Posamezna šievllka 40 vinarjev. ST. 47. V CELJU, TOREK 13. MAJA I9S9 LETO I. Izhaja fiak torek, četrtok in •Oboto« — Gena i Za celo leto 36 K, za pol leta 18 kron, za četrt Ida 9 K, za 1 mesec 3 krone. Posamezoi fttewESka stztne 30 winsarjcw« Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja «e ne moremo oziratL Naročniki naj pošujajo naročnino po poštni nakaznici. Rcklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira! ^H^B IBIH HB aBBfeV HKHkh SLbb^Ib^H^bs ¦^¦^¦i ' J^^^^m ^b^b^bV .a^B^aw bbbbh J^^V ^^^^BjHj^^^^V Urodfllfttv« In upraralstvo se nahaja v Zvezni tlskarni v CeFju, Schillerjeva ceata 6tev. S. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 30 v od 1 mm, za poslana, na- Mianila občnih zborov, naznanila o •mrti, zahvale itd. 50 »odl mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah poputt Rokopisi se ne vracajo. Telefon št. 65. IZDAJA IN TBSKA ZVEZNA TISKARMA V CELJU. 0DG0V0RHI UREDMIK VEK0SLAV ' SPINDLER. Prebivalstvu okrajnih giavar- stev Slovenjgradec, Ceije, Maribor in Radovljica. Zadnje dni so se zgodili neredi, ki kažejo, da nekateri komaj dosežene svobode ne razumejo prav. Zagrešili so pri tern grde zloČine proti domovini in mirnodelajočemu prebivalstvu, kakor bi jili ne pričakovali od slovenskih ljudi. Sramoto so storiii sebi in na- rodu, pa tudi ogromno škodo. Ker so se v veČ krajih pojavila hudodelstva pobune, umora, ropa, po- žiga in hudodelstvo javnega nasilstva po § 85 kazenskega zakona, zato so se zedinile vse stranke v tern, da se mora te pojave brezofozae^o za- duššls. Naša narodna kraljevina, ki nudi svojim sinovom boljše razmere nego katerakoli sosedna država, ne more mirno gledati, kako ji neodgo- vorni elementi kvarijo njen ugled in cast, njeno in narodno premoženje in tako ob dobro ime spravljajo soci- jalna stremljenja vlade. Zaio je deželna vlada v seji II. maja 1919 enoglasno skSemla, da proglasi v zcgoraj navedemsih glawarstvin preMi sod, počenšf od 13. maja 1919. Pozivljamo vse državljane, ki lju- bijo svoj narod in državo, ki uvi- dijo, da brez reda in delavnosti in brez žrtev ni napredka, ki razumejo, da je trajne socijalne uspehe možno doseči samo s solidnim organiziranim delom, da tudi sami pomagajo, da bode v Sloveniji zavladal popolen red, da s skupnimi močmi vseh dobro mislečih zaipemo b^ezobzipno vsak zločinsfci pojaw9 da pokličemo krivce pred strogo sodbo in, da pr»s- vedemo na pot doflznositi vse one, ki zaslepBjecni vidijo ju- Da&tvo v tern, da swoji mladi domovini w hpfeeft streljajo. Vsa kazniva dejanja, ki so se iz- vršila pred razgiasitvijo prekega soda, se bodo kaznovala od rednih sodišč. Vsi zločini pobune, umora, ropa, požiga in v § 85 kazenskega zakona omenjenega javnega nasilstva, ki se bodo eventualno zgodili po proglasitvi prekega soda, zapadejo nagli sodbf, po določilih prekega soda. Deželna vlada za Slovenijo zaupa v zdravo pamet in srce Slovencev, v njih smisel za disciplino in pričakuje, da trezni elementi prebivalstva sami sodelujejo in pomagajo, da nastopi še pred proglasitvijo prekega soda po- polen red in mir v naži deželi. Kdor pa bo kijub ternu svariiu in pozivu k redu katerega izmed zgoraj navedenih zhočinov zakrivi!, naj vse posledice izključno samemu sebi pri- piše. V Ljubljani, 11. maja 1919. Dr>. Janko Brejc* predsednik deželne vlade za Slovenijo. Siovenci! Zastopniki vseh treh strank v Sloveniji, zbrani na sestanku dne 10. maja 1919, smatrajo za potrebno, da se v času, ko stojimo neposredno pred odločitvijo svoje narodneusode, obrnejo skupno in soglasno na slovensko jav- nost z naslednjim pozivom: Vse naše misli morajo biti v teh dneh posvečene skrbi, kako rešiti in ohraniti slovensko ozemlje. Zato naj prenehajo strankarski boji v časopisju, na shodih in v zasebnem življenju. Medsebojne pritožbe bodo reSevale stranke pri medstrankarskih posvetih in po teh skušale izrastke strankarske- ga življenja odpraviti. Vprašanje o vzrokih narodne ne- sreče na Koroškem, ki se je tako stra- stno obravnalo zadnji čas v javnosti, ne sme oslabiti naših narodnih vrst. Stranke bodo pozvale svoje parlamen- tarne zastopnike, naj osnujejo komisijo, ki bo rešila to vprašanje. Medtem naj bi slovenska javnost z neopravičenimi in lahkomiselnimi napadi ne slabila našega narodnega položaja. Strnimo marveč vse moči, da se poglobi v nas zavest skupne državnosti, in v to svrho opustimo vse, kar bi rušilo narodno in državno edinost Sr- bov, Hrvatov in Slovencev. Le v disci- plini, vestnem izpolnjeyanju državljan- skih dolžnosti in pokorščini obstoječim zakonom je rešitev! V Ljubljani, dne 10. maja 1919. Dr. Ivan Tavčar, dr. Josip Breznik, prof. Bogumil Remec, dr. Fr. Kulovec, Anton Kristan, Albin Prepeluh. Dr. Reisman: V Ijubijani poizvedujejo ... ali Sv. Birokracij v Jugoslav«]*. Slovenski javnosti bo menda še v spominu, da je narodna vlada pred par mesci radi protinarodnega in proti- državnega delovanja in mišljenja od- stavila v Slov. Bistrici tamkajšnega nemčurskega župana-zdravnika dr. Murmajerja. Že tedaj pa je dobil tudi oddelek za zdravstvo od poklicanih faktorjev natančno poročilo o dr. Mur- maierju, s predlogom, da se odstavi kot distrikni zdravnik in imenuje mesto njega Slovenec dr. Lebar, ki se je že pred vojno larnkaj nastanil in ima to- rej težko konkurenco proti starejšemu zdravniku-Nemcu. Na to poročilo vlada ni ničesar ukrenila, pač pa je poslala čez tri me- sece okrajnemu zastopu suho poročilo, da so podpis glede dr. Murmajerja pre- jeli in da poizvedujejo ... Pika in nič več. O tern poizvedovanju seveda no- ben Slovenec v Slov. Bistrici in v okraju nič ne ve. Sv. Birokracij iz Ljubljane je najbrž zdikiiral „poizvedbo," ki pa bo še nekaj časa ležala v bogvekakšni ekspediciji in nato romala na okrajno glavarstvo ali pa celo na žandarmerijo, in bo čez pol leta ali ma!o pozneje priromala zopet nazaj v Ljubljano, na kar bodo tarn zadevo — Studirali. . . Slovenskjm rodoljubom, ki so se leta in ieta z dr. Murmajerjem borili, seveda narodna vlada ne more verjeti. Da pa slovenska javnost, ne vlada SHS, zve, kakštte smrtne sovražnike SHS plačuje naša Jugoslavija, podaje- mo prepis nekaj zapisnikov občinske seje mestne občine Slov. Bistrica pod županovanjem zdravnika dr. Murmajerja iz leta 1914: Seja dne 20. julija 1914: „Župan naznani, da mora vsak, ki bi slišal kako sumljivo izjavo proti državni upravi, sedaj ali že popref, to takoj naznaniti. Pravice občine so s tern zelo razširjene. Sumljive osebe se mo- rajo nadzirati, po potrebi se lahko tudi izvedejo hišne preiskave. „Turverein" ima 17.000 K dolgov, zato pa naj ob- čina prevzame jamstvo za plačilp ob- resti v znesku po 420 K. To se naj zgodi na ta račun, da se bo dal v proračun za Jeto 1915 večji znesek za „posebno potrebščino". Javni seji je sledila zaupna ..." Zapisnik z dne 2. julija 1914: „Na- stopiti rnoramo proti veliko-srbski ideji, katere uplivi so se že tudi v Slov. Bistrici pokazali. Zadnje voiitve, nesramni časopisni napadi na velespo- štovane osebe našega mesta so srbo- fiiskega izvora. Torej je potrebno, da si tudi mi po vzgledu Celja in Ptuja ustanovimo „deutschen Verein". (Govo- ril zdravnik-župan dr. Murrnajer). Zapisnik seje z dne 27. novembra 1914: „Del tukajšnjega učiteljstva je •r. VLADIMIR BREZOVNIK: Albanija. (Dalje.) j. ^Sodaj zjutraj drugega dne se od- to ^Qn{° [z Skadra proti jugu. Dvoje v°rnih avtomobilov nas naloži. Pot *.e pod Tarabošem in zavije okoli >eLa ostro proti jugu. Od blizu vidimo Crnogorske jarke izza balkanske vojne; samotni stoje tupatam križi padlih ju- nakov. Še par mescev, mogoče leto ^nij Se bodo stali ti napol strohneli spomini ... Potem pa bo izbrisano za vselej mesto, kjer tiohne junaške kosti. Vse na okoli je pustinja. Ravno Polje doli, daleč doli do orjaške To- morice, neobdelano, poraščeno z grmi- cevjem, na močvirnih krajih z ločjem. Spomnim se na našega kmeta. Ko bi dobil on to zemljo v roke, to široko, neobdelano zemljo. Kaj bi napravil iz "je. Oklenil bi se je z vso slovensko ljubeznijo do zemlje, kvasil bi jo s svojim znojem in na tej pustinji bi rodila pšenica svoje zlato in vino in arugi darovi božji bi rodili v izobilju. c.esta postaja vedno slabša; avto stoce in kakor želva se trudno premika naprej, zibajoč se s strani v stran. To pot je za silo zgradil avstrijski pionir'za vojsko. V lepem vremenu že še gre za silo — v dežju pa stoji ves promet z vozovi in avtomobili, le z osli in mulami se pošilja živeŽ in vojni materijal v deželo. Do Leša nikake naselbine. Le tu pa tarn čepi razdrapana hiša, napol iz kamenja sestavljena, napol z vrbovjem in ločjem zamašena in krita. Pri nas ima žival lepše, zdravejše bivališče, kakor tu človek. Naš kmet bi si pre- mislil svoje govedo postavljati v take staje: S ponosom sem mislil na naše kmetske' hiše, ki se Ijubeznivo belijo po naših travnikih in gričih. Mesto Leš ima slavno preteklost in klaverno sedanjost. Nekdaj je bilo to mesto ob morju in je igralo še pod BeneČani važno vlogo kot trgovsko mesto na Baikanu. Reka Drin, ki se tu blizu izteka v Adrijo, je v teku časa naplavila toüko peska in blata v plitvo morje, da je mesto danes 8 km od morja. S tem je izgubilo svoj pomen in umira. Vidijo se Se velike hiše, nekdanje palace, ki jih grize zob časa; ulice so tlakane, ozke in umazane. Albanci še umazanejši, kakor v Skadru. Lastnost ista: nezaupnost do nas in veselje do trgovine. Vse vprek prodaje. Videl sem tudi prvikrat, kako reže Albanec tobak. Mokre liste natlači v nekak žleb iz Iesa, na enem koncu tega zleba je nabita podkev in pred njo žene z roko nož. To delo opravlja stoje. Na tobak stopi s svojo gnusno, umazano nogo, na nož pljune, ko ga brusi in delo gre hitro svojo pot. Mi pa smo s takim užitkom pritiskali tanko lasovje tobakovo k nosu in se naslajali krasnega von ja. Pleme, ki stanuje tu okoli, se na- ziva miriditsko. Po večini so kristjani in imajo tudi svojega škofa v Lešu. Ko se je šel ta škof poklonit na Du- naj cesarju Karlu, so ga najprej v Skadru podvrgli razušenju in ga oko- pali, potem pa še na Dunaju v drugič. Zgodovina pravi, da je hodil tod okoli že Filip Macedonski. Za Ležom sta dva ostra, visoka hriba; na njih se vidijo razvaline, ki so baje še de- loma trdnjave iz njegovega časa. Ena razvalina se naziva Lisos, druga Akro- üsos. Za Lešom se peljemo po strašni cesti naprej preko reke Mati. Albanske struge imajo vse enako lice. V času, ko žge tropično solnce na zemljo, je malo, malo vode v strugi; samo po sredi se vleče srebrn pas nedolžne vodice Ko pa nastopi deževna perijoda, ki traja od oktobra do marca, zrastejo te nedolžne vodice v veükanske reke, ki prinašajo s seboj vse, kar se jim zastaylja na potu: drevje in hiše in ljudi in živali. Zato so te struge zelo Siroke pri vseh albanskih rekah: Mati, Devoli, Skumbi, Semeni, Osum. Dolg lesen most vodi črez Mati in preko malega kraja, ki obstoji večjidel iz vojaških barak, Miljoti, pridemo proti poludnevu v Mamuras, kjer neha za vselej cesta in vsa pot Velikanski hrastovi gozdovi stoje okoli tega kraja. Esad paša je njih lastnik. Zato pa je p^la po teh gozdlh neusmiljena avstrijska, sekira, ki ni prizanašala Esadu in njegovim kras- nim hrastorn. Cela mesta zgrajena iz hrastovih debel. NajrazličnejSe koman- de in vile in vilice za poveljnike in njih ljubice. Tu se začenja tudi nekaka želez- nica, Bog mi bodi milostljiv, da jo tako imenujem. Tračnice, ki so polo- žene na Esadovih hlodih, se verižijo v daljavo, kakor tanka kača; kako se bo mogoče po tem voziti? Pa tudi po Žici se tu prevaža materijal in ljudi. Ta prometna žila vozi čez močvirja in vode naravnost do Vore. Pravijo, da se več- krat vtrga in da so ljudje popadali v močvirje, kjer so zginiii. (Dalje prHiodnjič.) Sirar & *S OVA ÜOO A"« Stev. 47 zelo čilo deloval v društvu Sokolu, ki se je moralo radi veleizdajalskih činov razpustiti. Sklene se, naprositi okrajni šolski svet, da upelje strogo preiskavo. To pismo se odpošlje s povratnico. (Vsi „prizadeti" učitelji so bili takoj na to prestavljeni)." Sladki dr. Murmajer je izdal tudi v raznih „veleizdajskih" procesih ne- broj smrtnonosnih in ogabno-nesramnih spričeval za civilne in vojaške sodnije o rodoljubnih Slovenes kot na pr. o Hinku Grilu in drugih. In narodna vlada še poizveduje, dr. Murmajer pa še naprej sedi v Slov. Bistrici med miroljubnimi Slovenci, namesto da bi bil že davno, ne črez mejo, ampak pod ključem. Navedli smo ta slučaj obširnejše, ker je naravnost kričeč in obenem simptomatičen. POLITICNE VESTI. Za vojno ozemlje je glasom po- ročila iz Beograda proglasilo vrhovno vojno poveljstvo ozemlje Slovenije. Priznanje Jugoslavije. Iz Pariza je 8. tm. prišlo poročilo, da sta Anglija in Francija uradno priznali kralj. SHS< Naše kraijestvo de facto priznano. ltalijanski list „Giornale d' Italia" piše glede dejstva, da so bile pooblastilne listine naših delegatov v Parizu pod- pisane v imenu kraljestva SHS, da je treba to smatrati kot dejansko pri- znanje naše države s strani zaveznikov. KronskI svet v Beogradu je 10. tm. bil na dvoru; razpravljal je o zunanjem položaju, pa tudi o notrajni ureditvi države. Načrt zakona o državljanstvu v kraljevini SHS pride v kratkem v raz- pravo v Narodnem predstavništvu. Dr- žavljanstvo se načeloma prizna vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki imajo v eni izmed občin, pripadajoči novi dr- žavi, domovinsko pravico. Tujerodci, ki imajo domovinsko pravico v naši državi šele 30 let ali manj, pa dobijo po novem zakonu pravico, da se izja- vijo ali za naše državljanstvo ali pa si izposlujejo sprejem v državljanstvo svojeprejšnje domovihe. Jugoslovansko domovinsko pravico dobijo šele v tre- nutku, ko oblasti njihovo tozadevno izjavo odobre. Posebna določila vsebuje zakonski načrt glede domovinske pra- vice od Dunaja in Budimpešte impor- tiranih uradnikov, ki so po dozdaj ve- ljavnih zakonih dobili že s samim na- meščenjem domovinsko pravico v naži državi. Novi zakon tega privilegija ne prizna. Na podlagi svojega uradnega značaja morejo postati naši državljani samo oni uradniki, ki so sprejeti v državno službo. — Načrt bo najbrže že ta teden predložen Nar. predstavništvu. Lahi nadaljujejo komedijo. Šli so ogorčeni iz Pariza, celo Italijo so razburkali proti Wilsonu — ponižno pa so se zopet povrnili v Pariz. Raz- širili so vest, da so jih zavezniki zopet povabili. Urädno pa se je iz Pariza ta vest zanikala. Lahi so šli v Pariz, ker so videli, da Angleži, Francozi in Ameri- kanci nadal jujejo konferenco — brez njih. Med zastopniki NemŠke Avstrjje nameravajo biti v Parizu: 2a Spodnje Štajersko radgonski dr. Kamniker, za Koroško profesor Wutte in dež. svetnik Schumy. Ce bodo tudi drugi delegati take korifeje, bo to res „odlična" družba. Bodočnost kolonij Nemčije. Iz Pa- riza prihaja vest, da so zavezniki usodo nemških kolonij že odločili. Vse pridejo pod varstvo zveze narodov in posamezne zaveznice prevzamejo nad posameznimi kolonijami nekako nadzorstvo v imenu zveze: nad južnovzhodno Afriko Velika Britanija, nadjužnozahodnoAfriko južno- afrikanska kolonija, nad otokom Samoa Nova Zelandija, itd. Nemčiji ne ostane nobena kolonija. NemŠki delegatje v Parizu so dobili ob priliki izročitve mirovne pogodbe 8. tm. rok 15 dni, v katerem lahko izročijo pismeno svoje pomisleke bodisi v francoskem bodisi v angleškem jeziku. Clemenceau je v svojem nago- govu izjavil, da je ta „drugi versaillski mir po tarn zastopanih narodih pri- borjen za previsoko ceno, da ne bi bili vsi trdno odločeni, doseči z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, vsakršno zadošČenje, do katerega imajo pravico." IZ KOROTANA. Pogajanja na Koroškem. Dne 10. tm. so se sešli zastopniki k poga- janjem. Nemci so se hoteli pogajati na podlagi sedajnega položaja, t. j. da ostanejo čete v sedajnih postojankah. Naši zastopniki so izjavili, da imajo naročilo se pogajati edino, če se vzpo- stavi položaj pred 29. aprilom. V svrho instrukcij s strani vlad obeh držav so se pogajanja prekinila. MARIBORSKE NOVICE V korist Akademskemu Dotnu v Zagrebu priredi S. Z. S. A. v Zagrebu dne 17. in 18. maja akademske pri- reditve in sicer: cvetlična dneva. Dne 18. maja ob 10. uri dop. koncert vo- jaške godbe v parku; popoldne ob pol 16. uri igra v Narodnem Domu, nato ljudska veselica v vseh prostorih Narodnega Doma s plesom. Narodna obrana se je ustanovila v Mariboru. Izdaja kot svoje glasilo »Obmejni Branik«. lzgnali so končno revidenta Al- bina Löschnigga na postaji Tezno, ki je do zadnjega časa neprestano hujskal Italijane proti nam, zapostavljal slovensko delavstvo ter kalil mir in red. PTUJSKE NOVICE. Stalni nameščenci v Ptuju bodo imeli nocoj 13. tm. sestanek v Narod- nem domu (ob 20. uri) zaradi ustano- vitve gospodarske organizacije. Proračun ptujske občine za 1. 1919 izkazuje 3,110.31*5 K 60 v pre- jemkov in 3,292.056 K 60 v izdatkov, torej 181.741 K primanjkljaja, ki se bo kril deloma iz podpore Mestne hranilnice (70.000 K), deloma iz občin- skih doklad (70.000 K), ostanek 40.000 K pa z zvišanjem doklad. CELJSKE NOVECE. Iz poiitične službe. Okr. glavar v Celju dr. Rudolf Andreika je premeščen v predsedstveno pisarno deželne vlade v Ljubljani. Bil je komaj kratek čas v Celju in je pravkar začel v mestu in okraju čistiti. Njegov naslednik je okr. glavar dr. Fr. Žužek. Upamo, da v v narodni odločnosti in naklonjenosti napram prebivalstvu ne bo zaostajal za dozdajnima. Sicer pa moramo od- krito priznati, da nam te prenagle spremembe v vodstvu našega političnega okraja niso prav nič všeč. Lojalnost so hlinili naši celjski Nemci in nemškutarji. Dobrc smo ve- deli, da je vsa njihova lojalnost hinav- ščina in smo tudi naše politične oblasti v tern smislu vedno opozarjali. Pa razni gospodje so mislili, da celjske Nemce in nemškutarje boljSe poznajo ko mi, ki smo stali desetletja z .njimi v boju. No sedaj ob priliki 'dogodkov na Ko- roškem se je pokazalo, da smo imeli prav. Celjsko Nemštvo se je priprav- ljalo na sprejem koroških razbojnikov. Ščuvanje in drznost sta vidno narasli. Zato je smatrala policija za svojo dolžnost, da več Celjanov internira in pošlje v Ljubljano: med temi so dr. Ambroschitsch, dr. Gollitsch, dr. Schurbi ml., dr. Negri in še več drugih. Če je na svetu sploh krivica, Rotovška ullca St. 15. Poslano.* V 46. številki Vašega lista pišete, da dne 7. tm. v moji trgovini in gostilni niso znali govoriti slovenski. Dejstvo je, da to ne odgovarja resnici. V moji trgovini in gostilni se gostom od nekdaj — ne samo izza časa po preobratu — odgovarja oziroma ž njimi občuje v istem jeziku, v katerem izražajo svoje želje, kar je lahko dokazati po mojih odjemalcih in gostih, in ni bilo v tem oziru glede mojega podjetja nikakih pri- tožb, kar bi se brez dvoma zgodilo, če bi bil kak povod. Najbrž se gre za kak- šno zamenjavo, in prosim, da poroče-, valec to zadevo pojasni. S spoštovanjem _________ Dom. Zainperutti. * Uredništvo ne prevzame odgovornosti. KINO GABERJE Torek I3M sreda 14. 9 divji grozi pustinje Za mladino primerna zanimiva drama iz Džungle v 4 dejanjih. Več mizarskih pomočniko« se takoj sprejme. Vpraša se pri F. V. Breg 17, Celje. 677 3-1 lice se za trgovskega učenca stanovanje s hrano. — Ponudbe na upravništvo »Nove dobe«. 678 2-1 Kupim hitrega konja za kočijo event, bi zamenjal za kobilo z žrebetom. Ponudbe na Peter Majdič, Spodnja Hudinja pri Celju. Hiöica z nekaj zemlje pri okr. cesti v Trbovljahseprostovoljno proda. Nadaljna pojasnila se poizvejo pri Rudolfu Kalanu v Trbovljah*_______________________673 1 Trgovskega učenca zdravega iz poštene hiše s primerno šolako izobrazbo išče trgo- vina mešanega blaga Norbert Zanier & sin nasl. Ad. SulZer, Letuš, p. Rečica ob Paki. 663 3-1 Proda se 8 novih oken 95 X 75 velikili, 3 omare, postelje, mize, nočne omarice, stole itd. po nizki ceni pri mizarju v Velenju št. 44. 665 1 Restavracijo v najem se odda v Narod- nem Domu v Celju. Ponudbe na Poso- jilnico v Celju do 1. junija 1919. 655 3—1 Tvornica I Išče se objekt, kateri bi bil pri- meren za tvornico lesnih izdelkov. — Tvornica mora imeti vodno moč in mora.ležati v neposredni bližini žeiez- niške postaje. Ponudbe z natančnim opisom in ceno se naj pošljejo na naslov „Javor d. d." poprej I. hrvatska stolarska in tapetarska zadruga Zagreb. Iščem mali mlin z malim posestvom. Ivanuša Ivan, Mozirje. 656 5—1 Mala zidana hiša, hiev in 33 arov zemlje, 10 minut od kolodvora, je naprodaj. Vpraša se pri A. MoČnik, Celje, Zavodna št. 89. 647 5-3 Naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel dimniharsho ohrt od gospe FrančiSke Valenčak ter se vljudno priporočam Vinko Žurman, 669 2-1 dimnikarski mojster, Celje, Gosposka ul.26. Na Starem gradu pri Celju se proda malo posestvo, obstoječe iz lesene hiše, vinograda, njive in travnika. Povpraša se v gostilni na Starem gradu ali v pisarni dr. A. Božiča, odv. v Celju. 679 3-1 Glavno zastopstvo ,,Sayinjske tovarne bary in lesnih izdelkov" jVatt pcrlcž Celje (Nar, dom) V zalogi pristen lanen firnež. Kupuje laneno seme po naj- višjih dnevnih cenah. 1-9 L99 Naznanjam cenj. odjemalcem, da otvorim z dne 15. majem 1919 trgowtno z mesanim blagom in deželnimi pridelki. Za obilni obisk se vljudno priporočam Matija Šmid 666 1 Nova vas, p. Št. Jurij ob j. žel. Tovarna za stavbe'no mizarstvo Lampret 2 Fuhl y Šoštanju sprejema vsa dela te stroke v točno in ceno izvršitev. 664 2-1 Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel s I. majr>ikom tt. I. trgovlno mešanega tolaga in gosiifino tvrdke Norbert Zanier & siii v Letušu. V trgovini bodem imel vedno v zalogi raznovrstno blago po zmerni ceni, v gostilni pa dobro kapljico. Postrežba točna in solidna. Za obilni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem Ad. Sulcer. 662 3-1 Občina mesta Šoštanj išče okcili ltd izvežbanega v vseh občinskopisarniških poslih. — Nastop službe takoj, plača po dogovoru. Invalidi imajo prednost. Ponudbe je vložiti na ger^ntstvo mesta ŠoŠtanj. 676 1 Kuharice!!! Skrb za dobro kavo je odstranjena. Družinski zavoj vsebujoč: 1V2 kg sine zrnate kave in 3 kg prvovrstnih kavinih surogatov (cikorije) za K 110'— poštnine prosto razpošilja po povzetju ali predplačilu importna in eksportna družba Hrowat & Ko.v Ljubljana 129. Velika zaloga toaletnega in pral- nega milaf raznega kolonijal. blaga, lanenega olja in pristnegsi fir- neža. ~ Istotam se kupuje laneno seme po najvišjih cenah. 675 2—1 Naznanllo. P. n. zavarovancem sklada za vojaške vdove in sirote pogodbena družba Feniksa, sta- nujočim v polit. okrajih Brežice, Celje, Gornjigradf Konjice, LjutOmer, Ma- riber, Ptuj, Radgona, Slovenjgradec se javlja, da se zavarovalne premije vpla- čujcjo pri i|Ck&poxituri v Mariboru^ Sodnijska uiica 14" kot poslovalnici te družbe. — Premije naj se blagovolijo vpo- šiljati po poštni nakaznici in sicer do na- stavitve krajevnih zastopnikov, kateri bodo potem izposlovali inkaso. 674 2—1 Vodstvo ekspoziture. Hffi&v »odgaiie, sie- IT&AoAf nicemščurki ter ves mrčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvatjena sredstva. kakor: Za poljslce mis! 5 K, za podgane in miši 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenice 2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, unlfevalec moljev 2 K, prašek proti mrče- som 2 in 4 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K, mazilo za uši pri živini 2 K, prašek za uši v obleki in perilu 2 K, tinktura za bolhe pri pseh K 150, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošiija po povzetju Zavod za eRsporf M. Jüniier, 85 -36 Zagreb 37,