0 slovniškem pouku. CDalie.) ' " 3. Gfagol. Komu to besedno pleme, glagol imenovano, še ni delalo preglavic? Učitelj kakor učenec se rešpektno klanjata pred njim! Koliko terminov, nanašajočih se na glagol, so iznašli slovničarji in le najboljšerrtu spominu je dano, obdržati vse Pripomnia: KMub temu, da se je sklanpl pridevnik s samostalnikom, se mora koinčno njegova sklanjatev še posebej 'prermoitrivati. Osobito se morajo iprimenjati 3. s 5. in 5. s 6. sklonom Tnoške in srednje sklanje. ker se pri le-teh kaj rado napaike pripetijo. iste v posesti. Za osnovno šolo pa bomo izbrali le to, kar je praktično in kar bistri razum, vsako le spominsko obiležje pa opustimo. Mnogo oblik glagola prinesejo otroci že od doma seboj. Tvoritev Časov jim vobče ne dela težkoč in tudi osebila tvorijo navadno pravilno; kar je pa napačnih, n. pr. deloma, se naj čim prej odpravijo s temeljito posebno vajo. Važne so vaje, izpeljati iz nedoločnika katerokoli določno obliko: pisati — pišem- vezati — vežem, dihati — dišem;, ožeti — ožmem, pripeti — pripnem, poslati — pošljem. | Take jezikovno slovniške vaje se mora- j jo že na nižji stopnji pričeti. V to svrho j so glagoli grupirati. Sploh bi morala nižja stopnja (1.—3. š. 1.) prav mnogo formalnih vaj gojiti ter tako pripravljati teren za slovniška razmotrivanja na srednji in višji stopnji. Saj je jasno, da otroci, ki ne obvladajo najvažnejših slovniških oblik, ne morejo pravilno odgovarjati, še manj pa pravilno pisati. Ali se naj res do tretjega šol. leta vlečejo napačne oblike: rumene solnce. bele jajce, oni pisajo i. dr.? Na nižji stopnji se naj uče otroci v prvi vrsti elemlentov: besed- stavkov, števila in priproste operacije, ekskurze v višje sfere pa prepustimo višjim učnim stopnjam! Z določevanjem naklonov se naj na srednji stopnji ne trati časa. kajti naklone pojmujejo šele zrelejši učenci, v formalnem oziru pa isti ne nudijo posebnih težkoč. Zelp važne pa so vaje pre- ' tvarjanja dovršnikov v nedovršnike ali morda tudi obratno. V to svrho so gla- \ goli zbirati v skupine. (01. IV. zvezek ; Schr.-B.-iove Jezikovne vadnice!) Do- ; vršnike mora učenec dobro razločevati od nedovršnikov! Predno se preide k deležnikom sed. časa, se m'orajo učenci vaditi v kratki obliki tretje osebe množine. Ako se v tem poglavju postopa sistematično, deležniki ne delajo učencem hudih preglavic. Najbolje je postopati na sledeči način: Vadijo se najprej deležniki (pridevniški seveda) ki nimajo kratke oblike in sicer takoj v stavkovni zvezi, da tako učenec polagoma shvati bistvo te glag. oblike. Na tablo napišem stavek: Hlapec, ki pridno dela, zasluži dobro kosilo. Kdo mi zna ta stavek na malc krajši način povedati? Ali: Kakšen hlapec . . .? Če mi ne zadene noben, ga povem sam, napišem ter ga dam ponoviti. (Pridno delajoči blapec . . .) Drugi primer: Jabolka- ki padajo na trda tla, se obtolčejo. Katera jabolka . . .? Eden bcliših učencev bo pretvoritev tega stavka gotovo pogodil, če ne, se mu malo pomaga pri besednem redu. Še nekaj takih primerov, pozneje le ustmeno, se poda ter pridno ponovi! Seveda mora biti učitelj pripravljen, ali pismeno ali pa j duševno »nabasan« s potrebno snovjo. j Paziti mora, da stoji dotični samlostalnik | v 1. sklonu, kajti sklanjatev deležnikov | se naj vadi drugekrate. Za pismeno vajo i napišem na tablo tistih 8—10 glagolov v | nedoločniku, učenci pa na to napišejo j opetovano slišane stavke. Boljši učenci smejo tudi zamenjati besede (samostojnost!) Na pr. Naporno delajoči hlapec se poti. (Dalje sledi.) .Tak. Kovačič