108. številka.
V Ljubljani, v torek II. maja 1918.
U. leto.
LOvENSKI
»Slovemki Narod* velja po poeti i
xa Avttio-Ogrtko: za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej    . K 40—
EL% " i • • . 20-četrt leta    „       »    .  .   . 10 —
ni mesec   m      «... 3-50
celo leto naprej   ....   K 45 —
za Ameriko In vse drage dežele: celo leto naprej  ....  K 50*-
Vprašanjem glede taseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Dpravnlstvo (spodaj, dvoriSče levo). Knalova ulica št. 9, telefon it 85.
Iskal« vaak aaa xvacar iz rta mil nedelja la prozaike.
Inseratl se računajo po porabljenem prostoru in sicer   1 mm visok, ter 54 mm Širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte In zahvale (enak prostor)  20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Nori naročniki naj pošljejo naročnini vedao    *gr po nakaznici. Na samo pismene naročbe brez poslatve denarja se ne moremo nikakor ozirati. „Narodna tis ara i11 telefon it. 85.
celo leto naprej pol leta „
.Slovenski Narod* velja y Ljubljani
dostavljen na dom aH če se hodi ponj t
• • • • K 38*— I četrt leta m .....18-— I na mesec „
Posamezna itevilka velja 20 vinarjev
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništva: Knallova nllca it S (v L nadstr. lev .v, telefon it 84
PoSIm/je o »slovenskem RurziT na Južni železnici.
Kdor pozna razmere pri Južni železnici in vzame v roko štev. 6 obskur-nega mariborskega lističa »Deutscher Montag«, kamor odkladajo mariborski nemškonacijonalni železničarji ekskre-me Ete svojega duha, ta mora domnevati, da živimo v deželi Kanibalov. Našim nemškim železničarjem ie vse premalo, kar počenja ravnateljstvo Južne železnice s Slovenci, oni hočejo snesti slovensko osobje, sosebno slovenske železniške uradnike, z lasmi vred. Ta politična histerija politikujočih nemških železničarjev se pojavlja v velikih postajah naših obmejnih krajev od dne do dne hujše: tudi »internacionalni« sodru-£i ne zaostajajo. Slovensko osobje Južne železnice v teh krajih ni niti varno življenja. Ti nemški železničar]:, ki po svojih zmožnostih in po svojem značaju niti niso vredni odpeti jermenov slovenskim, tovarišem, se postavljajo na neko nam neumljivo. vzvišeno stališče in hočejo vse komandirati. Taka lepa družba se n. pr. najde v Spod. Dravogradu in naznani slovenskima uradnikoma bojkot, da občuje z njima zanaprej samo s 1 u ž b en o. Če je vodja te deputacije železniški uradnik Domaingo tudi pristavil, da bojkotira Slovence tudi v denarnih zadevah, kadar je treba jamstev za »pump«, zgodovina ne pove. Slovenski železničarji si pač ne delajo nobenih žalostnih ur. če se otresejo tako dvomljive družbe kakor so nem-skonacijonalni železničarji, le želijo, da bi ta bojkot izvajali vsepovsod konsekventno. Na take smešne deputacije ima slovenski železničarji pomilovalen posmeh in Zaglobov izrek: »Mrtvo tele je mahnilo z repom«.
V omenjenem lističu je izšel članek, pisan iz krogov mariborskega železni-čarskega uradništva, pod imenom »slovenski kurz pri Južni železnici«. V prvi vrsti se zaletava v prometnega ravnatelja Prašnikarja in ga imenuje — risum teneatis amici — »der slov. Hetzapostel der Direktion«, »der slovenisehe Ver-kehrsdirektor«, kateri ima intimne stike z ministrom 2olgerjem! Vsak slovenski železničar ve, kaj pomeni ravnatelj Praschniker v zgodovini slovenskega železničarstva. Vsakdo se z bridkim srcem spominja, ko je ta slovenski »Hetz-apostel der Verkehrsdirektion« favoriziral gonjo proti slov. železničarjem kot pokoren sluga Volksrata in točen izvršitelj njegovih vsenemških želja. Ce bi imel ta »slovenski« ravnatelj iskrico čuta pravičnosti, bi se moral upreti tem preganjanjem in Ščititi slovenske železničarje, ker je moral vedeti, da so nedolžni. In tak človek, ki ima na vesti vso gonjo proti slovenskim železničarjem, tak človek, čegar ime izgovarja vsak slovenski železničar s kletvico na ustih, je mariborskim železničarjem premalo šovinističen. Toda v omenjenem članku ni Prašniker glavna oseba, ampak cela gonja je naperjena proti gosp. inšpektorju Vrečkotu. Ta lepa družba ve dobro, da treba Prašnikerju pokazati najprvo nemškonacijonalen bič, pod katerim bode zlezel pod klop in spolnil vročo željo mariborskih nemškonacijo-nalnih železničarjev — da izgine gospod Vrečko iz Maribora. Ni namen teh vrstic braniti g. inšpektorja Vrečkota, ki je nad to gonjo zvišen, da ga ne doseza blato iz nemškonacijonalnih kloak, marveč hočemo dokazati, da ima nemško-nacijonalna gonja svojo jedro — in to je tudi iz članka razbrati —- v strokovnem znanju gosp. inšpektorja. Vrečko ba;e zahteva preveč v službi in izrablja personal! Kakor znano, se velik del nemškega uradništva rekrutira iz fali-ranih in prepitih nemških buršakov in iz takozvanih »švindel-kurzovcev«. Da taki ljudje niso zmožni v polni meri za tako službo — kakor je železniška — je umevno. Svojo nezmožnost zakrivajo z veliko navdušenostjo, z denunciranjem tistih tovarišev, na katere stroške pre-lenariio vsa službena leta. Koliko takih parazitov poseda dan na dan brezdelno v skladiščnih pisarnah velikih postaj in kljub temu, da se jih radi dolgih prstov, radi pijančevanja ali radi ^ »prirojene« zmožnosti ne more porabiti nikjer, nosijo prvi zvonec v postaji in nastopajo kot kolovodje nemškonacijonalne gonje, ki ima namen slovenske uradnike, na katerih račun lenarijo, utopiti v žlici vode. Oni se čutijo poklicane, ob vsakem slovenskem uradniku vzdigniti svo!° nemškonaciionalno nožico, kakor delajo cucki ob oglih. Da je g. inspektor Vre-
čko mož dela in energije, tej gospodi na poti, je umevno, kajti on žuga očistiti Avgijev hlev na mariborskem glavnem, — koroškem in tezenskem izmi-kalnem kolodvoru. Da je uprava Južne železnice v letu 1914. dala toliko dobrih uradnikov vojni upravi na razpolago, da je toliko dobrih uradnikov prestavila na zakotne postaje stranskih prog, vse to na izrecno željo nemških železničarjev — je naravno, da se je radi skrčenja delavnih moči služba oteŽko-čila. Da se pritožujejo, da jih gosp. insp. Vrečko izrablja, tega on ni kriv, ampuk zakrivili so sami in naj pokažejo sedaj v službi isti patrijotizem in isto požrtvovalnost, ki so leta 1914. kazali pri pogonu na slovenske uradnike. Če gospod inspektor Vrečko ni zahteval preveč od slovenskih železničarjev, med katerimi je dolgo let služboval, in kateri so vršili slu:r:bo pod čisto drugačnimi okol-ščinami kakor v Mariboru, tako gotovo tukaj ne zahteva preveč. Če nemško-naciionalni železničarji niso kos svoji službi, tudi za to ne more gosp. inso. Vrečko. Kriva edino je uprava sama. ki je sprejemala manjvreden materral v službo. Dopisnik namigava, da se bode o insp. Vrečkotu govorilo na mariborskem Volkstagu — alias — da gospod Vrečko ni več varen življenia v Mariboru. Če se z?odi g. Vrečkotu koKčkaj, je iskati povzročiteljev med mariborskim železniškim uradništvom in kriva je uprava Južne železnice. r-.e nazadnje »slovenski« ravnatej Prašniker. ki gleda mirnim očesom, kako se grdi' cd nemškonaeiionalne železničarske dninah zmožen in vesten uradnik, ker je slovenskega pokolenja in na+ančen v službi. To je slovenski kurz Tužne železnice, ki se je tudi v zadnjem času poudaril z *zaunnim« navodilom nreti »poli^ikujočim« železniškim uradn;kom (razume se — samo proti Slovencem).
Uolksiag v Mariboru.
Maribor, 12. maja.
Teden dni so agitirali na žive in mrtve: po vseh nemških listih, pričenši pri naši »Marburger Ztg.« in nehavši pri »Tagespošti«. Maribor stoje z okolico najmanj do 40.000 prebivalcev. Kar pa smo tu videli, je bilo v prvi vrsti na stotine neodrasle mladeži, mnogo radovednežev in — mnogo Slovencev, ki so si hoteli od blizu ogledati rjovečega zmaja. Vse skupaj torej nekaj bolj kla-vernega. Tudi to bodi omenjeno, da ni bilo slišati prav nič posebnoga pritrjevanja, dasi je bilo med množico pomešanih mnogo plačanih, ki bi naj skrbeli za aplavz. Porazgubil se je po širnem Glavnem trgu v ječanje majhnega otroka.
Mesto se je pripravilo za »Volks-tag«, toda, kakor smo pozneje opaziti, le bolj površno. Zastave so vihrale po Meljski in Tegetthoffovi cesti. Gosposki ulici, nekaj na Glavnem trgu, a v stranskih ulicah in cestah, ki so obljudene s takozvanimi boljšimi krogi, ni bilo skoro nikjer nobene zastave. Neki hišni posestnik se je bridko pritoževal, da je bil prisiljen izobesiti svojo zastavo, ker so mu grozili sšikanami. No. oni v notranjem mestu, se niso pustili ustrahovati in ulice so ostale prazne in molčeče.
Zupan dr. fians Schmiderer je kot častni predsednik pozdravil goste in zborovalce. Pripomnim, da ni bil navzoč niti en nemški poslanec, menda niti ne deželni poslanec N e g e r. Schmiderer je napravil svojo stvar bolj na kratko in pozval navzoče, da se merajo trdno skleniti in ne preje odnehati, dokler ne pridejo do ob al i »s i -njega Jadranskega morja«. — Za njim je zapel svojo staro jeremijado uskok dr. Ernst M r a v 1 a g, z le malo izpremembami. Tudi to pot je trdil, da smo Slovenci vsi veleizdajalci in da so to tudi bile vse naše leta 1914. po nedolžnem preganjane žrtve, da se jih pa ni moglo obsoditi, ker so vse za nje obremenilni materijal že preje uničili in se jim ni moglo ničesar dokazati. Je tudi trdil, da so so Spodnjem Štajerskem Slovenci nabrali le 10% vojnih posojil, dočim so jih Nemci podpisali leto za letom ostalih 90%. To je infamnost, ki kaže pač Mravlagovo kopito. Seveda tudi ni šlo, da bi se ne obregnil ob nad-poročnika drja Pivka. O zadevi je govoril, da so ga poslušalci občudovali odprtih ust in več kot eden je vprašal: »Ali je bil poleg?« Tudi ta poceni tri-umf prepuščamo njemu; vemo, da se bode še kesal, on in marsikateri. V St
IT ju in v Gradcu si je tudi privoščil dinastijo in vlado. Danes pa je bil mož v tem pogledu nekoliko skromen; ne vemo, ali je to posledica »novega k u r z a« ali pa ie res. da je dobil od nekodj nos, saj celo pravijo, da je bi! glede dinastije in vlade v Leobnu silno I revi Jen in vzdržen. Ker pa si svoje »Schlagerje« za politično ocvrtie ali de-zert hrani, je tudi to pot šele na koncu sprožil svoj glavno modrost in trdil, da so Nemci le na jeziku veleizdajalci. v srcu pa naiboljši patri o t j e. ki vselej dado cesarju in dr-.':tvi njihovega, o Slovencih more seveda le nasprotno trditi: oni so na jeziku patrijotje in v srcu veleizdajalci. Pustimo mu veselie, saj dosti jih ni bilo. ki bi mu bili dali vero!
Pritepenski dr. M a y e r iz Ino-mosta je to pot nadomeščal v vlogi drja Mravlajja, 07ir. vsenemŠkega urednika Zeidlerja. Odrinil! je po vladi, da se je kar kadilo, nafskrajneje pa se je obnašal, ko je govoril proti dinastiji. Videli smo vladnega zastopnika, kl si je skoro nepretrgano delal beležk e. Stvari ne boderno izgubili iz vidika. Smo radovedni, kakšne bodo posledice te pazljivosti vladnega komisarja. Po Maverjevem govoru je bila sprejeta običajna rezolucija proti delitvi dežele in samostojni Jugoslaviji, zahteva, da se nemudoma ustavi delo za jugoslovanske zahteve po majniški deklaraciji itd.
Po zborovanju je šla tol^ica kakih 50 mlečezobih srednje in l}adskošol-sk'.h gojencev, meščanskih šolark in neizogibni »Deutsches Tochterheim« skozi del mesta, pojoč posebno pred Narodnim domom in hišo poslanca Ver-stovška anfiavsfc Rhcin<   Seveda s<
i »Die \Y?;V.t ara nikdo od mladeži ni pustil izzivati ali razburiati. Namen, da so ravno mladež nagnali, ie bil prozoren: Videli so. da je tekom noči prišla orožniška asistenca 30 mož in da je bila tudi v vojašnicah priprava. Otroke, žene in dekleta psovati in napadati dejansko, to je nemška mariborska kulturna manira. Slovenci si še s tem nikdar nismo pomazali rok in si jih tudi v bodoče nikdar ne bodemo brez skrajne potrebe. Do rabuk in nemirov čez dan ni znano, da bi bilo prišlo. Tudi na večer ne. Nemška tre:ma publika ie popoldne drvela v gostih masah na deželo; iz previdnosti.
H koncu še: če so naši hujskači zadovoljni, posebno z moralno klofuto, ki so jo dobili — mi smo!
h Btffei m l *Mfc
Dunaj, 13. maja. (Koresp. urad.) Cesar je dne 12. maja obiskal nemškega cesarja v slavnem stanu. V spremstvu našega cesarja so bili poleg osebnega spremstva minister zunanjih zadev grof Burian, šef generalnega štaba baron Arz in veleposlanik v Berlinu princ Hohenlohe. Z nemške strani so se udeležili sestanka državni kancler gfm. von Hindenburg, general von Lu-dendorff, državni tajnik von Ktihlmann in nemški veleposlanik na Dunaju grof \Vedel. Med visokima zaveznikoma in njih svetovalci je prišlo do prisrčnega razgovora in do podrobnega razmotri-vania vseh temeljnih političnih, gospodarskih in vojaških vprašanj, ki zadevajo sedanie in bodoče razmerje med obema vladarjema. Medtem je prišlo do popolnega sporazuma v vseh teh vprašanjih in do sklepa izgraditi in poglobiti obstoječe zvezno razmerje. Smer nameravanih pogodbenih dogovorov je v principu že dovršena. Med razgovori se je razveseljivo konstatiralo, kako visoko se ceni z obeh strani sedaj tudi v obrambni vojni tako siiaj-no preizkušena dolgoletna ozka zveza med Avstro - Ogrsko in Nemčijo.
Dunaj, 13. maja. Poluradna »VViener Allgemeine ZeitunR« priobčuje: Vojna, ki traja sedaj že štiri leta. je dokazala, da ni bila Rusija edini takorekoč latentni sovražnik obeh zavezniških držav in naravna posledica tega spoznanja mora biti ožja spojitev obeh centralnih držav v obrambo tndi proti vsakemu drugemu napadu od vsake druge strani. Izrecno naj se pri tem naglasa, da obnovljeno In izboljšano zavezniško razmerje ne sme zasledovati nobenih agresivnih ciljev, marveč mora imeti samo defenzivne namene. Glede temeljnih smeri obnovitve zavezniške pogodbe je prišlo do popolnega sporazuma med obema deloma in sedanji sestanek cesarjev tvori takorekoč končno točko pogajanj, ki so se vršila že dolgo časa. Še eno pa je treba konstatirati. Novo izgrajena zveza nikakor ni v protislovju z idejo zveze   narodov. 2e
vnaprej se mora vzeti ententi možnost komentirati uspeh dogovorov v nemškem velikem glavnem stanu v tej smeri. Obnovljena zveza tvori nasprotno povečano garancijo za mir v slučaju, da obstoja pri naših nasprotnikih preko vojne tendenca za nove napade, če pa pride do zveze narodov, potem ostane vsaka potreba obsežnih obrambnih sredstev. Sestanek obeh cesarjev v nemškem glavnem stanu je imel vsekakor nad vse pomemben In razveseljiv rezultat, da je namreč določil in izpopolnil ter ojaeil preizkušeno zvezo   tudi za bo-
doču st
Herolin. 13. maja. (Kor. urad.) Uradno poročilo o poteku obiska cesarja Karla v nemškem glavnem stanu, pravi, da uspeh razgovorov ni samo za sedanji vojni položaj, marveč tudi za trajno zgodovinsko razmerje med obema centralnima državama največjega pomena. Francoski vladi bo sedaj pač popolnoma jasno, da so se ponesrečili njeni poskusi zastrupiti osebno razmerje med obema vladarjema in zasejati kal nezaupanja v zvezno razmerje obeh držav. Gre za to, da se za čas miru ustvarijo v zvezi one garancije, ki ;o naj ščitijo rroti morebitnim bodočim nevihtam. Sestanek v glavnem stanu je potisnil pečat pod celo vrsto izjav, v kateri sta se oba vladarja s svojimi narodi vred v vojni in miru izkazala trdno zvezana.
Dunaj, 13. maja. Poročila, ki prihajajo iz nemškega -clavneea stana, dajo spoznati, da bo prišlo v kratkem do važnih odločitev med obema zavezniškima državaina. Uvodna pogajanja so se bila vršila že več mesecev. Bila so politici.e in vojaške narave ter se v ofici-jalnili komentarjih zatrjuje, da ostanejo tozadevne razmere v bistvu neizpreme-Hjenfe, da pa se bodo prilagodile izpre-m en j enemu svetovnemu položaju. V glavnem gre za gospodarska podajanja, in za pogodbe na polju trgovine in industrije. Zatrjuje se, da gre za ozko gospodarsko združenje tudi za čas po vojni. Podrobnosti bodo izdelale posebne komisije.
Duna.% 13. maja. Nemški poslanci so sprejeli poročila o pogajanjih v nemškem glavnem stanu z velikim zadovoljstvom. Oni naglašajo absolutno potrebo enotnosti izvežbanfa armade in ozkega stika vodilnih vojaških krogov ter izmene generalnih štabov. V gospodarskem oziru naj se sklene brzojavna zveza, ki pa naj bo le prehodnica za na-d?!jno gospodarsko dolgoletno združe-nic. Čehi in Jugoslovani bodo v parlamentu in v delcgaciiah najostreje nastopali proti tem pogodbam. Polinki in Ukrajinci pa se še niso odločili glede svojega stališča.
Gospodarska pogodba z Slosnunijo.
Dunaj. 13. maja. (Koresp. ur.) Danes se objavljajo separatne pogodbe glede podrobnih vprašanj mirovne pogodbe z Romunsko.
Pogodba glede petroleja se glasi v svejih bistvenih določbah tako - le: Romunska vlada daje za dobo 30 let najemni družbi petrolejskih pokrajin (Ollandereien-Pachtgesellschaft) z omejenim jamstvom izključno pravico izrabiti romunske državne pokrajine, za katere 1. avgusta 1914 nI biLi <la.ua nobena petrolejska koncesija, da poišče, dobiva in izdeluje petrolej, zemeljski nlin. zemeljski vosek, asfalt in druga hitumina. Glede pravic romunske države se določa: Država dobiva tekom treh mesecev po poteku vsakega koledarskega leta zapadlo odškodnino 8 odstotkov romunske trgovske vrednosti preteklo leto dobljenega petroleja. Poleg tega dobiva delež na dobičku, ki se izračuna po znesku, kateri se po postavku 8 odstot. določi kot dividenda in se veča kakor se veča produkcija. Družba se zaveže, da bo tekom prvih 15 let vsakih 5 let postavila po 100 sond in jih bo neprenehoma vzdržala v delu. Pri razdelitvi dobička nai se daje prednostna dividenda 6 odstot., drugi čisti dobiček pa se enakomerno razdeli na posamezne temeljne deleže. Skupni znesek prednostnih deležev določa nemška vlada ter ne sme presegati 10 odstotkov vsega kapitala. Po predlogu družbe bo romunska vlada pogođeno pravico Izrabe dvakrat podaljšala za nadaljnl čas po 30 let. Pri prvem podaljšanju se zviša odškodnina na 9 odstotkov, pri drugem podaljšanju pa na 10 odstotkov. Romunska ustanovi državni monopol za petrolej ter izroči izvršbo monopolske pravice trgovski monopolski družbi, ki jo ustanovi finančna skupina, katero določita nemška in avstro - ogrska vlada. Družba se ustanovi kot delniška družba na Romunskem z glavnim sedežem v Bukarešti. Trgovska monopolska družba ima izključno pravico izvoza petroleja in petrolejskih izdelkov iz Romunije. Izvoz surovega olja in izdelkov iz petroleja na Romunsko Je prepovedan. Čas, kdaj stopi trgovski monopol v veljavo, določi nemška vlada.
Glasom gospodarske pogodbe mora prodajati Romunska Nemčiji in Avstro-Ogrski preostanke dežele na žitu vseh vrst vštevši olje, krmila, sočivje. perutnino, živino, meso, tkanino in volno za produktivna leta 1918 in 1919. Krušno žito se sme dobaviti v obliki mlevskih izdelkov do 6 odstotkov. Za sedem let po letu 1919 se zaveže Romunska dobaviti te predmete Nemčiji, Avstriji in Ogrski, če bodo te države to zahtevale. Cene so določene za vsakih 100 kg tako - le: Pšenica in rž 3s lejev. Ječmen 29 lejev. oves 29. koruza 29, pioso 31, fižol 47, grah 42, gorčica 65, lar 75, seme solnčnih rož 55 lejev.
Pogodba glede plovstva določa popolno enakost v postopanju napram nemškim, avstrijskim in ogrskim ladjam ter nemškim, avstrijskim in ogrskim podjetnikom In nastavljencem pri izvajanju plovstva na Donavi ter uživanje vseh predn isti pri uporabi javnemu plovstvu določenih naprav in uredb. Blago nemškega, avstrijskega in ogrskega izvora na ladjah tujih držav uživa obojestransko pravico največje ugodnosti. Romunska vlada bo dala nemškim, avstrijskim in ogrskim plovstve-nim podjetjem z rednim osobnim aH blagovnim prometom primerne kose obrežja za ustanovitev zalog pristanišč in izkrce-valisč ter za zaloge premoga za 30 let v najem. Nemčija bo za čas, ko bo Romunija predajala Nemčiji, Avstriji in Ogrski svoje preostanke na žitu pod posebnimi pogoji prepustila svoje v raznih donavskih prisia«-niščih ustanovljene žitne In premogovne elevatorje.
Pogodba stopi v veljavo po temeni ratifikacij.
Se eno ceiarjevo lastno«
rožno pismo.
Rotterdam, 11. mala.   (Kop. urad.)
Pariški poročevalec >Manche«ter Guar-dianac poroča: Drugo pismo cesarja Karla ie očividno vai-
nejše, kakor prvo. Cesar pravi v tem drugem pismu, da je prepričan, da more pregovoriti Nemčijo, dasklene mir pod pogojem, da zavezniki o m e j e svoje teritorijalne zahteve na Alzaciio Loreno. Kar imajo Nemci zasedenega ozemlja, bodo seveda opustili in obnovili suverenost Belgije. Cesar je zaprosil, da naj se privatni začai pisma spoštuje. Francoska vlada ie poleg tega s častno besedo obljubila, da ga ne bo izdala. Poincare je med pogajanji predlagal, da nai Avstro - Ogrsko zamenja proti Sleziji Trst in Trentin na Italijo, cesar Kari pa je nato odgovoril, da obstoja proti temu vnžon pomislek, da namreč ima monarhija Trenti n zaseden. Francoska pa Šlezije nima zasedene.
Ribot je odgovoril na vpraSanje odseka za zunanje zadeve, da mu je bilo na prosto voljo dano, da ali odkloni oredlog avstrijskega vladarja, ali pa prelomi z Italijo. Kibot ie vatrajal pri tem. da se je izjavil Llovd George — še le po dolgem obotavljanju — za odgovor, ki ga je želel Sonnino in ki odklanja zahteve avstrii^keca vladarja. Llovd George je baje večkrat nagla?al važnost avstrijskih nredlogov ter se ie zastavljal za željo, da naj se ne opusti t.iko dobra prilik.* skleniti mir. Poinra-re pa ie prineipijalno ugovarjal vsem mirovnim pogajanjem ter trdil, da je mosore vojno končati samo po popolni vojaški zmagi entent«-
Poročevalec >Manohestor Guardi-ana< sporoča nadalje, da so se preteklo polotlo zonet stavili predlocri in sicer Briandu. Poročevalce prokliruje prejšnje sporočilo, da se je Ribot z vsomi zavezniki posvetoval o pismih cesarja Karla. Ruska in ameriška vlada sta bili informirani še le, ko so bili predlogi odklonjeni.
Kakor izve c. kr. brzojavni kores-pondenčni urid z morodnine stran!, pisma cesarja Karla, ki fe objavljeno v tem članku, sploh ni ter se mora to označiti zopet kot nova potvorba en-tente.
Hn Movllt
Na binkoStrto nad9ejo ob 2. popoldne govori v Trbovljah pri Špancu načelnik jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec, ž njim prideta ljubljanski poslanec dr. Vladimir Ravnihar in domači poslanec dr. Ivan Benkovič.
Shod bo veličastna manifestacija za jugoslovansko deklaracijo!
*
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD % inc 14. maja 1918.
103. 5tev
živahni ton no italijanski gorski fronti.
. NASE URADNO POROČILO.
Dunaj. 13. maja. (Kor. urad.) i    Na Italijanski gorski fronti Je celof-jlto bolno delovanje trajno živahno. —
Stf generalnega Štaba.
Italijansko bojišče. Iz vojaškega razmotrivanja 13. maja. Na jugozapadni fronti so se razvili manjši boji iz obojestranskih izvidov. Italijan suva, ker iso bile njegove slabe izvtdne čete povsodi aavrnjene, z močnejšimi silami na naše £rte In razvija razventega Živahno letalsko ■irridno delovanje. Naše nazdevne topovske pozicije obsipa z močnim ognjem, hoteč 'motiti utrditev novih baterij. Naše dovozne teste se nahajajo v ognju njegovih dalekosežnih topov. Z ob tipa van jem vse naše 'fronte od Pasubiia do izliva Piave upa dobiti Jasnost o razdelitvi naših sil in o naturanju večjih četnih mas, da bi potem inogel izvajati posledice glede na naše napadalne namene.
Italijanske Izgube v soških bitkah. Dunaj, 13. maja. (Kor. ur.) Kakor poročajo listi, so izgubili Italijani v svojih enajstih soških bitkah skupno 634.000 knož. K temu pride še 1,200.000 ranjenih, ki !so mogli oditi zopet na fronto. Tekom naše Jesenske ofenzive leta 1917. so imeli Italijani mrtvih 800 oficirjev in 36.000 mož, ranjenih 3200 oficirjev in 120.000 mož, vjetfli ^10.000 oficirjev in 285.000 mož. Skupna sovražnikova izguba od začetka vojne znaSa 2,250.000 mož.
ITALIJANSKO  URADNO POROČILO.
. 12. m a j a. Na gorski front! živahno obojestransko patruljsko delovanje. Naše patrulje so vdrle v sovražno postojanko na hribu Orso, uničile posadko v boju z bajoneti in bombami in prinesle eno strojnico s seboj. V pokrajini Soiarola smo razpršili sovražen oddelek, mu prizadejali iz-^be in vplenili nekaj materijala. Na raznih točkah okoliša Asolcne so bili sovražni oddelki.ki so prodirali proti našim sprednjim stražam na hribu Montella (gorenja Solina Noče), severno Brentonica (Lasarin-ska dolina) in na pobočjih hriba desno v Brenti, zavrnjeni in z našim ognjem razpršeni. Običajno obojestransko artiljerijsko "delovanje v Vallarsi, v Brenti in vzdolž Piave. Nekaj sovražnih letal je bilo sestreljenih v zračnih bojih.
Angleški zračni nanad na Kotorski zaliv. Dunaj, 13. maja. (Koresp. urad.) Iz jvolnoporočevalskega stana se poroča: Dne \10. maja popoldne je napadlo šest angleških letal vojno pristanišče v Kotora z bomba-ad, ne da bi napravila izgube ali materijalno škodo. Eno letalo je padlo na tla. Le-jtalci so bili nepoškodovani vjeti.
Pred novo ofenzivo na Francoskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolln. 13. maja. (Kor. urad.) £ - Zapadno bojišče. Na ozemlju Kemmla le trajalo živahno artiljerijsko delovanje v zvezi s krajevnimi infante-jilskimi praskami. Tudi na ostalih bojnih odsekih je zvečer večkrat oživelo. V dolini Ancre jugozapadno Alberta Je bil •zavrnjen angleški delni napad. Na mnogih frontnih mestih je sovražnik nadaljeval svoje iz vidne sunke. Pri odbijanju teh sunkov smo vjeii nekaj vjetnikov.
V aprilu znaša izguba sovražnih, zračnih bojnih sil na nemških frontah 15 •priveznih zrakoplovov in 271 letal, od teh 122 za našimi črtami, ostala so onstran sovražnih pozicij p2dla na tla, ka-Icor se Je dalo spoznati. Mi smo Izgubili v boju 14 priveznih zrakoplovov hi 123 letal.
Z drugih bojišč nič novega. — v. L. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolln, 13. maja. (Kor. urad.) Z bojišč ničesar novega.
Dunaj. 13. maja. Na francosko - angleški fronti se razvijajo manjši boji. Pričakovati je novega nemškega napada. Francoska artiljerija skuša tu najti na fronti od Dixmuidena tja preko Novona točko, kjer podo Nemci pričeli s svojo novo ofenzivo.
Ženeva. 13. maja. Vojni poročevalec »Tempsa« poroča: V pokrajini pri Kemme-lu so zažgali francoski grenadirji neko s jplamo krito šupo, v kateri so imeli zaprte [vojaka nekega nemškega oddelka strojnih pušk. Vsi Nemci so zgoreli. Baje so storili Francozi to zaradi nelojalnega postopanja nemških vjetnikov. Uradnega pojasnila pe ni.
Berolln, 13. maja. (Kor. urad.) Dne ilO. maja zvečer so napadle francoske čete močne nekako eno stotnljo, naše pozicije v {gornji dolini pri Miinstru v Vogezih. Vsled našega dobro ležečega artilerijskega ognja In ognja strojnih pušk so se morali s težkimi izgubami vrniti v svoje jarke. Naše Jzgube so obstojale v enem lahko ranjenem. Kljub silni francoski potrati municije kakih 5000 strelov, med njimi plinove granate in kljub ognju na neki sosedni del fronte, ki naj bi naše premotil, je bil napad popolnoma ponesrečen.
Berolin, 13. maja. (Kor. urad.) Pretekli teden je poskušal sovražnik v okolici Kemmla z neprestanimi napadi zopet zavzeti izgubljeno ozemlje ter se približati feori sami. Kljub" silni potrati artiljerijske municije pred takim napadom in kljub brezobzirnemu zastavljanju vedno novih in močnih sil. nI dosegel svojega namena. Dne fll. maja ob 6. ziutraj je sovražnik po kar najsilnejši artiljerijski pripravi proti fronti 'Vormezeele - Kemmel napadel zopet z močnimi angleškimi in francoskimi silami, ni pa razširil svojih napadov na celo omenjeno črto. Napadal ie od nas dne 8. maja zavzeto višinsko ozemlje, zlasti fermo Vrouwedyk. Po ljutih bojib.ki so trajali ves Slan in velik del noči, je ostala ferma v nemških rokah. Po najsilnejših bojih so bl!e Od našega ognja decimirane napadalne čete sovražnika prisiljene ustaviti se na pobočju višinskega hrbta vzhodno od potoka Vvver, ter poslati nekaj postojank proti •Višini 44.
Vsled protisunka z boka od ceste fvyefsstraete - ffallebas smo jih potisnili tiefj nazaj, prt fermi Vrouwedyk  pa smo
uničili neka! gnezd strelcev, ki so bili naj-
delj prodrli. Boji za nekatera francoska gnezda Še niso končan!.
Deli neke nemške stotnije so bfll dolgo časa odrezani za sovražno fronto, kjer so se branil) najžilavejSe in so povzročili sovražniku težke izgube. Potem, ko so sovražnika stisnili, so zopet dobili zvezo s svojimi. Oproščeni strelci pripovedujejo, da je bila sovražna infanterija trajno pod težkim ognjeni nemške artiljerije in da je krvavela. Dne 12. maja zgodaj zjutraj se je stopnjeval sovražni ogenj zopet do take ljutosti, da so naše čete pričakovale nov napad. Ta pa ie Izostal vsled protlučinka našega artiljerljskega   ognja.   Vjeli smo
ponoči številne Angleže in Francoze najrazličnejših delov. Bili so, ko so šli v boj, kakor tudi pri ojačenju, popolnoma razkropljeni in so se bojevali  brez podpore.
Pozneje so si očitali drug drugemu svoje vjetnlštvo In Izjalovljenje napadov. Razburjenje med vjetniki v tej točki je tako naraslo, da so se zmerjali v navzočnosti nemških vojakov in bi se bili celo kmalu spopadli. Raditesa so bili odpravljeni v ločenih kolonah. Vsi so soglasno trdili, da so bile krvave izgube Angležev in Francozov tudi ta dan kakor prejšnji in ponoči od včeraj na danes strašno velike.
Z 0:
"h
»ncr
.Si.. ..•
ti
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 12. maja. (Kor. urad.) Ma-cedonska fronta: Pri Bitolji. v loku Crne in vzhodno od Dobrooolja deloma živahnejše streljanje na obeh straneh. V okolici Moglene smo razkropili ojačene srbske patrulje. Zahodno od Vardarja in pri Doiranu se ie ojačil sovražnikov artiljerijski ogenj. Na pred-polju vzhodno od Dolranskega jezera in severozahodno od Seresa smo z ognjem razkropili grške poizvedovalne čete.__
Rusija — nemško varstveno ozemlje. Berolin, 13. maja. (Koresp. ur.) Reii-terjev urad poroča baje iz Moskve: Nemški poslanik grof Mirbach je izročil ljudskemu komisarijatu ultimatum nemške vlade s celo vrsto zahtev, katerih sprejetje bi napravilo Rusijo za nemško varstveno ozemlje. VVolffov urad je pooblaščen konstatirati, da je to poročilo brez vsake nod-lnge. Pogajanja z ljudskim komisarijatom stoje skozinskoz na podlagi Brest Litovske mirovne pogodbe ter zadevajo izključno tehnično izvedbo v njej izrečenih pogodb. Vrše se v absolutno spravljivem tonu ter imajo po svoji celotni naravi značaj, ki nikakor ne more vzbuditi suma kakega ultimatuma.
Ukrajina In Velika Rusija.
Kijev, 13. maja. Lienin je brzojavno naroČil ruski mirovni delegaciji, ki je dospela v Kijev, da naj nadaljuje mirovna pogajanja z vlado Skoropadskega. S tem je. kakor pravijo kijevski listi, nova vlada od Velike Rusije priznana.
Kijev. 13. maja. (Koresp. ur.) Ukrajinska vlada se je z rusko vlado pogodila, da se mirovne pogodbe med obema vladama ne bodo vršile v Kurzu, marveč v Kijevu. Obojestranske delegacije se bodo že v najkrajšem času sestale v Kijevu.
Jasnost o Finski.
Stockholrn, 13. maja. (Kor. ur.) Ruski zunanji minister Čičerin je ukazal dne 30. aprila poslaniku Joffeju v Berlinu, da naznani nemški vladi in svinhufvudu imenovanj? polkovnika Kovanka za ruskega zastopnika v Finski in da protestira proti zaplembi ladij ruskega Rdečega križa s strani finske vlade. Ruski mornariški komisar je oficijalno izjavil: Glede na naše politične odnošaje je nastala jasnost. Nemčija uresničuje v Finski samo točko mirovne pogodbe, ki se dotika samostojnosti Finske; sicer po izjavah z nemške strani nima nikakih izdatkov za lastni račun. Strategični pomen Sveaborga je sedaj brez veljave. — Anglija je pripravljena, da pro-vizorično prizna samostojnost Finske, ako da Finska jamstvo za svojo nevtralnost in prosto pot za angleško blago in potnike v Rusijo in ako dovoli prosto uporabo finskih teritorijalnih voda.
Neodvisna Clskavkazija.
Carigrad, 12. maja.   (Koresp. urad.)
Clskavkazija je proglasila svojo neodvisnost
% Pomiloščenie na Ruskem.
Moskva, 12. maja. (Kor. urad.) Na podlagi splošnega pomilnščenja od 1. maja so* izpustili veliko število zaprtih političnih in kriminalnih zločincev. V Petrogradu so izpustili prejšnje ministre izza carizma in Kereniskega razen zaradi veleizdaje In goljufije obsojenih. Bivši vojni minister S u h o m I i n o v je izvedel o svoji izpustitvi tisti dan. ko je imel biti odpuščen lz zaporov v Krestl. Izpustili so tudi Purlškijevlča In drugove, zarotnike proti sovjetu. Vsega skupaj so izpustili 200 oseb. obsojenih zaradi političnih in kazenskopravnih pregreškov iz zaporov Kresti.
Dozdevna mirovna ponudb«.
Švicarski korespondent >Dailv MaiU' pripoveduje o >najnovejši nemški mirovni ofenzivi«:, ki da je preko Švice bila naslovljena na Združene države in sieer s posredovanjem prejšnjega ameriškega visokošolskega profesorja Herrona. ki pri WiIsonu uživa velik ugled. Profesor Q u i d de iz Monakovega, Hertlingov prijatelj, je obiskal profesorja Herrona in mu rekel, da prihaja naravnost od Hertlinga in nemškega zunanjega urada, da ohladi pot za velikodušen mir. Mirovna stranka v nemškem državnem zboru, da bo kmalu dobila moč v roke in da naj bo Wilson pripravljen, da ne zamudi ugodne prilike.
Profesor Quidde ie izjavil, da je Nemčija pripravljena L dati Alzaško-Lotarinski avtonomijo pod nogoiem, da ta dežela na mirovni konferenci ne bo omenjena.* 2. da je Nemčija pripravljena glede Rusije napraviti nekatere koncesije, ako se mirovna pogodba brest - litovska na mirovni konferenci nič ne omeni; 3. da po sklepu miru ne bo gospodarske vojne; 4. da se povrnejo nemške kolonije.
Profesor Quidde je tudi poudarjal, da je bila sedanja ofenziva poslednji krepki o^por sile.  da se poseže mir«
Ogorčeno je Hsrron zavrnil, kako nore kdo zahtevati od njega, da naj takšno nanizanje svetohllnstva in prevare predloži ameriškemu predsedniku. To bi le se ojsčilo odločenost Amerikance v, da se bora prav do uničenja nemškega militarizma*. Vea razburjen je Ouidde odšel, prihodnji teden so pa Herrona skoro preplavili s ponudbami različni vplivni možje.
Temu nasproti poroča >Nordd. Allg. Ztg.<. da profesor Quidde n i imel uradnega naročila. Tudi >FranJcfurter Ztg.« poroča, da js profesor Quidde koncem aprila kratek čas bival v Bernu in z različnimi Angleži in Amerikanci stopil v stik, nikdar pa ni bilo govora, da ravna po uradnem naročilu. Razgovor s profesorjem Herronom ie trajal četrt ure in se je vršil v vljudni obliki. Herron ie prosil, naj se zopet obrneio nanj. kadar bo kaka boljša možnost za spora-zumijenje.
= Čehi se ne pogajajo z vlado. Ministrski predsednik dr. v. Seidier je bil za 13. t. m. popoldne povabil načelnika Češkega Svaza StanČka in podpredsedniku Tusarja na razgovor. Oba sta poslala ministrskemu predsedniku pismo, V katerem izjavljata, da ne bosta prišla na razgovor. Popoludne se je sestalo predsedstvo Češkega Svaza, da se bavi s pričakovano naredbo glede razdelitve Češke na okrožja.
= Afera Pivko. Prejeli smo: Blagovolite sprejeti k »aferi dr. Pivka« tole notico: Leta 1912/13 je bil v Mariboru meščansko-šolski tečaj, v katerem je predaval tudi dr. Pivko. Opetovano je rekel nam slušateljem: »Verjemite mi, da se od naše pretežne večine podcenjuje nevarnost iz laške strani. Lah je nam Slovencem vsaj tak nasprotnik kakor Nemec, a moje osebno naziranje je celo, da imamo v Italijanu mnogo hujšega nasprotnika nego v Nemcu, zato je treba na našem jugu odločnih ljudi, odločnega boja proti laški nevarnosti.« — Mislim, da spričujejo to z mano tudi drugI slušatelji zadniega meščansko-šolskcga tečaja. — Dr. Pivko je bil cel človek. In cc! mož ne spreminja svojih nazorov od danes na jutri. Kako se torej strinjajo njegove besede z obrekovanjem, ki se meče sedaj za njim na Laško?
= Boj za ljudske pravice na Francoskem. Iz Ženeve poročajo: Skupine levice v francoski zbornici nameravajo obnoviti svoj predlog, da naj se v Ver-saillesu sestane narodna skupščina, zlasti da določi pravice in dolžnosti državnega šefa in da razširi odgovornost vlade napram parlamentu. Zadnja razkritja pariškega poročevalca »Manche-srer Ouardiana« o zadevi Armad-Re-vertera pospešujejo to gibanje. Nikdar prej se ni s tako gotovostjo trdilo, da je osebni vpliv Poincareja preprečil vsa mirovna pogajanja in da ministri Bri-and, Painleve, Ribot in Thomas, ki so vedeli za pogajanja, niso mogli pri tem ničesar spremeniti.
= Volilna reforma v Prusiil. Berolin, 13. maja. (Kor. urad.) V poslanski zbornici je pričelo danes ob polni dvorani in tribunah tretje čitanje predloge o volilni reformi. Predloženi so zopet s strani centruma podani varnostni predlogi. Nadalje so podali naprednjak] predlog o vzpostavitvi vladne predloge, zadevajoče splošno jednako volilno pravico, in nacijonalni liberalci Lohmanov predlog, ki zahteva pluralno volilno pravico z dodatnim glasom, izpremenjeno v tej smeri, da kdor je star 50 let, dobi še dodatni glas. V debati je poslanec P o r s c h (centrum) priporočal svoje predloge, Hevdebrand je izjavil, da so konservativci pripravljeni, doseči sporazum na podlagi pluralne ^olilne pravice, poslanec L u d e w i g (nac. lib.) je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za predloge centruma in zahtevala, da se varujejo tudi pravice evan^eljske cerkve. Dr. Friedberg, podpredsednik državnega ministrstva, izvaja, da vlada sprejme centrumove predloge, Lobmanovega predloga pa vlada ne more sprejeti. Socijalni demo-kratje in Poljaki odklanjajo te predloge in zahtevajo jednako volilno pravico. Predlogi centruma za varstvo cerkve in šole se odklonijo. Zakoni glede gosposke zbornice se sprejmejo en bloc.
stss Nova oddala premoženja v Nemčiji. Berolln, 13. maja (Kor. urad.) V glavnem odseku poslanske zbornice so podali centrum, naprednjaki, nacijonalni liberalci in socijalni demokratje predlog za nekako novo oddajo premoženja.
= Štirje člani carske rodbine v nemških rokah. Iz Berolina 13. maja. (Kor. urad.) Carica - vdova in veliki knezi Nikolaj. Peter in Aleksander Ni-kolajevič so prišli na posestvo Djulbar južno Jalte na Krimu nemški oblasti v roke. Doslej jih je stražilo 24 mornarjev. Bili so od sveta popolnoma odrezani.
—   Nov!   portugalski predsednik.
Za predsednika portugalske republike je bil proglašen Sidonija Paes. Volitve v kortes na podlagi novega volilnega zakona z dne 30. marca 1918, ki so se vršile 28 aprila, pomenijo odločno zmago konservativnih elementov, zlasti monarhistov nad radikalcl in republikanci.
?= Prorl nemškemsi fezlka v Ameriki. Po poročilih iz Novega Jorka zahteva časopisje soglasno, mora biti dolžnost vseh ameriških državljanov, posluževati se angleškega jezika. To gibanje ie naperjeno proti Nemcem v Ameriki.
ilte t jnrt
Z Goriškega.
10. maja 1918.
Tujci naikakulejo trd« n j a v o. Pred nedolgim časom sta sedela v neki srostilni dva Nemca. Prišla sta v Gorico, da iakooljeta nekje na Vipavskem truplo svojega svaka. Jasno in glasno sta se razgovariala o goriškem mestu, koliko zakladov leži se popolnoma vrli zemlje (s čemer pa seveda nista menila ne municije in ne granat) Mlajši se je slednjič sprijaznil
z idejo, prenesti svojo parno mizarsko delavnico s severa na goriška tla, kjer ie še toliko in toliko zaslužka in kjer ne zadene pri sedanji politični konstelaciji ob nobene težkoče. Njegovo premoženje se bo tekom enega leta potrojilo. Aprovizaciia ie res slaba, toda za svoje uradnike in delavce hoče skrbeti sam in iih preskrbovati s potrebnimi živežem iz zaledja. Slovenci so sicer sedai nahuiekani in naščuvani, toda to umetno razpoloženje se že pomiri. Furlanov se ni bati. Kdor prej pride, bo tudi prei mlel in mizarska delavnica ie neobhodno potrebna radi sološnoga pomanjkanja oken in vrat. Jako ljubezniva gosta! Nemec sam je priznal, da mu ne bo metala nobena oblast polen pod noge. da se bo udejstvil njegov načrt s primernim posredovanjem Volksrata v najkrajšem času. Nemec torej hoče služiti na naši zemlii denar ob času. ko mi ne moremo dobiti svojih obrtnikov na daljše dopuste. Domači živel j bo zapostavljen tujcu na ljubo! Kje ie pravica? Ali je tudi ona stopila na ročno eranato in ie ni več? Da bi se nreobiedla in umrla, je mani verjetno r*Tuiee ima torej v zaledju toliko živeža, da bi z lahkoto prevažal živila za svoje nradnišrvo in delavstvo. Kako ie potem umeti glasove nemških časopisov, da Nemci stradajo? Slovenci so po izjavi Nemca nahujskani in naščuvani. Ta je pa lepa! Kakor jež k lisici je prišel tujec k Slovencu, in ga prosil dovoljenia, da sme prevedriti pod njegovo streho. Gostoljubnost je stara slovanska in slovenska čednost. Tujec se ie takoj vdomačil. Minila te ploha, posiialo solnce. a tulec ni mislil na odhod. S časoma se ie polastil vseh nravi c, prepustil velikodušno dolžnost lastniku hiše. katerega ie spravil kmalu na praer. izročil mu leseno skledo z nezaheljenim in neslanim kropom, med tom ko si ie privoščil sam najdebelei-šoga kapuna z dvorišča. Na pragu sedeč je razmišljal Slovenec o svojih pravicah in zahteval iste nazaj. Nemec se je čudil, odkod naenkrat taka neopravičena, nesramna in predrzna zahteva od strani ponižnega Slovenca in iskal med sosedi hujskača. Odstranil se pa le ni. kajti hiša. stoječa na potu vsenemšt-^a do Adrije, ie le predobro služila njegovemu namenu. Ker smo enkrat prevzeti in omamljeni neznosnih bolečin zavpili. smo nahujskani! Da se bomo pa pomirili in mogoče še sami obračunali s hujskači, je pa vendar-le presmela trditev. Predobro se nam poznajo no celem telesu udarci in rane in svojim otrokom bi radi zagotovili boljšo bodočnost od naše.
Tro in o gorje naših dežela n o v. Naši deželani so prestali, ne pa preboleli troino gorje v teh treh letih vojne z Italijo. Prvo je začelo z izbruhom vojne povzročeno od bližine fronte. Zrakoplovci z bombami, nastanitev vojaštva v vseh uporabljivih prostorih, granate, šrapneli. najstrožje nadzorstvo. Z evakuacijo domače občine se je začelo drugo gorje in sicer begunsko. Tuii kraji, neprijazni sosedi, taborišča (ledenice po zimi in krvosesi poleti), slaba hrana, pomanikanje prostosti ni strogo nadzorstvo. Ali ie ie ko-stosti in strogo nadzorstvo. Ali ie kose lahko označuje z >obnovo<. Begunci 6o se vrnili, stali na postajah goriških po deset dni in še več radi pomanjkanja vozil, prišli domov, porušeni in ni nikjer barak, gole stene brez oken, podov in vrat za nujno popravo nobenega apno. Iztrebilo bi oči peska, pridjalo ta benih delavcev, nobene živine, nobenega orodja itd. Dan na dan prihajajo javnim organom opomini, naj se sestavijo liste, koliko hiš je a) nepokvarjenih, b) nekai pokvarjenih, e) še več pokvarjenih in d) najboli pokvarjenih, koliko polla ie a) sposobnega, b) mani sposobnega, c) še manj sposobnega in d) naimani sposobnega za obdelovanje. Statistika se sestavi z velikim trudom in znani >Amtsschimmel< je nakrmlien t. abecedo Nedostatki pa ostanejo. To je le pesek v oči ljudstvu, ki bi si že znalo samo pomagati, če bi imelo še apno. Iztrelilo bi oči peska, pridjalo ta pesek apnu in obnova hiše bi šla izpod rok. 8 peskom samim mu na ni mnogo pomagano. Obnova se vrši pod patro-nanco sv. Birokracija, za katerega pa naš kmet nima smisla. Dejanja in ne obljube, pnno in ne samo pesek, vole in ne >šimeljna<.
Apiovizacifa deli ta teden v soriškem mestu sledeče: eirkove moke 1*15 kg. krompirja 1 kg, sladkorja % kilograma, ržene moke in fižola po % kilograma, ovsenega riža olia in marmelade po V« kg in štiri škatlje kavine primesi
V Gorico se ie vrnilo že precej uradnikov Družba je nrecej raztresena. Ali bi ne kazalo oživiti zopet tradicijonelno navado nedeljskih izletov v goriško okolico, navado, ki ie tvorila prisrčno vez meščani in okoličani? Če je bil kdaj uradnik ali kmet potreben razvedrila, je to sedaj tem bolj. eim težje se mu ie boriti z vsakdanjimi razmerami. Naša lepa narodna pesem bi razpršila, če tudi le za hip, mučne skrbi in z veselimi spomini se bi vračali vsi zopet k svoiemu delu.
Zopet nesreei. V Brjah si ie pripravljal na dopust došli voiak Pečenko Kristjan ročaj za žago. Dobil je primeren kok ki je na bila granata v obliki kola. 2 prsta od«?treliena, oko rani eno. on sam v tržaški bolnici. — V Tvanjigrnd pri Komnu se je vrnila družina iz begunstva. Pri pregledovanju barake je razstrelila ročna eranata 14-letnega sina, oCe ie ves ofpkel in ožgan in se nahaja v Trstu. Toda mi pišemo gluhim ušesom* Liudie bodite onrezni da n« bo tako naglo rastlo število slovenskih žrtev!
Kresni so bili nedeljski izleti iz Gorice Vse okoličanske vasi so bile cilj meščanom. Voina ie marsikai izpremenila, ljubezen do na-OBGLfe pa tudi se-
daj gredo radi na deželo, žene jih pa
tudi radovednost. Lep izlet je v Stever-jan. Na poti proti Soči mimo Livade, slovenske naselbine, je veliko municije, granate in mine leže na desni in levi; pri Soči, kamor pelie krasna vozna pot, je druga zaloga granat vseh kalibrov in ročnih granat najrazličnei^o oblike; v Hudičevi Luknji ob Pevmici je pa tretja, največja zaloga in sicer taka, da se je moralo pribiti na zid svarilo v treh iezikih. Poti po Brdih so krasne. V štoverjan so se vrnili zvonovi - begunci iz Krmina. Ker je zvonik razbit, se privezali na trgu pred cerkvijo med drevesa in bo se že oglasili na dan sv. Florijana. dne 4. maja. Izleti v goriško okolico so res krasni, če bi le ne bilo povsod toliko municije, ki jemlje človeku takorekoč ves užitek in vso nado v boljšo bodočnost. Še celo obnovo naše Goriške bodo spravile granate v prezgodnji grob.
Mariborsko pismo.
(Od našega dopisnika)
V Mariboru, 11. ma |
Srednještajerski >Volks-rak. Že na graškem >Volkstagu* dne 28. aprila je bilo sklenjeno, da se za Srednji Štajer ustanovi posebni nc:. >Volksrat<. Ker ie Srednji Sta jer. izvzemal par postojank, ki meje na naše kraje, skoro izključno nemški, ta >Volksrat< za nas Slovence prihaja skoro da malo v poštev. One naše Slovence ob naši narodni meji, ki gravitirajo že v Srednji £taier, to trdno upamo in pričakujemo, ne bodemo izgubili. Nekoliko več pozornosti kot doslej, zlasti med vojno, bo zadostovalo, kajti ti naši ljudje so vseskozi zavedni in kljubovali so z vspehom doslei vsem viharjem, nakanam in spletkariiam od nemške strani. Ce bodemo v bodoče naše delo vsaj nekoliko poglobili tam gori v pomoč poedinim voditeljem, potem moremo mirno zreti v okom novemu delovanju novega >Volksratac, ki se ie dne t. m. sestal in izvolil v Voitsbergn. Da ti ljudje rok ravno ne bpdo križem držali tega seveda ne pričakujemo; sicer pa so to povedali v tozadevni izjavi, v kateri zahtevajo za se t. j. za Nemce popolnoma prosto pot do Jadranskega moria. Sicer pa tudi v ostalem popolnoma prostodušno priznavajo, da jim bode v dosego tega nameni sluf:ilo v pni vrsti ob jezikovni meji ljudstvu raztolmačiti. kakšne prednosti more nuditi nemška prijaznost vsakemu sosedu Nemcev, velikemu in malemu in. da bi nespametno bilo. odkloniti ponujeno roko sprave in moči ter izzvati srd velikega naroda. V tem tiči vsa bojna napoved srednještajerskega >Volks-ratac, iz nje pa tudi moremo sklepati, da se bodo tudi ti ljudje proti nam v narodno političnem boju posluževali nekako istih sredstev, kot štajercijan-ska stranka. No, mi se, kakor rečeno, vsega tega prav nič ne strašimo. V odboru teera >Volksrata< je tudi nemški kaplan Florian Hofer, poleg župana Reiehmanna in primarija tamošnje bolnišnice drja Haagna.
Štajerski >V o 1 k s t a g i c postajajo prvovrstna speciialiteta in to po zaslugi našega mariborskega renegata advokata drja Mravlaga. Ta gospod pleše od ene komedije do druge in ščuje na vso moč proti vsemu, proti fte-mur se le ščuvati da. Ker ima mož že od nekdaj blagoslovljeno dolžnost, da mu ne zmanjka ne sape in ne fras in da lahko čveka uro in dve brez prestanka, ni čudno, da se ga prično bati njegovi posamni, ožji prijatelji in somišljeniki, ki bi po vojni tudi še radi igrali kakš-on vlogo (kakor n. pr. naž dr. Orozel). Tem ljudem postaja dr. Mravlag v6led >Volkstagov< že prepopularen, kajti njegovo obnašanje gre za tem, se javnosti prezentirati kot eden tistih >no-vih mož«, po katerih zadne mesce naši vsenemci tako zelo vpijejo. Mož je govoril — kaj poročamo na drugem mestu — tudi na našem >Volkstaguc. Zanimiva ie trditev, da ravno radi njega dan >Volkstaga< toliko časa ni bil določen, ker se je zahtevalo, da kot govornik ne nastopi. Mariborski >Volkstag< ie bil deto >nemškega društva za Maribor in okolico«, ki je izključno v v-*r-nemških rokah, vsenemci pa tvorijo, kakor znano, v Mariboru Izginiajočo malo kliko, proti koje terorizmu se pri-Čeniaio ostali nemški krogi počasi politično organizirati in nastopati. Driu Oroslu se ie torei sedai nepričakovano postavila nasproti nova konkurenca v osebi drja Mravlaga. Je res, kot je nekdo dejal: >Zum durchgehen« . . , Te dni ie dr. Mravliak ogovoril« tudi na >Volkstaguc v Leobnu na Zgornjem Štajerskem. Zahteval ie nemško mornariško akademijo v Trstu, nemški državni jezik in pokončanje jugoslovanskega zmaja, na kar se ie veselega srca vrnil v Maribor, dobro se zavedaioč, da je zopet enkrat pljuval prav na debelo — v lastno skledo.
Kaj se godi?V vsenemških" krogih se kol por tira jo glede vladarja in cesarice prav čudne govorice. Mi jih seveda ne smemo ponatisniti, kajti zasegla bi nam jih cenzura; samo to se nam čudno zdi, da se pri nas ne gane nobena oblast, da jim napravi konec. Nedvomno ie, da za nje ve tako c. kr. državno pravdništvo, kot c. kr. politična oblast. Iste govorice so raznesli ti ljudje po vsej ostali deželi in po Gradcu n. pr. dosegajo baje že naravnost fantastične oblike in velikost. Te govorice niso le vseskozi v najhujši meri veleiz-dajalske. marveč vsebujejo tudi žaljenja veličanstva v najradikalnejši obliki. Kako daleč je že vsa stvar, sledi tudi iz nekega članka graškega >Volks-hlatt«, ki tozadevna izvajanja zaključuje s stavkom: >\Vie wir wissen, ist dieso Meute auch bei uns in Graz an der Arbeit, um das Gift der Verleum-dung und des bdsen und eckelhaften Klatsches auszuspritzon.«
Nemški lažipatrijotizem. Naši nemški lažipatrijoti tudi na rojstni dan cesarice niso razobesili niti ene zastave. Seveda: kaj jim mar praznik v cesarski hiši ? Za to pa ie bilo že danes v soboto, dan pred vsenemškim »Volks-tagom«, na katerem bode zopet vse mrgolelo erroženi proti dinastiji, v pruskih in frank furtarskih zastavah in trakovih. Vsenemško lice in vsenemak cilji onstran Dunaja oziroma Laxen burga v Berolin, postajajo tudi že za slpp.ee e&vidoi
103. 5tev.
.SLOVENSKI NAROD", one 14. maja 1918.
Stran 3.
>Straža< in  >S 1 o v. Gospo-
dn r« v nevarnosti. Kakor piše zadnia >Straža<, je dosleišna tvornica za papir, ki ju je zalagala, svojo nadajjno dobavo odpovedala. List naznanja, da nič ne ve, kodi bode vzel bodoči papir za svoj tisk in da bode prva vidna posledica na zunaj ta, da bodeta lista izhajala samo na štirih straneh in brez in-seratov. Baje so tu na delu takozvane >višje moči<: izključeno bi ne bilo ravno. Spomnimo se le onih napovedanih Seidlerjevih >represalij<! Nad liudi se hij ene še nikoli upale niso; za to grizejo tam, koder mislijo, da ni moči odpora!
Pogreb gospe Ane Kaco-
v e. V petek, dne 10. t. m. ob 2. uri popoldne smo pospremili mariborski Slovenci iz hišo žalosti na Tegetthoffo-
vi cesti na njeni zadnji poti pokojno gospo dr. Ano Kacovo. Obilna, vsestranska udeležba na poeTebu, je pokaralo, koliko odkritih prijateljev si je prisvojilo biagodarno srce prerano umrle. Zlasti število tistih, ki jim je bili' v življenju delila toliko dobrot in miloščin, je bilo reliko. Zastopana pa je bila tudi mariborska inteligenca in reprezentanca obeh narodnosti, posebno polnoštevilna pač slovenska. Ob odprtem grobu je govoril blagi pokojnici pr.^frešljive besede globokega čuvstvovanja g. prof. dr. Anton Medved, a se v tolažilnem nagovoru obračal tudi do preostalih, ki jim ie bila smrt tako rano pobrala preblago soprogo in ljubečo skrbno mater. Vrli slovenski ženi dobrotnici trpečih, trajen spomin!
Občni zbar Dramatičnega
društva v
Maribor, 12. maja.
Dne 11. t. m. je imelo naše >Drama-tično društvo« svoj drugi redni občni zbor med vojno in svoj   VI. redni od
pričetka.
Predsednik gospod B o c se je nakratko zahvalil na izredno številnem obisku — dvorana je bila- do malega polna — in se v toplih besedah spominjal umrlih zaslužnih članov m. dr. Al. B a h o v c a. Janka V o g 1 a r j a in Josipa Steinbergerja. katerim so zborovalci izkazali zadnjo čast.
Od izbruha vojne društvo ni delovalo: šli so člani in vojaštvo je dvorano zasedlo. Vsled vprizoritve >5001etni-ce ustoličenja« in izbruha vojne, so društvu nastali veliki dolgovi. Okolu 3000 K je bilo treba pokriti. To se je zgodilo s tem, da so nekateri trgovci svoje terjatve črtali (Cirilova tiskarna 176 K in Posojilnica, S00 KI. Danes je pri vsem še preostanek 100 K, kajti člani so marljivo prispevali in druiri črtali mnogo od tirjatev. Vrednost društvenega inventarja je danes vredna najmanj 50.000 K. Dr. R o s i n a in dr. Koderman sta naglasala, da je glavna zasluga, da si je društvo tako opomoglo, delo neumornega društvenega blagajnika g. prof. V o g 1 a r j a. Dr. Rosi na omenja, da je bilo mnogo upanja, da se dvorane izpraznijo. Vojaška oMast je to obljubila za čas med L in 15. majem, sedaj pa že imamo proti-izjavo, da ne gredo; še ne morejo, ker drugje menda v Mariboru ni prostora za par vojaških pisarn. Poslanec dr. A erstovšek trdi , da so se poslanci za naše gledališče mnogo trudili, toda zgoraj se pač bojijo menda prav posebno — slovenske ;srre. V ostalem priporoča, da se nai odbor idr. pridno pripravljajo, da se bode pričela slovenska gledališka sezona z dobrim repertoarjem. G. prof. Pire je mnenja, da naj društvo za enkrat ko ne more vprizar-jati iger, prireja v veliki veži koncerte in druge veselične prireditve. S tem bode društvo imelo novih virov za blagajno. Gospod R a j h je predlagal, da se naj tudi v okolici prične marljivo delati. — Blagajniku s. V o g I a r i u ie bil seveda dan absolutorn. Zborovale! so ga simpatično aklamirali. Na to so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika doslejšni društveni tajnik g. Vodar, kot odborniki pa gg.: Ahtik. Drofenik, J a r h . Marin, Novak. Rajh. dr. Polja-nec in Zapečnik. Kot namestniki so bili izvoljeni gg. dr. Strmšek in R e s n i k . kot pregledevalca računov pa gg. Pišek in Prelo g. — Novoizvoljeni predsednik fe v prisrčnih besedah zahvalil doslej snega predsednika, na kar ie bil le ta enoglasno izvoljen za svoj neumorni trud častnim članom. V kratkih besedah ie bilo na to zborovanje zaključeno, na licih zborovalcev pa se je videlo splošno zadoščenje med tem. dasrao si oživili po dolgih letih stradanja duševne hrane, zonet svoje kulturno središče, svoje gledališče...
M iz
Nujno vprašanje na goriški deželni odbor. V začetku januarja t. 1. je bil odmerjen deželnemu odboru državni prispevek goriškemu učiteljstvu za leto 1917. Ker pa ni imel deželni odbor vseh podatkov od posameznih okrajev, ni mogel omenjenega prispevka izplačati. Tukajšnji okrajni šolski svet ie poslal natančno poročilo že koncem februarja. Od tedaj sta že potekla dva meseca. Vprašamo slavni deželni odbor: k e d a j misli nakazati prispevek? Ali nima že dovolj 2400 kron obresti (po 5%) od 144.000 K? — Tolminsko učiteljstvo.
Krekova s!avnost na Opčinah v nedeljo je uspela popolno. V Mičelovj dvorani ni bilo več prostora niti za domačine, kaj Šele za goste iz Trsta. Gospod Ferlu^a je opisoval trpljenje jugoslovanskega naroda. Pokojni dr. Krek pa mu ie začrtal pota v boljšo bodočnost. — Petje. igra. vse je bilo dobro* vse je ugajalo.    V nedeljo je bit lep dan na
Opčinah.
Bfaznik, k! ie zaklal k on.I a na Korza v Trstu. 201etni mesarski pomočnik Al-berto Vecchiet v Trstu je zblaznel. Peljal |e konja po Korzu, se ustavil blizu kavarne »Al Corsoc in glasno oznanjal, da on poskrbi, da Trst ne bo več trpel lakote. Nato je potegnil mesarski nož, zaklal konja in ga začel razkosavati kot spreten mesar. Tačas pa so prišli ponj
z avtomobilom in ga odpeljali v občinsko bolnišnico v opazovalnico.
Dnevne vesti.
— Cesarjev  dar Rdečemu križa.
Cesar je   naklonil   avstrijski družbi Rdečega križa 50.000 K.
— Crtica o ministru Žolererju. Da
jo minister Zoiger res naroden slovenski mož, dokazuje ta dogodek. Ko je postal >ekscelenca< mu je slovenski pesnik čestital z nastopnimi verzi: V Slovencih nas si p r v i Ti, ki nosiš mi klobuk ministra, značaj ko kremen, glava bistra, Slovenija Te vsa časti, a jaz Ti pesem posvečujem, ponižno se Ti poklorijujem! — Gospod Zolerer mu je takoj odgovoril s sledečo čisto slovensko vizitko: Dr. Ivan vitez Zolger. c. kr. minister se Vam zahvaljuje za Vašo čestitko.
— Povišanja. Vojni minister baron Stoger - Steiner je povišan za generalnega ^oikovnika, podadmiral vitez K e i 1 za admirala in novoimenovani šef vojaške pisarne polkovnik baron S e i d 1 e r za gcneralmaiorja.
— Odlikovanje. Žunnik v Domžalah Fran Bern i k je odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrost ne svetinje.
— Seja odbora za vojne invalide. Jutri v sredo popoldne ob 346. uri se vrši seja moškega in ožjega damskoga slovenskega odbora za vojne invalide v Dobrodelni pisarni. Poljanska cesta štev. 4
— Z liubljanskega učiteli^Fr.. Vad-niški učitelj Anton Lenarčič je imenovan za glavnega učitelja, in vadniške učiteljice Marija Štapića. Gabrijela Cidrih. Marija Skaberne in Lea Leveč za glavne učiteljice s pravno veljavnostjo od 1. avgusta 1917.
— Glasom sklepa ljubljanskih bank imajo iste svoje uradne prostore na bmkoštno soboto, t. j. 18. t. m. zaprte.
— Kdor^ izmed iz Rusije v domovino se vracajocih vojnih vietnikov. ve kaj o Jožefu Košir, mlinarju iz Bkofie Loke (domobranskega pp. 27., vjet 27. avgusta 1914., zadnje poročilo septembra 1917.1: se vljudno orosi naj i*to sporoči na naslov Ivanka Košir, mlin, iSkofja Loka.
— Knjižnica za slovensk? oslepele vojake. Naznanjam vsem velecenienim damam, ki so obiskovale tečaj za pri-učitev Brailleove pisave, da nameravanega sestanka dne 15. t. m. ne bo. Zaradi obilnega dela. ki ga zahtevajo priprave za novo podjetje, ne morem sklicati vseh naenkrat zato obvestim, kakor bo mogoče, vsako posamezno gospo in gospodično posebej, katero knjigo prevzame in kedaj začne svoje delo. Poizkusne naloge ie oddati v društvu > Dobrodelnost*. Alojzijev]sce na Poljanski cesti. Poslujem vsak ponedeljek, izvzemši praznike: ta teden izjemoma v soboto, drugi teden v torek, vselej od 8.—12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. — Minka Skaberne. c. kr. vadn. učiteljica, knjižničarka.
— Prošnja. Bivši nadučiteli. ki ie po -33!etnem zvestem službovanju vsled delikta po $ RS. a, zgubil svojo službo, pa ga šolska oblastni ja vkijub opetovanim prošnjam noče rehabilitirati, išče kake drugo primerne službe. Zmožen ie popolnoma nemškesra in slovenskega jezika, ie bil tudi mnogo let orglavec in se precej dobro razume ra kmetijstvo. Eventuelne ponudbe rr" e pošljejo na uredništvo >Slov. Naroda«.
— Zn č^n-^VoMfeo gospodarsko napredno društvo se je nabralo na ženi-tovan ju g. A. L a v r e n č i č a pri Juriju M a r e n č e t u 42 K. Živeli zavedni s vatle!
— Konji za poljedelstvo. Vojno ministrstvo je odredilo, da se boelo v svr-ho pospeševanja poljedelstva konii izdajali od razpečerolnic v privatno vpo-rabo. Rc-fleklan*i za take konje jih dobijo pri riazpečevalniči koni (Tferde-verwertung8stelle) v Ljubljani, proti podpisu reverza. Za to potrebna navodila se lahko ogledajo pri zgoraj navedeni razop"evalnici koni.
— Poštni promet s Finsko. Odslej se morejo tudi blagovni vzorci po potu Čez Nemčijo in Švedsko pošiljati na Finsko. Pristojbine so one svetovnega poštnega društva.
Za župana v Krškem ie izvoljen g. Ivan Golob, tamkajšnji posestnik.
Ponesrečil, ko ie šel na dopust. Blizu pos-aje v Litiji so našli pred par T dnevi težko ranjenega črnovojniškeera trenskega vojalca Frana Udovča. ki se je peljal na dooust v občino Kolovrat. Padel je najbrže ponoči iz vlaka ter se na glavi precej nevarno poškodoval.
Kadilnikovo kočo na Golici otvori Slovensko planinsko društvo, dne 19. tega meseca.
''izeriia v naših letoviščih, ^-'falo
se je že v >Slov. Narodne, da mi i leto-viščarji ne hodijo na Bled. ker pomanj-kuje živil. Iz istega vzroka se i« odsvetoval tudi poset Kamnika. Ne bi bil verjel, d?, so res tako žalostno razmero, a te dni sem se prepričal sam. Tmel sem posel na Bledu in ko cem oooldne onra-vil. šel sem si iskat okrepčila. A nikjer, v nobenem hotelo, nisem dobil kaj jesti, povsod isti odgovor: >Nimamo niče-sar.< Potemtakem bi bilo najbolfo. da se ti hoteli zapro. da se nanje ne bo zanašal kak krepčila potreben popotnik.
Iz Središča. V nedeljo smo imeli glasben večer z pestrim in prav lepim sporedom pod vodstvom tukaišnioga učitelja g. F. Serainika, Ženski in mešani zbor sta izborno zapela nekaj naših leoih slovenskih pesmi, povrhu smo sklišali prvič zvonki glas ge. Sinko ve v solo - speva. Na goslih pa nam je podal umetniško izbrane krajše in daljže točke naš znani virtuoz e:. Serajnik (skladbe od: Ko-ciana, Beethovna, Beriota): kakor povsod, ie tudi doma očaral poslušalce z umetniško - mojstrskim proizvajanjem težavnih a lepih komadov. Na klavirja ie ročno spremljala gdč. Smidova. — Namen koncerta je bil, zbrati temeljni prispevek za spomenik padlim vojakom iz ožjega okoliša. — Prireditelju g. Se-rainiku naše priznanje, zboru pa toplo zahvalo.
Grof Clarv in slovenska gostoljubnost. Cesarski namestnik grof Clarv ima v svojem birokratičnem, nemškega
duha prepojenem življenju, dvojno momentov, ki ga na nas spominjajo: 1. kadar nas neusmiljeno pritiska z rekvizi-
cijanti in '2. kadar apelira na slovensko srce. V prvem slučaju je brezobziren, v drugem pa neskočno nadut. Sedaj je preplavil z letaki vso deželo; tudi osovraženi Slovenski štajer ai izpustil. Prosi za znano pomoč >mestne otroke na deželo.c Meseni otroci so gotovo silni reveži; saj jih vidimo na stotine in stotine postajati ali tavati po ulicah: bledolični so in sestradani. Človek, ki more pomagati, gotovo rad pomore. Pa kako naj se to !e;os le more zgoditi? Poglejmo nekoliko ven na deželo: ni živine, krompir in fižol sta pobrana, vzeli so sedaj t-e zadne preostanke žita. Žito pobirajo od 1. maja pa do 15. ma-n: dotlej mora vse oddano biti. V tem času je na posestvih le domače prebivalstvo. Ce se je komu posrečilo odnesti morda vendarle Letvico žita ali moke, ju bode krvavo rabil sam za se in za svojoe Stole se končajo Se le 28. junija, tort i pred žetvijo, tik .pred naj-hujšim delom, ko bode trebalo največ hranilnih snovi zi se in dru::ino. In takrat ie šole prostih v Gradcu do ;*u.000 šolarjev in 1 »«ark. v Mariboru gotovo s predmestji do 5000. To vse ima gladne želodce in sicer zelo gladne. Res, da tudi otrok dela: samo vpraša se, ali ima kmet toliko še v svoji zalogi, da bi mogel prehranjevati prirastek dvoie do troje cd odraslih nič manj gladnih želodcev! Ce bi so se bilo preje razposlalo oklic in obenem tudi pri rek viziri j. tli o::ir jemalo, bi se bilo morda tu in tam k.:j doseči dalo. Rekli smo, da je grof Clarv nadut. Letaki s katerimi vabi na akcijo .-o samonemški. ne poznajo slovenščine ia no pol milijona slovenskega poljedelca! Grof Clarv nai si pripiše posledice sam ... In še nečesa ne pozabimo: \emci so nabrali velike vsote za akcijo »otroke na deželo«. V tem denarju je tudi marsikak desettisočak slovenskega izvora. In kaj zahtevajo Nemci ? Da naj vso to ogromno vsoto — baje do f>00 000 K — vzame v oskrbo >Sudmark&C ki mora skrbno paziti na to, da se bode ta denar vporabil izključno samo v dobro in hasek — nemških otrok. Vsak človek vidi, kako nizko je padlo nemško duševno mišlienje: je pa tudi dokaz enostavne roparske manije, ki se je teh ljudi oprijela. Seveda, če poziv med slovenskimi občinami ne bode našel dovolj odmeva, potem ne poreko: >Manika jim k pač pa: >Vscga imajo, ampak nas hočejo izstradati!<
Iz Maribora. Iz Maribora nam piše dopisnik: Ze 4. t. m. je semkaj došla prva pošiliatev ukrajinske >moke« in sicer kar en cel vagon z 10 tonami. Ta moka je kar v prvem trenotku zelo razočarala in sama >Marburger Zeifung« je nazvala ta prvi blagoslov >krusnega miru< z žago vino. Moka to označbo zasluži v polni meri. Dne 11. t. m. so jo delili v železničarskem konzumu in sicer za teden in o osebe po 1 kg 75 dkg. Ko so stranke nato moko doma očistile, presajale, se je pokazalo, da ie povprečno pri tej množini 50 do 58 dkg otrobov! V presojani moki pa je še sila mnogo prahastega peska, tako, da zelo neprijetno hrešči pod zobmi. Vrhu vsega ima moka žarek prisladek. V želodcu obleži kot doslejšnji koruzni kruh. — Na dve gospodični Nemki pri mestno - policijskem naznanilnem uradu vpliva v novejšem času beseda >Ivo< povsem, kot rudeča ruta na puri-ce. Neki dami. ki ie te dni odjavila svojega sina enoletnika, ste v svoji modrosti izjavili, da je to vime za mačke«. Nekaterim se tako vedenje teh dvojih damič zelo čudno zdi; nam pa prav nič, kajti pripovedujejo nam, da se obe ti gospodični baje na skrivaj joče-ta — za dvema slovanskima čestilcema. In to je menda vendar vzroka dovolj! — Mariborski kazenski senat nas vedno na se opozarja. Tako se je te dni pred njim moral zagovarjati slovenje-bistriški nemški mogotev trgovec StrassgtttteL Mož jo prodajal srednje velike klopci če sukanca no 20 K in je bil na to obsojen na 40 L globe. Obdlo-žen ie tudi bil navijanja cen pri rutah, pa ga za to niso kaznovali, ker je cena 1 K več prcmalrnkosrna. Ce pa slovenska kmetica proda kaj samo za 10 v dražje?* Potcin mora tudi sedet. — Letina po celi okolici izborno kaže. Žito ic že skoro do malega vzunai, da ponekod! že prav izredno visoko. Še nekaj malo časa in nastavilo bode tudi že klasje. Ravno tako izborno kažejo rudi sadonosniki in sadno drevje na sploh. Izredno bogate bodo letos marelice in breskve. Tudi vinogradi prav dobro kažejo. Skoda le. da ni še na razpolago dovolj modre galice. Okrajni zastop je doslej more oddati komaj polovico zahtevane množine. Kar se ne občuti posebno prijetno, je večna sapa, ki letos skoro neprestano in močno piha po ravnini kot v goricah. S tem se seveda vsa dobrodeina moča zadnjega časa neprimerno hitro izsuši in porazgubi, tako, da si mnogi žele zopet par dni dežja. Golazni je razmeroma malo in nastopa le v nekaterih krajih; zatiranje je seveda silno težko, ker manjka rok in sredstev — Okrajni veterinami nadzornik g. Fischer je izdal ferman, ki pravi, da morajo vsi posestniki, ki nimajo vsai 15 oral zemlje, oddati tudi zrdnji nar. volov in to brez podaljšanja roka. Kakor videti, iih >zgoraj< še ni pam^t srebala.
Razpisna ie služba c. kr. admini-straoijskega koncipista pri gozdarskem in domen=:kem ravnateljstvu v Gorici, katero se nahaja začasno v HotVasteinu na Solnograškem. Plača 2200 K in ak-tivi*etna doklada 672 K. Prošnje do 1. fnniia 1018.
Mlada lepotica Hela Moia si ie v najkrajšem času pridobila srca občinstva in je prej kot druge filmske prvakinje dosegla splošno priznanje. Njen Dajnovejši in naiboljzanimivi film je ^Hei grofice Stahowske«. v katerem nastopi danes v torek, jutri v sredo in v četrtek v >Kino - Central« v deželnem gledališču. Pole? tega najnovejši uosnetki iz velike bitke na zahodn in izvrstna burka. Predstave ob 4., J<6., 7. in 9. zvečer.
Ukradena kolesa. Iz veže hišne št. 12. na Dunajski cesti ie bilo te dni ukradeno črnobarvano kolo. Nekdo je pustil na Starem trgu pred brivnico pred dnevi za kratek čas kolo. a ko se je vrnil iz brivnice. kolesa ni bilo nikipr -reč.
Zgubljeno. Zgubila se je črna nova j denarnica £ srebrom  okovana,  mala i
vsota denarja in zastavni listek z Grada do frančiškanskega mostu. Najditelj naj odda najdeno proti dobri nagradi na upravništvo >Slov. Naroda«.
Zgubili so se trije ključi. Najditelj naj jih odda proti nagradi v kavarni Prešeren
Zgubil se je zlat obesek od Wolfo-ve ulice do Gradišča. Odda naj se pri zlatarju Zupancu, Wolfova ulica št. 6.
Izgubljena listnica. Oseba, ki je pobrala pri južnem kolodvoru črno usnja-to listnico z legitimacijo in denarjem, se prosi, proti primerni odškodnini, da jo prinese na upravo :>Slov. Naroda«. Sicer bo imela neprijetnosti, ker ie bila opazovana.
-h Mtiso na zelene izkaznice B št. 1 do 1200. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 12C0 dobe meso po zni-žanl ceni v sredo dne 15. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1. do pol 2. št. 1 do 120, od pol
2. do 2. št. i 21 do 240, od 2. do pol 3. št. 241 do 360, od pol 3. do 3. št. 361 do -: 0, od 3. do pol 4. št. 4S1 do 600, od pol 4. do 4. št. 601 do 720, od 4. do pol 5. št 721 do 840, od pol 5. do 5. št. 841 do 960, od 5. do pol 6. št. 961 do 1080, od pol 6. do 6. št. 1081 do 1200.
4- Meso na zelena izkaznice B št. !201 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1201 do konca dobe meso po zni/ani ceni v sredo dne 15. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: od L do pol 2. št. 1201 do 1320, od pol 2. do 2. št. 1321 do 1440. od 2. do pol 3. št. 1441 do 1560, od pol
3. do 3. št. 1561 do 1680, od 3. do pol 4. št. 1681 do 1800, od pol 4. do 4. št. 1S01 do 1020. od 4. do pol 5. št. 1921 do 2040, od pol 5. do 5. št. 2041 do 2160, od 5. do pol 6. št. 2161 do 2280, od pol 6. do 6 št. 2281 do konca.
4- Marmelada na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo marmelado v sredo dne 15. t. m., v četrtek dne 16. t. m., v petek dne 17. t. m. ind v soboto dne 18. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V sredo dne 15. t. m. od 8. do 9. št. 1 do 100, od 9. do 10. št. 101 do 200, od 10. do 11. št. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. št. 301 do 400, od 3. do 4. št. 401 do 500, od 4. do 5. št. 501 do 600, v četrtek dne 16. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 601 do 700, od 9. do 10. št. 701 do 800, od 10. do 11. št 801 do 900. popoldne od 2. do 3. št. 901 do 1000, od 3. do 4. št. 1001 do 1100, od 4. do 5. št. 1101 do 1200. V petek dne 17. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1201 d 1300, od 9. do 10. št. 1301 do 1400, od 10. do 11. št. 1401 do 1500. popoldne od 2. do 3. št. 1501 do 1600, od 3. do 4. št. 1601 do 1700. od 4. do 5. št. 1701 do 1800. V soboto dne 18. t. m. doooldne od 8. do 9. št. 1801 do 1900, od 9. do 10. št. 1901 do 2000, od 10. do 11. št. 2001 do 2100, popoldne od 2. do
3. št. 2101 do 2200. od 3. do 4. št. 2201 do 2300, od 4. do 5. št. 2301 do konca. Vsaka oseba dobi pol kilograma marmelade, kilogram stane 2 kroni.
-f- Sladkor in kavtna primes na rumene Izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo sladkor in ka-vino primes v sredo dne 15. t. m. in v četrtek dne 16. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen ie tale red: v sredo dne 15. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600. popoldne od pol 2. do pol 3. št. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol
4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do pol 6. št 1201 do 1400. V četrtek dne 16. t. m. dopoldne od S. do 9. št. 1401 do 1600, od 9. do 10. št. 1601 do 1S00, od 10. do It. št. 1801 do 2000, popoldne od pol 2. do pol 3. št 2001 do 2200, od nol 3. do pol 4. št. 2201 do 2400, od pol 4. do pol 5. št. 2401 do 2600, od pol 5. do pol 6. št. 2601 do konca. Vsaka oseba dobi pol kg kristalnega sladkorja in
j * kg kavine primesi, kar stane sknnaj 1 krono. Prinesite s seboj dovolj velike lonce za sladkor.
4- Inozemsko mesto. Mestna apro-vizacija bo prodajala inozemsko meso jutri v sredo dne 15. t. m. v cerkvi sv. Jožefa od 7. do 9. ure dopoldne. Prvovrstno meso stane 20 K, drugovrstno 14 kron.
4- Jajca za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo jajca v sredo dne 15. t. m. v cerkvi sv. Jožefa (vhod skozi glavna vrata). Jajca bodo prodajali od 8. do 11. in popoldne od 2. do 5. ure; komad stane 70 vinarjev. Vsaka stranka naj prinese s seboj nakazilo za mast. Za vsako osebo se dobi največ 10 jajc.
4- Boljši kruh na Diinaii!. Od jutri dalje bodo jedli Dunaičanje boljši krnh. Prispelo je iz Ukrajine toliko moke, da se bo množina bele moke za kruh zvišala od 25% na 50%, tako da bo kruh na polovico iz koruze, na polovico iz pšenice. V Gradcu pa so dobili te dneve zopet več koruze, tako da ostane pri dosedanjih odstotkih 20 do 30 bele moke in 70 do SO koruzne.
Prosite.
— »Ljubljanski Zvon*. Vsebina apri-lovega zvezka: 1. Pastuškin: Vojno poročilo. — Smrt možn. — Novemu poetu. — Zdaj. 2. AloiziJ Kraigher: Mlada ljubezen. (Dalje.) 3. M. Kašanin: O Petru Prerado-viću, 4. Vladimir Levstik: Gad je gnezdo. (Dalje.) 5. Janko Glaser: Pesem. 6. Dr. Fr. Ilešič: Podlimbarski. 7. A. Debeljak: Vojna silhueta. 8. Ferdo Kozak: Pismo. 9. Oton Zupančič: Večerna. 10. Marila Kmetova: Interieur.  11. Janko  Sa~nec:   V težki du*i.
12. Dr. Ivan Lah:# Pod Jurija KlemenČiČa.
13. Oton Zupančič: Zeleni Jurij. 14. Ferdo Kozak: Moška pisma; Jaz sem. 15. Igo Gruden: Razpoloženje. 16. Alojz Kraigher: Pogovor s pribežnikom. 17. Književnost in umetnost: Anton Debeljak: Zofka Kveder: Hanka — A. Debeljak: Stanko Voros: Tonček Toma?. — A. Debeljak: Dragutin M. Domjanić: Kipci i Popevke. — Janko
Glaser: Joža Lovrenčič: Deveta dežela. 18.
Listek: Ferdo Kozak: O osnutkih za Krekov spomenik. — Abditus: Slovenska Matica. — Pavel Flere: »Naši časopisi«. — Dr. Pavel Strmšek: Kette in Valjavec v Strekljevi zapuščini. — Inž. J. MaČkovšak: Jezikovna meja na Štajerskem   leta 1&46.
— Peter Jug: Jugoslovanska enotna pisava. — A. Debeljak: Le čevlje sodi naj kopitar. 19. Kulturno - politični pregled; A. L.: Samoodredjenje naroda i Magjari. — A. L.: Davorin Trstenjakov sklad.
— »Demokracija«. Ravnokar Je izšla trojna (5., 6. in 7.) številka te socijaUstične revije z naslednjo vsebino: Uvodnik. — Dr. Fenolja: Po novi poti. — Dr. Fran Ilešič: Peter Preradovič. — R. Golouh: Socijali-stične stranko in vojna. — Outlaw: O ženskem vprašanju. — Dr. Lavo Cermelj: Trst in Slovenci pred vojno. — Peter Jug: Naš kmet in zadružna organizacija. — K. D.: Dva ilustratorja. — Pregled: Socijalizem.
— Komunalna politika. — Socijalno zdravstvo. — Leposlovje. — Kultura. — Peda-gOSika, — Revijo toplo priporočamo. Naročnina stane 16 kron na leto ter se pošilja upravi »Demokracije« v LJubljani, Kolodvorska ulica 5.
— Koncert svetovnih klasikov. V soboto, dne 11. maja je uprizorila koncertna in operna pevka Narodnega divadla ga. Olga Borova - Valouškova svoj drugi koncert, posvečen to pot Izbranim skladbam iz štirih stoletij glasbene umetnosti. V prvem delu tega koncerta je prednašala klasične komade Monteverdija, Bethovna in rUnd-la. Monteverdijev Morta cosa son lo se odlikuje po svoji globoki legi ter je umetnica z izrazitim svojim zvonkim glasom z lahkoto premagala težkoče tega prologa. Handlova skladba je učinkovala zlasti v, zadnjem stavku recitativa in ob prehodu v arijo. Arijo je odpela umetnica z vso dramatično spretnostjo. — Dve skladbi zlasti sta v drugem delu koncerta očarala občinstvo. Je to Musogorskega »Uspavanka« z mirno, težnost izražajočo pesmijo smrti in s strašnim, usodi se upirajočim odporom matere ob umirajočem otroku. Ve-ledramatični učinek te kompozicije je gospa Borova - Valouškova stopnjevala do najvišje zmožnosti v koncertnm nastopu. Najbolje na je ležal za glas umetnice Schuber-tov »Dvojnik«. Tu je prišel njen globoki alt do prave veljave. Lowejev »Edvard« nt imel onega učinka, ki ga je bilo pričakovati po Herderjevem besedilu. Krivda na tem leži pač deloma v skladbi sami, deloma pa predecentnem izvajanju umetnice, ki ni dalo priti najbolj strasti polnim točkam do polne veljave. Tudi to pot je spremljal go. Borovo - Valouškovo na klavirju Jaroslav Jeremiaš z največjim umevanjem posebnosti izvajanj umetnice ter je žel v svojih samostojnih točkah obilo zaslužene pohvale. K obema koncertoma hočemo pripomniti še to, da bi bila kljub pozni sezoni lahko mnogo bolje obiskana, toda občinstvo, ki je prišlo na ta dva koncerta, se Je se-* stavljalo skoro izključno iz glasbenih spo-zravalcev in ljubiteljev glasbe.
— Slavnostna akademija. V nedeljo, dne 12. maja popoldne se Je vršila v Union-ski dvorani slavnostna akademija v počastitev spomina dr. Jan. Ev. Kreka. Akademija se je vršila to pot kot ljudska prirez ditev. V svoiih izvajanjih zbori Glasbena Matice niso zaostajali prav nič za prvimi tremi prireditvami, vsled česar velja takrat povedano tudi za to prireditev. Spominski govor je govoril prof. Vesenjak, ki ie žel za svoja izvajanja mnogo pohvale. Čutiti je bilo, da je Krekova misel prodrla v najširše sloje našega ljudstva in da naSo ljudstvo z umevanjem ceni delovanje pokojnega dr. Kreka in njegovih naslednikov. Z globoko čustvenostjo In Izrazitostjo le deklamiral učitelj Rape Simon Gregorčičevo »V pepelnični noči«. Prireditev je vse posetnike globoko zadovoljila ter Jim ie le želeti, da se umetniške prireditve odpro tudi v bodoče širšim slojem našega občinstva.
— Tražškl italijanski list o slovenski
umetnici: »V gledališki dvorani Narodnega doma se je vršil sijajen pevski večer s sodelovanjem številnega pevskega zbora In gospe Pavle Lovšetove, liričnega soprana izvanredne kvalitete. Bogati spored se loj izvajal odlično. Gospa Lovšetova Je razvila izvrstne vokalne zmožnosti v ariji »Mig-non« in drugih pesmih ter dosegla največje^ in najlepše uspehe v motivih, vzetih iz ori^ ginalne poetične zbirke »Ciciban«, morlvei ki jih je ta odlična umetnica pela z zanof som in veliko vznesenostjo. UmetrHca, ki J«J bih živo slavljena. Je morala darovati nekoliko točk izven programa.«
Biro sRen
* Umrl je, zadet od kapi, dvorni svet-j nik prof. Otokar baron C h i a r I. šef la«' rjngološke klinike na Dunaju.
* Epidemija, ki Jo povzroča surovo, svinjsko meso. Iz Berlina poročalo po arnj gleških listih, da razsaja na Angleškem epidemija, slična tetanu ki nastopi po uživa-* nju gotovega svinjskega mesa in Hobas.
* Raznih nakiinih predmetov v vrednosti 200.000 kron, je ukradla pred tednjj služkinja Angela Cernihovska grofu Andor« ju Zichvju. Dekle so aretirali na EmnaluJ Nakit se nahaja baje pri dekletovi materi]
* Železniška nesreča. Iz Sarajeva po^ ročajo, da se je zgodila ob hercegovsko-dalmatinski meji težka železniška nesreča^ Vsled trčenja dveh vlakov Je skočilo s tfra sedem vagonov, dva sta padla preko nasipa. Deset oseb je težko ranjenin.
Darila.
Mestnemu aprovizaonema fonda za
prehrano ubožnih slojev daroval je ne* imenovan dobrotnik, kakor vsakomer sečno, za mesec majnik 100 K.
Darilo. Gospod Avirust TomažiČ, veletržeč in posestnik v Ljubljani, izročil jo mestnemu županstvu 300 K zal domače ljubljanske reveže slovenske narodnosti.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnišnici!
Dne 4. maja: Alojzij Tehovnuc, sin tovarniškega delavca, 17 mesecev.
Dne 5. maja: Vinko Činkole, sirota, 2 leti In pol. — Katarina GrahelJ, žena dninarja, 37 let.
Izda]a(el| in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina ia tUk »Narodne ttakaroe
Btian 4.
„SLOVENSKI NAKOU-, ane 14. maja iS*iti.
108. štev
ki bi vzel mladega rsa fermača za dva meseca proti dopri plaći v dresuro.— Naslov pri uprav. »Sloven. Nar.« 2283
mL
in vino razpošilja 1768
S. Osei p. ("ustani Korsško.
?. dežele, vešča Špecerijske in manufakturne stroke, želi vstopiti v službo takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe naj se pošiljajo na uprav. »Slov Naroda« pod šifro „Proda|alka št. 460 2350".
e    4—5 sob s jfa pritiklinami E v okolici sodi Sča, oziroma Kolodvorske ul. ali Resljeve ceste, se išče za avgust. Kdor poskrbi, dobi 15 kg koruznega zdroba.  —  Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 2263
li pcnnndpntiiiip*■
popolnoma zmožne slovenščine in nemščine, če možno tudi hrvaščine, z razločno pisavo, se ižće'o za tvornlžko r??sarno v majhnem kraju na Hrvatskem. — Ponudbe s sliko, prepisi izpričeval, navedbo zahtevane plače na
E. V. FELL^R, ZAGREB,
Jiirjevska 3!-A, Hrvaško. 2124
PRODAJALKA s
mešane stroke želi alntbe Izurjena je
tudi v manufakturi. — Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 2280
98'|« žveplo
(žveplenl prah) se odda v večjih množinah. — Ponudbe pod Žveplo 2261" na uprav. »Sloven. Naroda«.
zmožna slovenskega ali nemškega jezika se takoj sprejme v tukajšnji specialni trgovini. Kje, pove uoravništvo »Slovenskega Naroda«. 2262
Podpisana svarim vsakogar, naj v bodoče ne govori več neresničnih in hudobnih opravljivosti o mojih razmerah in od drugih slišanih takih blebetanj ne širi naprej. Po izidu tega svarila bom vse take osebe brez usmiljenja sodno preganjala 2312
Ljubljana, 8p. Šiška št. 188,
dne 3. maja 1918
Viljelmtna Blazek.
Pri starostni oslabelosti :: želodčnih težavah in prebolelosti je star vinski konjak pravi poživlievalec Razpošs-I ajo se že 4 pollitrske steklenice franko z zabojem vred za K 88. S0Sm - beli in rdeči btirgun-&v1SFmhS dec od 56 l»trov na-'^»98^0 prej liter E 6 8*. — Benedikt Hertl, grašćak na graščini G :lič pri II on icali, S-ajerskc.
hI
l
Za vse številne izraze sočutja ob težki izgubi, kot tudi za spremstvo na zadnji poti naše dobre mame, oziroma babice, sestre, tete in tašče, gospe
nniii ni
Izrekamo vsem najtoplejšo zalivalo. Posebno iskreno se zahvaljujemo visokočastitemu gospodu karoniku Sušniku za tolažilne obiske blagoro :ojni^v času njene bolezni. 2309
V Ljubljani, dne 12. velikega travna 1918.
C:?' oko žalujoči ostali
v - ' cj -Za
do K
piutove, rabljene, zavrtane, pa ne zlomljene ali pretrgane do K 36*— nove zamaške za steklenice do K 65*—, zamaške za sode nove do K 55'—, zamaške za sode stare, 36.—. Kupuje in prevzema po povzetju (pri večjih partijah vzorec in pridem eventualno sam k prevzemanju. isss
—renerzeugung9 Wien VXI.,
a>
1
Naivec!^ silove^ska hrs*?flfiica!
iiiiiiiiiki
>-mmon ulica št. 3
N>9
Je tešeta Iioi&seni lei* 1318 v»rrj Iripotečnin m občinskih posedi rezervnega zaklada   -  .  . .
K 66,300-000-11 27.600*090-2,530 000
11
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
4ao
več*3 in nestalne v!?eje pa po dogovora. 159 Hranilnica Je gacjpelamo varna in sto* i nođ kontrolo
Za varčen^e ima v:el"ane ličaj domače Hranilnike.
Posoja na  zemltišča in poslopja  na Kranjskem prosi 5%i Izven Kran{sHe   pa prot* 5 '/«% obrestirn in proti najmanj l0 0 oziroma 3 4"'„ odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
K'radftno društvo.
C5
izdelkov „ADRIA", naj si naroČi takoj cenik in vzorce, da spozna njih kakovost Kavni nrdor^estek a alad* korjeret in cikorijo mešan, pralni praiek, snežno« bel, vanilijin sladkor, pecilni prašek, pravi Saj, maio za britje, toale!no milo, pralno milo, nadomestek za »kr^šs, nlavKo v steklenicah in kroglicah, francosko žganje, cigaretni papir, mak, kum-na, paprika, noper itd. Krtače za ribanje, kocko za juho in gofai, kolo?on:£a, grenka sol itd. itd. Naročite si kavnega nadomestka, dokler je čas, ker v kratkem ne bode dobiti sladkorja ter s tem tudi kave ne. 2177 S«Sjr Zahtevajte cenik takoj. ~fN
HUP ŠIBSNIK,
IZDELKI „ADRIA" ZAGREB.
a
i
S5^
renska lwef?€3. ^R?
Dober dnevni
za veliko delo event. tudi po kosih, se sprejme takoj.   —   Kje, pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 2212
kroja*
Kupim
brinovo olje.
Sporočite množino in ceno na F. Cvek
2318
Proda se dobro ohranjen
[Ml VOZ
po nizki ceni. — Jeranova ulica 13. L. Maveer, L< ubijana 2314
11 rcKavice
za gospode
--1181   En gros
Nappa . . K 165.— in 225.— Antilop . „ 115.— „ 240.— Glace . . „ 135.— za tucat.
Rudolf Bodenmiiller,
Ljubljana, Stari trg št 8
Nadomestilo MILA
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12.-, 1 zavoj z 10 kg E 23.— PreDrodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboia z 50 kg. Belo mineralno milo za čiščeme rok in fmej-5ega mila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek sa toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov S 18. -. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naroČilu naj se posije polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en ?avoi vsake vrste Izvozne podietle M. Jflnker v Zagrebu it 15. Petrlnfska ulica 3., III, telelon 23-27. 2178
DAMSKA t I
M€S£CttA PREVEZA
zdravniško Driporočena ,Varuje pred prehlaie-ijem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura S 12*—, 18- na ieta trpežna K 24 — 30, najfinejša pa S 36. in K 42-— Poito 93 vinarjev. V varstvo žensk umfvalni aparat 40—, 45*— S. Po-šiljatev diskretna. — Hinjen, blasa trgovina 81. Potobv Dunaj, VI. Stletjengasse 15. 1199
Spreten, zanesljiv
se išče za večjo tvornico na Spod. štajerskem za takoj. — Trezni, pridni ponudniki naj naslove svoje ponudbe na 2311
Cementno tvornico v Zidanem mostu.
VABILO
k IX. rednemu
Zadrogs aro^nlDonirBfl.zad.zo.?.
v Kranju*
ki se bode vršil
dne 22. maj« 1918 v bralni sobi
„Narodne čitalnice v Kranju"* ob pol 9. uri sveSer s sledečim
sporedom: *
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Potrjenje letnega računa in razdelitev čistega dobička.
4. Čitanje revizijskega poročila in tozadevni ukrepi.
5. Volitev načelstva in nadzorstva
6. Slučajnosti. 2317
Naprodaj sta 2
kožiii.
skoro novi na pol kriti
pripravni tudi za samca (Einspanner) pri L. Jelene, alatni e pri Ooatl|t. 2316
•f ee
PRODAJALKA::
slov. in nem. jezika zmožna, se spiejme v trgovini z steklom in galanterijo J. Kovaćlć, Radgona. 2293
Dober sadni ml
prodaja v večji množini tvrd<a Anton Kusžan, L-ubUnna, Slarlovaka cesta itev. 15. 17 9
1 Po §. 28 odst. 2 zadr pravil se morejo dati zadružniki zastopati na občnem zboru po pooblaščenem zadružniku na podlagi pismenega pooblastila.
Eden zadružnik ne more zastopati več nego 5 članov.
Kranj, 13. maja 1918.
Natelstvo.
—^4
:: Hm prodal ie::
za jrnstilniške vrtove. - Sim n Pra-protnlk, L'nbllana, Jenkova ul. 7.
sar Proda se velik, lep
rjav pes-fermac
(Vorstehhund). — Mesec, Ollnce st.
41 prt LnbMani. 2:06
Razprodajam
svoto trnov no z velikim skladiščem manufakturne in mešano stroko za Iako ugodno cene.
Ustmene ponudbe na 2026
Vilim Pick, Zagreb,
Savska cesta 68.
io ponujam:
Sukanec (cvern) pravi lanen špula 25.— K. molke nogavice dzt K 120.— kos 12 — K, domaČe platno mt. 30 do 45 — K, atearlnske sveče kos K 2. -, milo sa orati, nadomestni podplati
več kosov kož par K 5. — , moko ..MEHIATA11 za različno pecivo, kakor pridodatek, pa tudi k kruhu in juham izborno, eden kaiton 20 zavit, a 50 gr. K 60.— in barva za vse vrste oblačil pobarvati. — Prosim kdor kaj želi, naj se samo takoi pismenim potom obrne na ' 242
Commission .Mehlata1
Stevrerg. 60/11. Gradec.
Dopisuje se tudi slovensko!
Hruiovec, Tropinovec, Brinovec, Slivovka,
se dobi pri 221
tvrdki KHAM,
MikleSK.va ca sta 8,
Liubliana.
•e
ee
Proda se::
tekoč (Pflanzenleim-Siiesia') kg K 1-80, — Nadomestilo za pivnik (Dauerioschei) a 7.— K, pisalne garniture (Tascbenhalter) a 3 — K, Bar-bonakl papir violičast in črn 1 karton 100 Us. cena k 22.— K naprej, Indigo papir phma 100 pol a 40.— K. trakovi sa pisal, strof do 13 mm a 15 — K, od 15 do 3b mm a 18.— K. ■a napravo Crnila (Tinterol) Drima 50 škatelj v 1 kartonu a 18. - K karton, sponke (Hettklammer) 1 škatlja k 2.^0 K, patrone (porabno za vsako pero) in vseh barvah se lahko piše & —.60 K, mine za cori navedene garniture a -.60 K. 1 nov ris. strof z nemškimi tipkami cena po dv'^ovoru. (Kakor tudi še druge novosti.) Trgovci noacst. Pismene ponudbe na post;/ predal st. 143, Llubl|ana.      2313
9V*3preImete se tako]
2 wm\\ nM\\
za restavracijo. Kje, pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 2315
Pozor!
Cepljenje prašičev proti rdečici se bo vržtlo letos v mestni klavnici dne ?l , 22 in 23. m?ia. vsakokrat ropoldne od 2—5. — Za ce I sn:e se plača ?. S od nrsšrča. 2803
Otroški voziček
za sedenje, dobro ohranjen, kuni J. rratn'k, Ciga letova ulica it. 1, I. nadstropje. 2301
Proda se neka'
jOS-SGOiCitt, *'v
Kupujem:
r
Jod 10 cm naprej
las sa |ama od 12 cm naprej na mt
mehak okrogel les, smrekovo lnb|e \lansko in le-ereslo / tošnje
kostanfev les hrasiov las
Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo 174S
Vinko Vabič, Žalec, 8
Spodnje štajersko.
Kuiantno poslovanje Takojšnje plačilo proti duplikatom.
8
9 ww^w w w wwww"'j trgovini učila že potdrugo leto, želi dokončati SVOJO učno dobo v večii trgovini, nasajena deželi. Ceni. ronudbe pod: „Vese'fe do trgovine 2184" na upr. »Si Nar.«
30 let star, oženien, v vseh pisarn poslih i/.vežban, slovenskega in nem-— Škerra jezika popolnoma zmožen —
URADNIK
Činski tajnik aii kaj sličnega Naslov pove upiavništvo »Slov. Naroda« 2260
Prazne vreče
vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje co naiviM h dnevnih cenah trgovska firma J. Kuiiaa, Kranj, Gor. Isto-ram   se sprejme trgovski učenec.
cfa - SižoS
najboljše nadomestilo %x kavo se dobi pri Sever A komp., preje Peter Las-nlk, Lfubl lana.— 20 gr z navodilom, riako se sadi, stane 80 vin. Pridelek je 40-kraten. 2153
H
z dobrimi izpričevali, ki zna nekoliko dekorirati izložbe, Iz galanterijske in manufakturne stroke, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, z dobrimi priporočili, se takoj sprejme — Nemško pisane ponudbe z zahtevo plače in shko pod: ,,R. B. 8 2214" na upravnistvo »Slovenskega Naroda«.
Bellk predmet na ietelo
za grosiste in preprodajalce.
obL var., pat. pri;. 2229 lahki, prožni, nepremočljivi in jako stanovitni. Poizkusni k6li iO parov sortiranih, vseh velikosti K 120.— iz tvornice.  Zavojnina po lastni ceni. —
Holzsohlenfa&rik u. Vertriebs-geseilschaft Gradec I., Wickea-burggasse 19 II Telef. Int. 2056.
Iščejo se glavni in okrožni zastopniki .
fižola. -
Kje, pove uprav. »Slov. Naroda« 2308
9fT Prodalo se 1 fino **^1
črnesalonskehlaie
za moškega manjše velikosti - Cena 100 K   Vprašati na Bregu 8L 2302
Tesara in mizarje
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi eno) sprelms ANTOM STE I NE R. Ljubljana, Jeranova ulica it. 11. 175
K mi se dobro ohran'en "^M|
šivalni stroj
in železen Štedilnik Sv. Petra nasip 53, pritucie. 2 7
PRODAJALKA
vajena samostojno vodit! trgovino z mešanim blagom, z daljšo prakso, želi rremen»ti službo. Nastop lahko takoj. Naslov: A. A. pošta Štanga pri Lltifi, Dolenjsko. 2285
RO DAJALKA
D
^Mgr i-^vežbana v trgovini  s papir-1     {em in galanterllo, se takoj
^      sprejme — Sprejme se tudi — blagafnlčarka. Sprejmejo se letake, ki stanuiejo v Ljubljani. Ponudbe na upravnistvo »Slovenskega Naroda« pod „Pofttenost 3000 2257"
Za takoj ali pozneje so išče
stanovanje
za stranko brez otrok, če mogoče z 2 ali 3 sobami v sredini mesta. Za nagrado se dobi v jeseni neka! živeža. — Ponudbe pod „trgovac 2255" na upravo »Slovenskega Naroda«.
izpnsća'e grlate, arebćioo in druge koioe bolesni odpravi hitro in sigurno Paratol, domaća mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi Čez dan. Veliki lonček K 3 50, dvojnati K 6.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože, škatljica K 2.50. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od lekarnarja M. Klein Paratol tvornici v Budim« pesti, VII 24, fiozsa ntca 12.
^jMteve lamaške
217S
atare nezlomljene............ • . . K 35.—
nove.......................K SO,—
za 1 kg Ziste tef e ter avilnate odpadke "M K 30.— za 1 kg
netto prevzame v vsaki množini bres prejšnjega vprašanja po povzetju
I. KeSiner, Praga, Ziegengasse 5.
v.
1111 nt uri ii t« 11 r
I I   lesen i cijjarern im papirjeri iruSa i orncjvto ?mzd SajbuschjSdbcijj.   | 1
SSS ■'.'SS""~-"-"S'-/ ■ ".-/■'. 5
I f 111M1111 f IMI I
Alfonz Breznik
uCItelj Glasbene Matice
in edini zapri**, strokov« njak c. kr. del. sodiica
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15
(Nasproti nunske cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev, pianinov in harmonijev na jugu Avstrije. Velikanska, zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij. Klavirje prvih c. kr. dvornih in komornih tvrdk : Bdsendorfer, Fdrster, Budolf Stelzaammer, HOizl & Eeitzman, Olos in Solmann imam edino iakllnčno le jaz za Kranjsko v zalogi ter svarim pred nakupom falzi-fikatovin navideznega .pofelna*.
nm
aO
O cd
g*5
-t:  ' •
al
^™ .
e »
r-, «-»
£-5 I M k
e S fa)
""5 i S s
o* </> I ra. 8
as
o o
O
"c.2.
> >
<v o
o
3
1990
90
99171872292^24
6486