedne Hrvatske. Gosp. župnik Krčon priporoča Metliko, kjer bivajo dandanes najbolji vinorejci kranjski. Gosp. Dolenec misli, da bi najbolje bilo, ako bi se za stacije potovalnega podučevanja taki kraji izbrali, kjer ste zemlja in lega vinoreji ugodna, pa vendar slabo vino se prideluje; tudi bi ne bilo, ako bi se preveč krajev odločilo na korist potovalnemu predavanju, ker vsako tako podučevanje, da ima kaj koristi, potrebuje več časa in učenik se mora malo dalje pomuditi povsod; tudi preveč predmetov izbrati za predavanje na enem kraji, bilo bi na kvar dobremu namenu. — Dr. Po ki u kar stavi po vseh teh debatah predlog: centralni odbor naj deželnemu odboru poroča o vseh krajih, ki so jih ravnokar nasvetovali gospodje, ki dolenjsko stran na drobno poznajo, in še morebiti tudi o druzih, po kaki podružnici nasvetovanih; se ve, da vse potovanje z izbiro krajev je odvisno od državne subvencije, za katero je si. ministerstvo kmetijstva uže naprošeno. — Ta predlog je bil soglasno sprejet z do-stavkom predsednikovim, da pred konečno rešitvijo te zadeve, naj si. deželni odbor v dogovor stopi s potovalnim učenikom g. Dolencem. Dr. Bleiweis objavlja potem zboru dva sklepa vipavske podružnice, o katerih želi, naj bi v raz- pravo prišla danes, prvi predlog zadeva davkovske eksekutorje, drugi pa če bel ni davek. Prvi predlog se glasi: ,,Nova naredba davkovskih eksekutorjev je kmetijstvu na kvar, naj bi se tedaj družba kmetijska obrnila do c. k. ministerstva z nujno prošnjo, da se ta nova naprava zopet odpravi.u — Dr. Bleiweis v imenu centralnega odbora priporoča zboru, naj sprejme popolno opravičeni predlog vipavske podružnice ter v podporo tega nasveta^ iz peticije , ki jo je okrajni St. Lenartski zastop na Štajarskem nedavno po poslancu Hermanu izročil zbornici poslancev, bere davkarij ske eksekutorje zadevajoče vrstice, katere po-vdarjajo, da so davkarijski eksekutorji „poostren eksekutiven meč", ki davkoplačevalcem sekucije še dražje dela , kajti eksekutor ne posluje kot državni služabnik, ampak kot uradnik, in kot tacemu se mu morajo pota plačevati. — Poleg tega dodaja dr. Bleiweis, da tudi podružnica Metliška povdarja živo potrebo, da bi se pri iztirjevanji davkov milostljivo ravnalo. — Tudi ta predlog se je po mnogih govornikih živahno razpravljal. Deželni poslanec gosp. Robič ga podpira in nasvetuje, naj bi se si. vladi reklo, da bi se uvedel zopet stari način pri iztirjevanji davka, namreč ta, da dotični finančni uradi pošiljajo županom izkaze o zaostalih davkih, in ti naj opominjajo ljudi na plačilo. — Gosp. Dekleva toži, da so davkarski iztirjevalci velika nadloga za kmetsko ljudstvo, in da je občna želja, naj se odpravijo. Tudi je iztirjevanje zaostalih davkov pred mesecem septembrom kinetskim davkoplačevalcem jako neprilično; ker niso še pridelkov prodali, nimajo denarja. Zato nasvetuje, naj bi se vlada naprosila, da ne iztirjava davkov prej kot meseca septembra« — Gosp. Dolenec opisuje, kako so davkarski iztirjevalci pravi zavezniki oderuhov, katerim morajo ubogi kmetje, po davkarskih iztirjevaicih neprenehoma preganjani, strašne obresti plačevati. Tako se je dogodilo v Vipavi, da je nek kmet oderuhu za to, da mu je posodil 2 gold., da plača davkarskega iztirjevalca, moral dati vinski sod v vrednosti 8 gold. — Predsednik baron Wurzbach tudi gorko priporoča vladi, naj odpravi davkarske iztirjevalce. On pravi, da naši kmetje radi plačujejo davek, Če le morejo, kar najbolj dokazuje to, da ni še prišel državni zaklad nič na škodo. Davkarski iztirjevalec pa napravi nesrečnega kmeta, ki bi rad plačal, še bolj nesrečnega. Predsednik potem razlaga, kako drago je eksekutivno postopanje. Vsaka eksekucija, če je le nekolikokrat dražba prestavljena, velja do 30 gold., in tako se zgodi, da kmet že dve leti plačuje, in če vpraša: koliko je še na davku dolžan, reče se mu, da je sodniške stroške pač plačal, — davka pa da je dolžan toliko kot prej! Predsednik opozori tudi vlado, nt»j bi skušala, da bi se ekae-kucije ceneje vršile. Pri glasovanji se sprejme predlog za peticijo, da se odpravijo davkarski iztirjevalci, enoglasno. K predlogu gosp. Dekle ve, naj bi se davki iz-tirjevali še le meseca septembra, stavi gosp. Seitner predlog, naj bi ss, ker so odnošaji po deželi različni, vladi prepustilo določiti, kdaj bi se davek iztirjeval.— Dr. Poklukar nasvetuje, naj bi se vlada naprosila, naj po tem, kakor se prodajo pridelki v raznih delih dežele, določi tudi obrok za eksekucijo. — Gosp. Dekleva svoj predlog potem umakne, in sprejme se predlog dr. Poklukarjev. (Da. prih.) Občni zbor družbe kmetijske kranjske 29. januarija 1879. (Dalje.) Drugi predlog, ki ga nasvetuje kmetijska podružnica Vipavska — poroča dr. Bieiweis na dalje — je, naj bi zbor ukrenil peticijo do c. kr. deželne vlade za odpravo davka, ki ga občine ia posamesni posestniki zahtevajo od čebel, katere se v njih kraj pripeljejo na pašo. Ker dr. B!eiwaisu z ozirom na to, da na Kranjskem ni take postave, ki bi se po željah vipavske podružnice odpraviti imela (v deželnam zboru kranjskem leta 1863. je bila obširna razprava o taki postavi, pa ni obveljala) in tudi na Goriškem enaka postava ni se sankcijonirana, zato želi dr. Bleiweis, naj gospod prvomes*nik podružnice vipavske razjasni, kam meri oni predlog podružnice vipavske. — Na to poroča gosp. Doienec, da, če ostanejo sedanja razmere na Krasu, je Čebeloreja vipavske doline v nevarnosti popolnega pogina, kajti za iz Vipave na Kras na pašo pripeljane čebele zahtevajo ondasnje občine silno davščino, po 30 in cel6 40 kraje, za vsak panj, vrh tega pa še tudi posestnik zemljišča, kamor se panjovi postavijo, odškodovanja zahteva; vrh tega pa je ondi tudi še to predpisano, da tuji panjovi najmanj 1000 korakov morajo oddaljeni od domačih biti. Vse to je na veliko škodo Notranjcem , in še posebno, če se jim godi taka, kakor se je godila našemu prvemu čebelarju na Notranjskem, gosp. De k levi, da so ga pri-šedšega s svojimi čebelami na pašo na Krasu preganjali od kraja do kraja. — Predsednik baron Wurzbach povdarja, da pobiranje nekake davščine za vžitek če-belne pase spada vsakako v privatno pravo zemljiških posestnikov, vrh tega pa bi se nobena druga postava, ki bi prosto gibanje čebelorejcem prepovedala, opravičiti ne dala. Ko so v istem smislu govorili dr. Blei-weis, dr. Poklukar in dr. Ahačič, nasproti pa gospodje Doienec, Robič in Jerič, je bil naposled z večino glasov sprejet prestop na dnevni red. — Dr. Bleiweis naznanja nadalje zboru, da metliška podružnica želi, naj bi družba se obrnila do ___ 60 ___ vlade, da ae stanovitna zaprtij a mej tacih tujih dežel vpelje, ki so gojezdo goveje kuge. — Ker je centralni odbor to uže uČinil, je s tem predlog metliške podružnice rešen. Ko dr. Bleiweis v imenu centralnega odbora nasvet stavi, naj se po predlogu podružnice metliške gosp. Jan. Barle-tu, nadučitelju v Podze-melji, za marljivo podučevanje šolske mladine v kmetijstvu in v kmetijstvo spadajočih prirodopisnih naukih, -— gosp. Matiju Deutschmanu, posestniku v gorenji Loki, za umno sadje- in gozdorejo podeli častna diploma, in zbor pritrdi temu predlogu, je bila vrsta podružničnih poročil rešena. Odbornik g. Las ni k v daljšem poročilu razlaga zgodovino gospodarstva oa družbinem vrtu na spodnjih Poljanah, iz katere je razvidno, da skor zmirom je to gospodarstvo v rokah bilo kakega odbornika centralnega odbora, ki je po potrebi najemal delavce za sadje-rejo, murvorejo in različne skušnje kmetijske. Tako naj tudi vprihodnje ostane — nasvetuje gosp. Lasnik v imenu odborovem — da dva ali trije gospodje iz centralnega odbora imajo nadzorstvo gospodarstva na družbinem vrtu, gosp. Skale pa, ki tu stanuje, se naprosi, da v dogovoru ž njimi izvršuje dotična opravila. — Zbor brez ugovora pritrdi predlogu. Odbornik dr. Po ki u kar poroča v nadrobnem govoru , da centralni odbor namerava, od Časa do časa kako loterijo osnovati, pri kateri bi dobitki bili kmetijske mašine, sadno drevje, semena, živina itd. in to vse, da se nekako živahno gibanje vzbudi med kmetovalci in osobito še med udi družbe kmetijske, ki bi nekako pravico imeli do brezplačnih srečk. Konečno stavi dr. Po ki u kar predlog: naj zbor da nalog centralnemu odboru, da priprave prične za take loterije. — Gospod Dolenec toplo podpira ta predlog iz ugodnih skušinj, ki jih podružnica vipavska ima iz dveh enacih , se ve da manjših loterij , ki ji je zadnja leta napravila v Vipavi. — Ko predsednik Wurzbach še dodd, da letos pričeti s to loterijo ne bi ugodno bilo zato, ker uže dve drugi dobrodelni loteriji se letos vršite, je bil predlog dr. Poklukarjev sprejet. Odbornik gospod Seunig poroča, da je družba kmetijska od si. ministerstva kmetijstva dobila nalog, nadomestovati nekdanjo c. kr. deželno konje-rejsko komisijo. Ker je stvar velike važnosti, se je odbor obrnil do vseh druzih kmetijskih družeb, da pozve, kaj one mislijo o tej seji. Ker po odborovem mnenji načrt, ki ga je naredila gališka družba najbolj varuje neodvisnost družbe nasproti žebčarskemu uradu, pa družbo varuje tudi stroškov, zato nasvetuje g. Seunig, naj zbor pooblasti centralni odbor, da v smislu gališke družbe pogodbo sklene s c. k. minister-stvom kmetijstva o sprejemu konjerejskih opravil in da odsek za živinorejo, ki uže zdaj v centralnem odboru posluje, prevzame ona opravila. — Vladni zastopnik p!. Fladung zagovarja po dopisu ministerskem ustanovitev posebnega odseka za konjerejo, — dr. Poklukar pa misli, da je prvo to, da družba z ministerstvom ukrene pogodbo, in dr. Bleiweis dodaja, da daaašuji občni zbor vsled §. 37. družbinih pravil ne more ustanoviti posebnega konjerejskega odseka, ker to bila bi premetnba družbinih pravil. — Pri glasovanji se sprejme predlog g. Seuniga. Dr. Poklukar zagovarja potem 7. točko današnjega programa, namreč da se postava stvari za razdelitev sopasnikov in uravnavo menjalnih zemljišč na Kranjskem. Sopašniki na Kranjskem merijo blizo 300.000 oralov; ko bi bili med posamesne posestnike razdeljeni in obdelani, dooaaali bi vsako leto gotovo pol milijona gold. dohodkov. Zato stavi dr. Poklukar predlog, naj se centralnemu odboru nalaga, da z vsemi postavnimi sredstvi dela na to, da se dožeae razdelitev sopasnikov na Kranjskem. (Konec prihodnjič.) ___66 ___ Občni zbor družbe kmetijske kranjske 29. januarija 1879. (Konec.) Za častne ude so bili per acclamationem izvoljeni; grof Gjuro Jelačič, predsedoik hrv.-alav. gospodarskega društva, — grof Franc Coro n i ni Cron-berg, predsednik goriške kmetijske družbe in vitez Kalina Urbanov, c. k. deželni predsednik kranjski. Za dopisovalne ude, ki jib voli le občni zbor, bili ao voljeni gospodje: Friderik Mul le r, tajnik šta-jarske kmetijske družbe, Ad. Baumgartner, ravnatelj kmetijske šole v Grottendorfu, Kozma Schutz, tajnik koroške kmetijske družbe, Ludevik Graf, tajnik severnotirolske kmetijske družbe, dr. Karol Koristka, predstojnik statistične pisarne češkega deželno-kultur-nega sveta, dr. vitez Malinkovski, tajnik sležke kmetijske družbe in Josip Grelinski, tajnik gališke kmetijske družbe. Ko je blizo ene popoldne bilo seje konec, je vodja slapenske sadje- in vinorejske šole gosp. R. Dolenec odprl seboj pripeijane steklenice različnih vin, napravljenih iz trt navedenega šolskega posestva po onem načinu , kakor se vina dandanes napravljajo v Kloster-neuburgu, na Nemškem in v obče povsod, kjer sta trtoreja in kletarstvo na visi stopinji. Da vina, ki jih tukaj na pokušnjo razstavljam, in ki so vsa mlada — je rekel g. Dolenec — niso popolno čista, tega kriv je zelo mraz, ki je škodoval uže novemu pridelku, predno je bil spravljen, deloma pa tudi mraz medpotoma iz Vipave le-sem. Mnogi gospodje, ki so ostali v dvorani po končanem zboru, so pokušali zdaj jim natočena, iz finih trt narejena vina in enoglasno jim pripoznali veliko hvalo, ki so pokuševalcem tem bolj dišala, ker je gosp. odbornik Lasnik iz svoje štacune za prigrizek dal prinesti nekoliko Bohinjskega sira, ki se je pričujočim tako dobro priiegel, da napite zdravice so veljalo obema domačima pridelkoma: izvrstno dobri kapljici slapenski in pa okusnemu siru bohinjskemu, ki je uže pot našel križem po svetu. — Gosp. Dolenec je razdelil tudi cenik na posestvu slapenske šole izrejeva-nih in na prodaj postavljenih sadnih dreves, trt itd.