Ob novem letu! Ob začetku vsakega leta polagamo obračune svojega dela v preteklosti in kujemo načrte za bodočnost. Pri takih računih smo vedno veliki optimisti, ki verujejo v končno zmago svojega dela, kar je sicer še daleč, a se ji leto za letom korakoma bližamo. Tudi ob koncu letošnjega starega leta smo lahko ugotovili, da imamo za seboj zopet enoletno dobo zclo trdega dela, dela, kateremu nikakor ne odgovarjajo doseženi uspchi. Ako iščemo vzrok te razlike, ga ne najdemo v svoji sredi. Učiteljska organizacija, ki združuje približno 18 tisoč učiteljstva naše državc, je sila, ki gradi na zdravih temeljih bodočnost domovine. Po posameznih članih srka sokove za svoj obstoj in delovanje iz prav vsakega kraja naše države. Potom njih študira kraje, prebivalstvo in njegove kulturno - prosvetne potrebe; obrača pozornost na vprašanja zdravih šol, njenim nujnim potrebam, zadostnemu številu učiteljstva; sodeluje pri sestavi učnih načrtov, pošilja letno na tisoče knjig med mladino, a merodajne oblasti stalno opozarja na vse nedostatke ter skuša doseči zboljšanje razmer. Med narodom pobija malodušje ter dviga optimizem in vero v moč svoje domovine. Paralelno s tcm posveča mnogo pažnje tudi gmotnemu položaju svojih članov tcr vsem drurfim vprašanjem, ki so za nje življcnjskega pomena. Dočim je v kulturno-prosvetnih vprašanjih dosegla nekaj spremcmb, je v tem pogledu ostala samo pri delu brez uspeha, dasiravno temeljijo dokazi njenih zahtev na sedanjem življenjskem standartu in nimajo nobenega opravka z oportunizmom. Vzroki njenega neuspeha v tem pogledu tiče v nerazumevanju njenega dela in njenega poslanstva med narodom. Radi pravilne sodbe moramo upoštevati dejstvo, da je vsako vprašanje sprememb gmotnega položaja učiteljstva tudi vprašanje državnega proračuna in da tiči ravno v tej zvezi težkoča takojšnc ugodne rešitve. V učiteljsko organizacijo so butali preteklo leto valovi, pa brez uspeha. Vsi poizkusi, vnesti v njo razdor ali ji škodovati na kak drug način, so se izjalovili in povsod je izšla zmagovita. Izmed vseh zmag jc bila ona v Skoplju najlepša, ker jc pokazala zdravojedro in zdrav organizem naše organizacije ter za večne čase prekrižala rovarjem nepoštene račune. Zavest zmage v slogi in uspeh kolektivnega dela sta živi spojni vezi v učiteljski organizaciji in tudi najboljše jamstvo za narodno bodočnost. Zato obsoja ona vsako cepljenje narodovih sil s plemenskih in verskih vidikov ter sploh vsako izbegavanje, ki bi motilo slogo med našimi narodnimi vrstami. Učiteljsko udruženje bo tudi v bodočc delalo po načelih svojih resolucij iz leta 1926. in 1935. Naš nacionalizem bo baziral na ctičnih temeljih, na nespornem poštenju in nacionalnem, ekonomskem ter socialnem ustvarjanju, v najtesnejši zvezi z interesi naroda in države. Tudi v bodoče bo udruženje odločno branilo skupne duhovne, socialne in pravne interese stanu in ščitilo državljanske pravice učiteljstva. Pri teh konstatacijah se izlušči samo od sebe vprašanje, koliko je vsak posameznik v preteklem letu prispeval k tej skupnosti in koliko namerava v bodoče. Ali je bil dovol.j aktiven? Ali se mogoče ne zanaša samo na organizačne funkcionarje in čaka na koristi plačane članarinc? To izpraševanje vesti naj bo v naši organizaciji stvar posameznika! Mora biti pa temeljito in pošteno! Zavreči jc treba pričakovanjc lastne koristi ter uspch stanovske organizacije od raznih funkcionarjev kot napačno naziranje društvenega delovanja in kot najgršo netovariško gesto, ki spada najmanj med učiteljske vrste. Polje udejstvovanja je pri JUU tako obsežno in različno, da so jalovi vsi izgovori, s katerimi se hočejo posamezniki otepsti dcla in zagovarjati svojo neaktivnost v organizaciji. Sodelovanje pri rešcvanju stanovsko političnih vprašanj je delokrog za gotove tovariše in delo za zborovanja. Več glav, vcč misli! Medtem pa ne kažejo naši sestanki nobene prave borbenosti, nobcncga zanimanja pri podrobnejših obravnavah; delo je položeno par tovarišem na pleča in »Ijudstvo« pričakuje od njih čudežev. Stanovska politika bi morala tvoriti jedro vseh naših razgovorov! Drugi dobe zopet meSto v kulturno-prosvetnem resoru. Vprašanje naše šo!e, obmejno šolstvo, učne knjige, učni načrti, itd. nudijo premnogo problcmov za pridne roke in mož<«ane, a njih realizacija bi pomenila končno ureditev našega kulturno - prosvetnega stanja. »Učiteljski pokret« je poživliajoč duh v naši organizaciji in nudi prav vsakemu zcio obsežno toriščc udejstvovanja, ako le ima veselje do tega. Je to študij vasi. kmeta in njegovih potreb, njegovega položaja; študij otroka, itd.! Prav tako je sodelovanje, podpiranje in širjenje del Mladinske matice koristen poscl. Mladinska matica je do sedaj največja založnica mladinske literature v naši banovini in prav zato 2.asluži največjo pozornost. Gospodarsko podkovane osebe imajo rriliko sodelovati pri učiteljskih gospodarskih ustanovah. Gospodarska moč stanu je najboljši norok za lepšo bodočnost organizacije. Ako tovarišem in tovarišicam ni drugega mogoče storiti za njih prospeh, naj postanejo vsaj s skromnimi deleži njihovi zadružni člani. Delo za gospodarske ustanove se pokaže tudi v osebni agitaciji za pridobivanje novih zadružnih članov. Isto bi lahko omenili tudi za našo samopomoč in Učiteljsko tiskamo. Pri prvi dvignemo moč s pristopom, druga pa nam mora biti glavna misel pri nakupovanju potrebnih šolskih in pisarniških potrebščin ter različnih knjig. Končno pa je kultuma misija Učiteljskega nevskega zbora tudi privlačna zadeva za vsakega člana, ki hoče prispevati k naši glasbeni kulturi. UPZ goji, prapagira in širi sodobno zborovsko glasbo, izdaja glasbeno-pedagoška dela in skrbi za vzgojo učiteljevpevovodij. Jadikovanje, kritiziranje in čakanje so lastnosti ljudi, ki jim ni do stvarnega dela. Aktivizirano članstvo je potrebno vsaki organizaciji, posebno učiteljski, brez njega je le golo životarjenje in gotova smrt. Učiteljska organizacija stoji sicer trdno, a treba je še, da deluje v tem velikem organizmu prav vsak njegov del in da prav vsak donese svoj delež, pa čeprav v najskromnejši meri — k velikemu delu, ki ga misli izvršiti učiteljstvo. Vir. + JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO je zborovalo dne 17. decembra 1937. dopoldnc ob prav lepi udeležbi m velikem zanimanju za potek zborovanja. Uvodnim besedam tov. predsednika, med katerim je omenil delo in prizadevanje pok. kralja Aleksandra in predsednika Masaryka za ohranitev svetovnega miru ter svobode in samostojnosti jugoslovanskega in češkoslovaškega naroda, je sledilo predavanje Pavle Hočevarjeve: »Masaryk — borec za pravico in resnico«. Na podlagi raznih anekdot in citatov, ki so večinoma posneti iz številne jubilejne literature in Masarykove knjige »Svetovna revolucija«, je predavateljica prav zanimivo opisala Masarykovo mladostno dobo, njegov odnos do žene in družine, znanosti in politike, njegovo propagando za pravico Čehov do samostojne države, predsedniško dobo, jubilej in smrt velikega učenjaka, politika in državnika ČSR. Obširno in zelo zanimivo predavanje je bilo sprejeto s splošnim priznanjem in odobravanjem. Sledilo je situacijsko poročilo o predsedniškem zboru v Celju, o predlogih JUU za finančni zakon leta 1938/39 in o vseh aktualnih organizačnih in stanovskih zadevah. Pred- logi za finančni zakon so bili sprejeti z odobravanjem. Odobren je bil tudi predlog, da naj sc določi poverjenike Slovenske šolske matice za vsako šolo posebej. Po določltvi poverjenikov je sledilo predavanje »Otrok in knjiga«, ki ga je podala prof. drž. učiteljišča ga. Anica Černejeva. Predavateljica je na podlagi lastnega opazovanja in temeljite psihološke študije otroka razvijala naslednje misli: 1. Kdaj se poraja otrokom veselje do čitanja, kaj in kako čitajo. 2. Otroka je treba vzgojiti ne le v vnetega, ampak tudi v razumnega bralca. 3. Nudimo mu vedno le dobre in zanimive knjige, ki morajo biti dovršene umetnine. 4. Začetnikom pokažimo, kako je treba čitati, da jim bo knjiga res v korist. 5. Pazimo, da čitanje ne preide otroku v strast. 6. Skrb za dobre mladinske knjige. Manjka zlasti umetniško pisanih znanstvenih mladinskih spisov in dobrih šolskih čitank, ki bi morale biti po zunanji opremi, čtivu in ilustracijah prava umetnina. Vclika pozornost in splošno odobravanje sta dokaz, da sta predavanji dosegli svoj namen. Vek. Mlekuž, preds. Josip Mihelič, tajnik. +- JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA VZHODNI DEL jc zborovalo v soboto dne 4. decembra v mestni posvetovalnici v Ljubljani. — Navzočih je bilo 51 članov in ilanic. Tov. predsednik Kosin je otvoril zboro vanje in pozdravil vsc navzoče članstvo. — Iz sejc predsednikov sreskih društev banov. sekcije pa je tov. predsednik omenil sledeče: Naša organizacija je in ostane le stanovska; stalnost učiteljstva; službena mesta naj bi sc razpisavala vsak mesec, a zasedala v času počitnic; napredovanje učiteljstva naj bi bilo avtomatsko; ukine naj se delni celibat; poročene učiteljice naj dobivajo polne draginjske doklade; uredijo naj se učni načrti; o zakonu o telesni vzgoji; o prevzemu učiteljstva po banovini; o knjigah Mladinske maticc, ki naj izidejo ob zaključku vsakega šol. lcta. Nato je predaval tov. Lulik iz Rudnika »O šolski pralksi«. V svojem temeljito pripravljenem preda vanju je kritiziral staro šolo s pedagoških in socioloških vidikov. Omenil je razliko kmetov, ki bivajo prav na deželi in v bližini mesta ter konstatiral, da se moramo naslanjati vedno na nivo šolskega okoliša, v katerem službujemo. Zivljenje je torej najboljša pedagoška šola. — Nujno je torej preurediti podrobne učne načrte, ki naj se sestavijo za vsak šolski okoliš posebej ali vsaj za vsako šolsko okrožje. Po končanem predavanju se je razvila prav živahna debata. Ob koncu zborovanja se je sklenilo, da se bo vršilo prihodnje zborovanje v prvi polo vici januarja, na katerem bo predaval tov Žnidaršič iz Črnuč o novem slovenskem pravopisu. Preds.: M. Kosin. Za tajnika: J. Skubic. :i-.'i«, r^ + JUU SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je zborovalo dne 11. decembra t. 1. v Kočevju v izredno slabem vremenu ob udeležbi 42 članstva, kar je 38 %. Iz predsednikovega poročila o predsedniškem zboru v Celju je razvidelo članstvo v glavnih obrisih delo sekcije ob banovinske skupščine do danes. Tov. Drago Vončina je predaval o izvenšolskih momentih, ki kvarno vplivajo na uspehe v šoli. V predavanju je razdelil kočevski srez v dva dela, ki se po socialnih prilikah razlikujeta eden od drugega. V slabšem predelu okraja slabo vpliva na uspehu v šoli oddaljenost posameznih vasi do šole, siromaštvo, pomanjkanje učnih pripomočkov, uporabljanje otrok za domača dela, slaba pre- hrana. V boljšem predelu okraja, kjer so velike vasi, so pa učenci zelo razbrzdani, ne poznajo vzajemnosti in tovarištva, z rafiniranostjo in močjo skušajo prevladati švojega tovariša, nevosčljivost in zahrbtnost jim hočeta biti sredstvo, s katerim bi se dvignil nad druge, ne pa srčna kultura. Vse te ovire, ki zmanjšujejo napredek v šoli, bi bilo mogoče premagati le z dobrim poznanjem socialnih razmer kraja (učiteljska stalnost!) in pouk prikrojiti tako, da bo šola postavila takega človeka v življenje, ki ne bo samo natlačen z učenostjo, temveč bo znal življenjc razumevati tako, da bo vse kulturne dobrine uporabIjal v prospeh vsega človeštva, katerega majhen del je vsak posameznik. Vsak posameznik pa del celote, kateri mora služiti in ji koristiti. Poverjenica odseka učiteljic, tov. Draga Trobiševa, je povedala nekaj uvodnih misli. kako bi se poživelo delo odseka med tovarišicami. Sprejeti so bili sledeči predlogi: 1. Članarina za »Naš rod« naj se ne zviša. ker starši težko plačajo naročnino, a knjige naj izidejo pred sklepom šolskega leta. 2. Clanstvo je odklonilo obvezno bolniško zavarovanje, ker bi s tem izgubilo ugodnosti, ki jih že ima (brezplačno zdravljenje v bolnicah). 3. Vsak član stanovske organizacije bo po možnosti tudi član Samopomoči, kar bo celoti v korist. 4. Današnji izostanek članstva je opravičen radi slabega vremena. Izključeni pa bodo člani, ki trikrat neopravičeno izostanejo od zborovanj. Janežič, preds. čok, tajnica.