PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 27 (8329)
TRST, četrtek, 1. februarja 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim razmnožen na ciklostil. CM 5	^	DNEVNIK v z^užnjeni^vropi!
v Goveji pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. E Je _r_^„_________________
PISMO TREH TAJNIKOV SINDIKALNE FEDERACIJE ANDREOTTIJU
SINDIKATI ZAHTEVAJO NOVO SOOČENJE Z VLADO 0 DRUŽBENO GOSPODARSKEM RAZVOJU DRŽAVE
Zaskrbljenost federacije zaradi politike sredinsko desničarske vlade Zahteva po takojšnjem razgovoru o /stanovanjski reformi - Vlada v težavah zaradi dekreta o davčnih olajšavah za petrolejske družbe
RIM, 31. — Generalni tajniki sindikalne federacije CG1L, CISL in ^JL Lama, Storti in Vanni so poslali predsedniku vlade Andreottiju Pismo, v katerem zahtevajo takojšnje srečanje za proučitev vprašanja stanovanjske reforme ter se zavzemajo za tako gospodarsko politiko, bi upoštevala interese delavcev ter dala odgovor na zahteve po obnovitvi in napredku celotne italijanske družbe.
Pismo se začenja s sklicevanjem
I13 splošno stavko 12. januarja, ki 19 pokazala odločno voljo italijanskih delavcev in vsega sindikalnega 9't>anja, da vztrajajo v boju za pre-novitev, ki naj temelji na vprašanjih ^poslovanja, Juga, reform in cen. Namen stavke, je rečeno v pismu, le bil predvsem izraziti protest sindikalnih organizacij proti celotni liliji gospodarske in družbene politike vlade, ki ne nudi organske in en°tne slike gospodarske politike ter n? daje odgovora na tista vpraša-nJa, ki najbolj tarejo delavce. Nasprotno vlada vztraja na taki koncepciji restrukturacije, ki na eni strani zahteva ogromne investicije,
bazo države, krči zaposlitev ter pušča ob robu vprašanje Juga.
Tajniki sindikalne federacije trdijo, da so srečanja med vlado in sindikati v zadnjih štirih mesecih razočarala ter da tovrstna srečanja ne smejo imeti samo posvetovalnega značaja. Nesoglasja med vlado in sindikati ostajajo, trdi pismo, v nekaterih primerih pa se celo zaostrujejo, ker vladno akcijo označujejo sistematična nazadovanja v primerjavi z obvezami in sklepi bodisi sedanje vlade, bodisi prejšnjih.
Federacija CGIL, CISL in UIL izraža svojo zaskrbljenost zaradi
na drugi pa zmanjšuje proizvajalno i načina, kako misli vlada izvajati
'""""IM, mm   minulim M mi 1111 um mn IIIII mn M m II
Prvi stiki med delegati na dunajskem posvetovanju
težaven začetek zasedanja za pripravo pogajanj o zmanjšanju oboroženih sil v Evropi - Končana v Helsinkih medparlamentarna konferenca o evropski varnosti
DUNAJ, 31. — Na Dunaju so se anes popoldne v «Holfburgu», 1Vsi cesarski palači, začeli po-tetovalni pogovori med delegati jpaterih držav atlantskega zavez-stva in varšavskega pakta o na-6ravani mednarodni konferenci za avnovešeno in recipročno zmanj-.^je oboroženih sil v Evropi. Šlo ie za prvi neuradlni stik med °etegati, kil je trajal le nekaj več *ot Dol ure in med katerim so Ptoučiij nekatera organizativna in Ptocedurna vprašanja.
Pozneje so se delegati ponovno ,rali, ko jih je pozdravil avstrij-jJ?. zunanji minister Kirchsclager. JJuster se je v imenu svoje lade zahvalil za izbiro Dunaja kot j.cdeža posvetovanj in bodoče kon-®rence ter pozval udeležence, naj zavedajo lastnih velikih odgo-
i
II
111

Cen10'*' sindikalne federacije ^ L CISL in UIL Lama, Storti in da01*' SO posia'i predsedniku vla-
j ' .Andreottiju pismo, v katerem nca*ai° zaskrbljenost zaradi vlad-
Pol t u'^ 90sP°darsl<e ln družbene "ike ter negativno ocenjujejo s;lfdanis pogovore med vlado in B .jteatj. Federacija zahteva čim-n *9ni‘ sestanek z Andreottijem, ... katerem naj bi razpravljali o n°vanjski reformi.
Saianj
v -
tovT .^Dnaju so se začeli posve-a|ni pogovori za pripravo po-. - o omejitvi oboroženih sil nefVr°P'‘ ,^a sedai‘ 50 na vrsti le ormalni stiki med delegacija-Za' na ^ažerih skušajo najti osnovo v*9i*ev številnih še odprtih b0( fani’ ki zadevajo tudi sam sedanjih posvetovanj.
Dverih- Uznern Vietnamu kljub So n ' premirja boji še vedno ni-ie Prenehali. Veliko zanimanje pa da ^bpdil° sporočilo Bele hiše, 9er ° 1 'xonov svetovalec Kissin-Se *ra*kem obiskal Hanoi, kjer Pogajal o «povojnih odno-
vornosti ter na.i zato skušajo rešiti tudi najbolj težavna vprašanja, ki bi se pojavila na razgovorih.
Dejansko bo treba rešiti še mnogo vprašanj, preden bodo posvetovanja zares stekla. O tem priča že današnja epizoda okrog nekega napisa, ki so ga postavili v palači. Na njem je bilo namreč narisano «konferenca MBFR» ki so kratice za angleški naziv pogajanj («Mu-tual balanced forces reduction» — recipročno uravnovešeno zmanjšanje sil). Sovjetski delegati so zahtevali, naj bi te napise odstranili, češ da nekako že določajo predmet posvetovanja, o katerem pa še ni telo dogovora. Moskva nasprotuje predvsem besedi «uravnovešeno», ker bi ta izraz po verziji NATO pomenil, da bi moral vzhodni blok mnogo bolj občutno skrčiti vojaško prisotnost na našem kontinentu kot pa atlantsko zavezništvo.
V Helsinkih se je tudi zaključila medparlamentarna konferenca o evropski vamostt in sodelovanju, ki se je začela že 26. decembra lani. Odobrili so dolgo resolucijo, ki obširno govori o problemih sodelovanja v Evropi ter podpira predlog o sklicanju evropske konference o varnosti in sodelovanju.
zakon o stanovanjski reformi, kot | dokazujejo kriteriji, ki so prevladali pri pripravi delegiranih dekretov ter poskusi, da bi spremenili prenovitveni značaj zakona. Zaskrbljenost vzbuja tudi način, kako namerava vlada rešiti vprašanje zemljiških najemnin ter reformo javne uprave, ki je doslej služila le za zvišanje plač vodilnih funkcionarjev. Sindikati opozarjajo tudi na pomanjkanje vsakršne ustrezne obveze za rešitev težkih vprašanj južnih pokrajin, kjer še vedno obstajajo pogoji gospodarske krize in brezposelnosti.
Tajniki federacije potrjujejo v pismu predsedniku vlade odločnost sindikatov, da se bodo še naprej borili za uresničitev korenite spremembe sedanjih smernic gospodarske in družbene politike ter da bodo iskali konfrontacijo na problemih zaposlovanja in razvoja Juga le s pogojem, da bo vlada dala konkreten odgovor zahtevam delavskih organizacij. Sindikati zahtevajo dalje pravočasna posvetovanja o načrtu zdravstvene reforme, glede katerega je že obstajal preliminarni dogovor s Colombovo vlado, ki ga sindikati še vedno ocenjujejo kot pozitivnega. Podobna posvetovanja zahtevajo tudi glede načrtov za šolsko reformo.
Poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o vladnem dekretu o davčni razbremenitvi za nekatere petrolejske proizvode. Tudi danes so se prijavtli k besedi številni poslanci, predvsem predstavniki levičarske opozicije ki so ponovno poudarili, da pomeni nameravan ukrep samo veliko darilo (okrog dvesto milijard) velikim petrolejskim’ industrijcem, ki so imeli doslej ogromne profite in ki bi jih zato rahla podražitev proizvodnje ne prizadejala. Levičarska opozicija protestira tudi proti stalni praksi Andreottijeve vlade, da se poslužuje zakonskih dekretov, kar pomeni dejansko preziranje parlamenta in njegove zakonodajne funkcije, kar je v končni instanci tudi v nasprotju s črko in duhom republiške ustave.
Vsekakor pa vladni zakonski dekret bo prav gotovo zapadel prihodnji petek, saj je praktično nemogoče. da bi ga poslanska zbornica v tem roku odobrila. Predstavniki parlamentarnih skupin vladne večine so se danes sestali s predsednikom vlade Andreottijem, ki jim je potrdil, da se cena bencina ne bo podražila, tudi če bo vladni dekret zapadel, ter da vlada namerava urediti vprašanja, ki jih zajema dekret, v novem zakonskem osnutku o davčnem režimu za petrolejske izdelke ki bo v kratkem prišel v razpravo pred poslansko zbornico, medtem ko je o njem komaj začel razpravljati senat.
Zvečer pa so se na sedežu poslanske skupine PSDI sestali predstavniki vladne večine z načelnikoma skupin PSI in KPI Bertoldi-jem in Natto, katera so seznanili z vladnimi nameni glade tega vprašanja. Predstavniki večine so skušali prepričati zastopnika opozicije, naj bi med prihodnjo razpravo o zakonskem osnutku o petrolejskih izdelkih ne prišlo do novega zavlačevanja, kar bi lahko — tako trdi vlada — privedlo do zvišanja cene bencina. Natta in Bertoldi pa sta se le obvezala, da bosta o sta lišču vlade obvestila poslance in senatorje obeh levičarskih strank.
V petek, 2. februarja, se bo sestala vlada, ki bo po vsej verjetnosti razpravljala prav o problemu cene bencina glede na dejstvo, da bo prav tistega dne zapadla veljavnost dekreta o davčnih olajšavah za petrolejsko industrijo.
Skupina ujetih južnovietnamskih partizanov, ki jih spremljajo s kamionom iz nekega zapora blizu državne ceste štev. 4 v posebno taborišče, od koder bi jih morali v teku šestdesetih dni po uvedbi premirja ^izpustiti na svobodo, kot določa pariški sporazum. V istem roku bi morali osvoboditi tudi vse ameriške pilote, ki so v ujetništvu v Severnem Vietnamu, medtem ko je žal še vedno negotova usoda stotin tisočev političnih jetnikov v zaporih saigonskega režima, ki jih mirovni sporazum sploh ne omenja. O njdiovi osvoboditvi se bodo morali dogovoriti zastopniki Thieujevega režima in začasne revolucionarne vlade
TISKOVNA KONFERENCA ŠEFA BELE HIŠE 0 POLOŽAJU V INDOKINI
Predsednik Nixon napovedal obisk
Kissingerja v Severnem Vietnamu
Posebni svetovalec bo obiskal Hanoi od 10. do 13. februarja - Protestna nota severno-vietnamske vlade zaradi težav, ki jih imajo njeni delegati pri vstopu v Južni Vietnam
VVASHiNGTON, 31. — Glasnik Bele hiše Ronald Ziegler je uradno potrdil, da bo Nixonov posebni svetovalec dr. Henry Kissinger obiskal Severni Vietnam, točneje glavno mesto Hanoi. Obisk bo trajal od 10. do 13. februarja. V sporoči') je tudi rečeno, da bo govor o ameriško - severnovietnamskih povojnih stikih. Zelo verjetno bo Kissinger govoril s hanojskimi voditelji tudi o ameriški pomoči pri obnovitvi Severnega Vietnama, ki ga je dolgotrajna vojna prizadela.
Danes je bila tudi Nixonova ti-
ie
skovna konferenca, na kateri predsednik potrdil vest o Kissin-gerjevem obisku v Hanoiu, ki jo je dal Ziegler. Napovedal je tudi da se bo spomladi v Kaliforniji sestal z južnovietnamskim predsednikom Thieujem. Točnega datuma ni o-menil. Nixon je govoril s časnikarji tudi o bodoči ameriški gospodarski pomoči Indokini. Višino posojila, ki ga bodo ZDA dale indokitajskim državam, bo določil v soglasju s kongresom.
Predsednik Nixon je govoril tudi o vprašanju številnih dezerterjev, ki so se zatekli v Kanado in Švedsko. Računajo, da jih je približno 100 tisoč. Šef Bele hiše je s tem v zvezi izjavil, da je absolutno proti kakršnikoli amnestiji. Zavrnil je tudi predlog, po katerem naj bi dezerterji odslužili vojaški rok v
teles
hudo miroljub-
................................min............................iimimiiimiiimiiMiuiiiliiliiiiiiimimMimiimiimi
POMEMBEN UKREP V OKVIRU PREISKAVE 0 MILANSKEM POKOLU
Milanski preiskovalni sodnik D’Ambrosio je včeraj več ur zasliševal Forziatija
Povsem razumlji-1 Kaj se je dogajalo za tistimi vra-1 atentatov in imena «višjih osebno-rva Freda — For- ti ne vemo, saj je znana rezervira- sti», ki so v zadevo vpletene. Konc
in Severnim Viet-
*'h» 'Ded ZDA namom.
Vod1;'13115!5' sodnik D'Ambrosio, ki iz | P^avo o krvavih atentatih teva|3*1-9-9' *e v£erai dolgo zasli-ja> rzaškega pravdnika Forziati-Grčiil Se po sv°iem «begu» v naž v Poteklih dneh vrnil v cesu mest?< da bi prisostvoval pro-il<imaPf0-t-1 nacis,u Fredi ter trža-miin c asis °ma Portolanu in Nea-žiab „eVeda ni znano' je For-hiku Poveda' Preiskovalnemu sod-
^aliiv>2eSt' zarad' nezaslišanega in proc 9a ravnanja s časnikarji na
,ržaškim ?T nacis,u Fredi Pred Že k? tr'.bu"alom se nadaljujejo, družic laxdienim So, se včeraj pri-svet 1 se. Protesti vsedržavnega časnikarske zbornice in vse-
r*avns»r.-»___i... *	.	. ..
javnega
*lanec6V ANGG, komunistični po-
n'karjevaa- .zdruzen'a sodnih čas-
tem i .Albin Škerk pa je o Z , y °žil vprašanje v parlamentu ‘ter u°' na* pravosodni mini-sPfo-. sodi zadržanje sodnikov in plin J. pred višjim svetom disci-- 1 postopek proti njim.
svetovalec PSI Arnaldo nik n' te v vprašanju na predseduj deželnega sveta opozoril na n0vern.o,<ratični postopek pri imela anJa nove9a vodje prograrrtov im.radlu ^rst A in na naustreznost 'Denovane osebe.
MILAN, 31. — vo je, da se «zadeva j ziati» ni mogla in ni smela zaklju čiti z razsodbo tržaškega sodišča,
0	kateri smo že obširno pisali. Popolni oprostitvi Frede in njegovih dveh tržaških pajdašev, Neamija in Manlia Portolana, ki nikakor ni «zavalila kamna» na zadevo, temveč razburila duhove in spodbudila radovednost v znatno odgovornejših krogih, je namreč sledil — z bliskovito natančnostjo — ukrep milanskega sodnika dr. Gerarda D’Ambrosia, ki vodi preiskavo o verigi atentatov leta 1969 in zaključnem milanskem pokolu na Trgu Fontana.
Zapisali smo že, da so «ljudje iz Milana» z zanimanjem sledili dogajanju v sodni dvorani, si zapisovali izjave in zbirali potrebno dokumentacijo. Takoj, ko se je proces zaključil z že znano razsodbo, so trije moški povabili dr. Gabriela Forziatija, naj sede v avto z njimi. Povedali so mu, da je dr. Ge-rardo D’Ambrosio že pripravil fonogram, s katerim ga poziva, naj se sam ali v policijskem spremstvu predstavi na milanskem sodišču. Forziati je «ljudem iz Mila-na» zagotovil, da bo k sodniku, ki raziskuje vso zadevo «črnih mrež» šel osebno in brez spremstva.
Res je, da je sedel na jutranji brzec za Milan, ki zapušča tržaško postajo ob 6.10, v lombardski prestolnici pa je bil že ob 10 25. Malo po poldnevu je dr. Forziati prestopil prag urada preiskovalnega
1	sodnika dr. D’Ambrosia.
nost in molčečnost tega milanskega sodnika. Pač pa vemo, da je razgovor trajal več ur in da je bil za oba (D’Ambrosio in Forziati sta bila sama, brez prisotnosti odvetnikov) utrudljiv. Kdor je videl preiskovalnega sodnika ob izhodu iz urada je imel občutek, da je zadovoljen. Na vprašanje nekaterih milanskih kronistov, kam odhaja, dr. D’Ambrosio ni odgovoril. Pozneje so izvedeli, da se je oddaljil, ker je hotel preveriti določene informacije. Ni tudi izključeno, da bo v najkrajšem času želel zaslišati še koga izmed tržaških fašistov, ki so bili vpleteni v to zadevo, morda Portolana • ali Neamija.
Jasno je, da ne bomo še dolgo časa vedeli, kaj sta Forziati in preiskovalni sodnik govorila tiste popoldanske ure, pač pa si lahko predstavljamo, kateri so razlogi, da je milanski sodnik sklenil zaslišati bivšega Fredovega prijatelja in sodelavca.
Predvsem manjka v milanski preiskavi o atentatih nekaj okoliščin, o katerih je pripravil (prav For-ziatiju) nekaj vprašanj dr. Stiz. Pred dobrim letom dni je Forziati izginil, preden bi ga utegnil dr. Stiz zaslišati. Vprašanja so se očitno , nanašala na Trst, _ morda na atentat na slovensko šolo ali na nabrežinsko skladišče orpžja in razstreliva. Poleg tega pa je bolj ali manj znano, da je Forziati svoj čas govoril, da pozna politično ozadje
no pa ne gre pozabiti, da milanske sodnike zanima ves fašistični center v Trstu, ker mu pripisujejo pomembno vlogo.
Argumentov za razgovor je torej dovolj. Dejstvo, da je Forziati nastopil v Milanu kot priča, je tudi pomembno in govori se, da bo to novo vlogo v preiskavi o atentatih izpred treh let še dolgo časa ohranil.
Poleg vsega pa mislimo, da je milanski preiskovalni sodnik želel tudi pojasnil o določenih izjavah Manlia Portolana. V svoji napadalnosti, na zadnjem procesu, je Por-tolan izustil več stvari, ki bi se lahko obrnile proti njemu samemu ali njegovemu krogu. Omenil je, na primer, da je Forziati telefoniral drugemu soobtožencu za milanski pokol, Giovanniju Venturi, in ga prosil za neki paket. Ventura je tedaj bil, vsaj navidezno, radikalen «maoist», za katerega se izdaja še danes, ko obtožuje Fredo, da je vsega sam kriv. Stiki med tržaškimi pripadniki MSI in «Ordine nuo-vo» in zagonetnim Venturo so torej skrajno zanimivi.
Ta in druga vprašanja so torej na delovni mizi milanskega preiskovalnega sodnika in njegovih pomočnikov. Ne gre več za navadno denarno izsiljevanje, pač pa za milanski nokol in bombne atentate leta 1969. Vse to na daje misliti, da so fašisti slavili v Trstu Piro-vo zmago, za katero se bodo morda še bridko kesali.
enem številnih nimi nameni.
Upanja na daljše razdobje miru na azijskem jugovzhodu so se po teh vesteh okrepila. Kissinger bo prvi visoki predstavnik ameriške uprave, ki bo obiskal Severni Vietnam po 20 letih. Kissingerjevo potovanje je mnogo bolj pomembno od sedanjega obiska ameriškega podpredsednika Spira Agnewa v Saigonu.
Sevemovietnamska vlada je danes ponovno protestirala zaradi nepresta nih kršitev premirja s strani Thieuje vega režima in zaradi ovir, ki jih Saigonci postavljajo predstavnikom Severnega Vietnama in začasne revolucionarne vlade v okviru štiri-stranske mešane vojaške komisije. Protest se izrecno sklicuje na nevšečnosti, ki so jih bili deležni ha-nojski delegati ob svojem prihodu na saigonsko letališče. Kot znano so morali vojaški predstavniki Sev. Vietnama ostati na letalu, ki jih je pripeljalo, kar 22 ur, ker je saigonska vlada vztrajala pri tem, da morajo izpolniti obrazce za prisiljevanje.
Hanojska vlada ugotavlja, da je tako ravnanje v kričečem nasprotju s členom 16 protokola o sporazumu, ki določa, da uživajo člani štiristrenske mešane vojaške komisije (ki jo sestavljajo ZDA, Severni Vietnam, ZRV in Južni Vietnam) diplomatske privilegije. Članom komisije je obenem treba nuditi, nadaljuje sevemovietnamska nota, popolno zaščito in vso potrebno pomoč in sodelovanje.
Danes je bila prva skupna seja šefov mednarodne nadzorne komisije in šefov mešane vojaške komisije. Predsedoval je poveljnik kanadskih čet v Vietnamu Michael Gauvin, ki je ob koncu sestanka dejal, da je bil cilj. današnje, seje dvojni: zahtevati od članov štiri-stranske komisije, naj se sporazum natančno spoštuje ter najti. način sodelovanja z mešano komisijo, tako da bi mednarodne nadzorne skupine končno lahko začele delovati na terenu.
Iz Saigona poročajo, da je šef severnovietnamske delegacije v štt-ristranki komisiji general _ Le Quang Hoa ki je eden od šestih podpoveljnikov v uradu ' za politično vojno včeraj prispel v Sai-gon. Pričakujejo še generala osvobodilnih enot Tran Van Traja ki bi moral prispeti v prejšnjih dneh z ameriškim helikopterjem. Zaradi hudih bojev pri mestu Tai Ninhu, helikopter ni mogel pristali; in ga vkrcati. Kaže, da je osvobodilna fronta že sporočila A-meričanom, kam naj ga pridejo vzet.
Število vojaških spopadov se je v zadnjih urah zmanjšalo na vsem ozemlju Južnega Vietnama. Saigon-ski vojaški glasnik je z dokajšnjo dozo cinizma potrdil, da bodo skušale vladne čete ponovno zasesti vasi in mesta, ki so jih partizani osvobodili v zadnjih urah pred premirjem. Govoril je tudi o cestah in dejal, da se bodo južnovietnam-ski vojaki borili, dokler ne bodo zagotovili prost promet do Saigona.
Kot znano je večina cest, ki vodijo v južnovietnamsko glavno mesto, prekinjena. V Saigonu primanjkuje hrane, cene na črni borzi pa so dosegle rekordno višino.
Tito sprejel Vaarvika
BEOGRAD. 31. — Predsednik republike maršal Tito in njegova soproga sta danes dopoldne sprejela n.a Brionih norveškega zunanjega ministra Dargfinna Vaarvika in njegovo soprogo in se zadržala z njima
v daljšem prijateljskem razgovoru. Sprejema sta se z jugoslovanske strani udeležila tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic in jugoslovanski veleposlanik na Norveškem Drago Kunc s soprogo.
' PARIZ, 31. — V Parizu so uradno sporočili, da bo francoski predsednik George Pompidou odšel 11. septembra letos na državni obisk na Kitajsko. Sporočilo predsedstva republike ne navaja, koliko časa bo obisk trajal.
NOVI PROTESTI ČASNIKARJEV OB NEZASLIŠANIH DOGODKIH MED PROCESOM PROTI FRED!
Nezaslišano zadržanje tržaških sodnikov med procesom proti nacistu Francu Fredi in njegovima tržaškima pajdašema Neamiju in Portolanu je izzvalo val upravičenih protestov vseh časnikarskih organizacij.
Vsedržavni svet časnikarske zbornice je objavil naslednje sporočilo: «Ne da bi se spuščal v ocenjevanje ukrepov za javni red, ki so v pristojnosti sodstva, ki pa se v konkretnem primeru kažejo kot kršitev načela svobode tiska, vsedržavni svet italijanske časnikarske zbornice protestira proti tonu, ki je bil zovzet med tržaškim procesom proti gospodom Fredi, Neamiju in Portolanu in ki pomeni žalitev dostojanstva tistih ki imajo pravico in poslanstvo, da objektivno obveščajo javno mnenje ne da bi jim neupravičeno onemogočali nepos redno pričevanje.
Vsedržavni svet italijanske časnikarske zbornice mora zato izraziti svoje dvome in zaskrbljenost, ko ugotavlja, da je tržaško sodišče sprejelo zahteve, katerih formulacija ie pomenila žalitev časti italijanskih časnikarjeva.
Kopijo tega sporočila so poslali v vednost pravosodnemu ministru.
Svoj protest je izrazilo tudi vsedržavno združenje sodnih časnikarjev ANGG, ki je objavilo naslednjo resolucijo:
«Ob vesti o izredno hudih epizodah, do katerih je prišlo v dvorani tržaškega sodišča, kjer so bili kolegi, prisotni .na procesu Freda, predmet težkih žalitev s strani nekaterih branilcev, ne da bi jih pri tem sodni zbor na noben način zaščitil, izraža ANGG svojo brezpogojno solidarnost časnikarjem, ki so jih tako vulgarno (in neupravičeno) žalili med opravljanjem poklicne dejavnosti.
ANGG izraga tudi najbolj odločen protest proti nezaslišanemu ' obnašanju nekaterih odvetnikov (proti katerim predlaga takojšen strog poseg odvetniške zbornice) in zaradi popustljivosti sodišča, ki je poleg vsega še izključilo časnikarje iz dvorane s čimer je hudo žalilo osnovna načela svob ode tiska v nasprotju z jasnimi normami, ki jamčijo javnost sodne razprave.
ANGG bo zahteval, naj vrhovni sodni svet opozori tržaške sodnike, člane tribunala, na potrebo po večjem spoštovanju funkcije tiska in pravic, ki mu jih jamči republiška ustava.»
Dogajanje v sodni dvorani med procesom proti Fredi je sprožilo parlamentarno vprašanje poslanca Albina Škerka in druge desetine komunističnih poslancev. V vprašanju izražajo poslanci mnenje, da je potek procesa izredno resna zadeva in da je tudi sam zaključek dejanska provokacija, z apologijo nacizma in fašizma. Poudarjeno je, da so skupine fašistov, med katerimi so bili tudi ljudje iz Benetk. Padove. Trevisa in drugih mest, uprizorile gnusno manifestacijo poveličevanja nacizma ob vzklikanju esesovskega pozdrava ob dviganju rok. Obtoženci in njihovi branilci so, poleg tega, grobo žalili časnikarje, kar je povzročilo njihov protest in obsodbo časnikarskega sindikata FNSI. Vse to se je dogajalo, se nadaljuje parlamentarno vprašanje, ne da bi sodniki ali javni tožilec obsodili besedni napad omenjenih branilcev fašistov in ne da bi prijavili omenjene za vsa kazniva dejanja, ki so jih zagrešili med sodno obravnavo.
Zaradi vsega tega zahtevajo parlamentarci KPI, naj pravosodni minister obsodi zadržanje sodnikov, ki dejansko žali tržaško mesto in njegovo antifašistično izročilo. Ne gre namreč pozabiti, da je Trst odlikovan z zlato kolajno odporništva in da je v njem deloval nacistični krematorij Rižarne.
Parlamentarci so zaradi vsega tega zahtevali, naj pravosodno ministrstvo sproži pred višjim sodnim svetom disciplinski postopek proti omenjenim sodnikom.
0 Slovencih niti besede
Včeraj je minilo deset let od ustanovitve dežele Furlanije -Julijske krajine, na včerajšnji svečanosti pa predsednik deželnega sveta Ribez/i ni niti omenil obstoja slovenske narodnostne skupnosti.
Pred dobrimi desetimi leti smo mnogo pričakovali od novega demokratičnega ustroja, ki ga predstavljajo dežele, ter še zlasti od dežele Furlanije-Julijske krajine s posebnim statutom, saj je bila ustanovljena z ustavnim zakonom prav zato, ker na našem področju, na področju Furlanije-Julijske krajine, živi močna slovenska narodnostna skupnost.
To dejstvo poudarja v svoji včerajšnji izjavi deželni odbor PSI, včeraj smo o tem objavili vprašanje deželnega svetovalca Slovenske skupnosti Draga Štoke in o tem načelnem vprašanju je tudi govor v včerajšnji izjavi KPI, medtem ko je znano, da je Slovenska kulturno-gospedarska zveza izdelala glede tega konkretne in stvarne predloge.
O vsem tem v govoru predsednika Ribezzija ni bilo nobene sledi. Ni bilo omembe Slovencev, njih problemov, kot da bi šlo za enostavno birokratsko obletnico, ki naj bi že spadala v okvir desničarskega ozračja in prevlade «tihe večine», ki v bistvu zanika demokratični ustroj države in z njim tudi prenovitveno vlogo dežel.
Predsednik Ribezzi je navedel dva zanimiva podatka. V desetletju je dežela odobrila v prvem zakonodajnem razdobju 128 zakonov, v drugem pa 251 zakonov. Od vsega tega se samo dva akta posredno nanašata na Slovence, in to predlog deželnega sveta parlamentu, naj preganja izraze nacionalne mržnje, in zakon, da se lahko govori o Slovencih kot Slovencih in ne o ((skupnosti s posebnimi interesin. Skratka dva akta, ki nimata pomembnejše praktične vrednosti.
Ribezzi je napovedal, da bo dežela do zaključka svoje zakonodajne dobe sprejela še nekaj zakonov in tako lahko pričakujemo, da bo sprejet še tretji specifični zakon, ki se nanaša na dvojezično poslovanje, oziroma na finančni prispevek dežele občinam, ki imajo višje stroške zaradi dvojezičnega poslovanja.
Ta tretji zakon še ni odobren. Če bo odobren v novi poslovni dobi, bomo imeli naslednjo bilanco: deset let dela dežele, odobrenih nekaj več kot 379 zakonov, od tega samo trije akti in še ti trije obrobni, ki se nanašajo na vprašanje slovenske narodnostne skupnosti.
Velika pričakovanja se torej niso uresničila. Treba pa je istočasno tudi ugotoviti, da se je v tem razdobju izboljšalo ozračje in da so se ustvarili pogoji za konstruktivne]še razprave in za možnost konstruk-tivnejšega pristopa k reševanju posameznih vprašanj.
Vse to pa je seveda mnogo premalo in nas Slovence ne more zadovoljiti.
Zaradi tega lahko izrazimo samo željo, upanje in tudi zahtevo, da bo v prihodnjem razdobju poslovanja dežele Fur-lanije-Julijske krajine prišlo do resnejšega pristopa in do stvarnega obravnavanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti brez izmikanj in izigravanj, do tc.krat — ali točneje v zadnjih mesecih poslovne dobe dežcie Furlanije-Julijske krajine — pa do odobritve vsaj nekaterih zakonov, ki bodo v splošno korist, kot je na primer zakon o gorskih skupnostih in nekaterih specifičnih zakonov v korist Slovencev .
Šef policije Vicari zapušča svojo funkcijo
RIM, 31. — Minister za notranje zadeve Rumor je sprejel danes prefekta Vicarija, ki zapušča funkcijo poveljnika policije zarad: sta-rosSi. Minister se je zahvalil prefektu za njegovo dragocene delo v 12 letih, ko je vodil italijansko policijo. Doslej menda še niso določili Vicarijevega naslednika,
Medici obišče Egipt Saudovo Arabijo in Libanon
RIM, 31. — Zunanji minister Medici bo jutri popoldne odpotoval v Kairo na uradni obisk na povabilo svojega egiptovskega kolega Za-jata. Med obiskom se bo Medici sestal tudi s predsednikom republike Sadatom.
Iz Kaira se bo minister odpravil na uradni obisk v Saudovo Arabijo, kjer ga bo sprejel kralj Fejsal, nato pa se bo ustavil še v Bejrutu na pogovorih z libanonskimi voditelji. Medici se bo vrnil v Rim 9. februarja.
GB PRISOTNOSTI KRAJEVNIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI
Slovesnost ob 10-letnici ustanovitve dežele Furlani je - Julijske krajine
Predsednik deželnega sveta Ribezzi v svojem govoru ni omenil obstoja Slovencev v deželi, bežno pa je omenil sodelovanje s sosednjimi področji Od skupno 379 odobrenih zakonov se samo dva posredno nanašata na Slovence
V	deželnem svetu je bila včeraj dopoldne krajša slovesnost ob 10-letnici ustanovitve s posebnim statutom Furlanije - Julijske krajine. V sejni dvorani deželnega sveta so se poleg deželnih svetovalcev, izvoljenih v tej in v prejšnji zakonodajni dobi zbrali predstavniki cerkvenih oblasti, univerze, prefekture, nekateri župani, predstavniki sodnih oblasti, predstavniki konzularnega zbora in drugi vidnejši predstavniki krajevnega in deželnega javnega življenja.
Predsednik deželnega sveta Ribezzi je v daljšem govoru orisal postopek ustanavljanja naše dežele na osnovi ustavnega vakona, ki je bil sprejet 27. junija 1947. leta, ko je bila dežela Furlanija - Ju lijska krajina vključena med pet dežel s posebnim statutom. Mirovna pogodba in kasneje londonski sporazum od 5. oktobra 1954 sta odstranila zapreke za izvajanje prehodnega člena ustave in na tej osnovi je prišlo do razprav in do končne odobritve zakona o deželni ureditvi.
Po teh uvodnih ugotovitvan je predsednik Ribezzi pričel otravna vati dosedanje uspehe dežele in je v tej zvezi navedel nekatere podatke o dosedanjem zakonodajnem delu. Deželni svet se je v prvi zakonodajni dobi sestal 381-krat in odobril 128 deželnih zakonov. Do tedaj je bilo v drugi zakonodajni dobi 392 sej in so odobrili 251 zakonov. Ta zakonodajna doba še traja.
V	naslednjem poglavju svojega govora je predsednik deželnega sveta Ribezzi obravnaval organizacijska vprašanja in predvsem izvajanje člena 58 statuta.
Predsednik deželnega sveta Ribezzi je že v uvodu svojega govora omenil mirno sožitje in sodelovanje s sosednimi področji, ker gre za stvarno pot v smeri zgodovine, ki naj prizna deželi njeno mednarodno vlogo. Prisotnim pa je bilo očitno, da se je predsednik v kakršnikoli obliki ali zvezi izognil omembi prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti v mejah dežele.
Zadnje poglavje govora predsednika deželnega sveta se je nanašalo na sodelovanje različnih skupin in različnih političnih sil, ki deželni svet sestavljajo, pri čemer se je Ribezzi skliceval na lojalni občutek konstruktivnega in plodnega sodelovanja.
Izjava deželnega odbora PSI
Dežela ima posebni statut prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine.
Deželni odbor socialistične stranke je ob 10-letnici odobritve statuta dežele Furlanije - Julijske krajine izdal izjavo, v kateri pravi, da ne gre samo za izpolnitev formalne obveze, ki je bila napisana v republiški u-stavi za izpolnitev zahtev o avtonomiji. temveč tudi za pomembno politično dejanje in istočasno za važen demokratični dosežek. Deset let deželne avtonomije predstavlja pomembno okoliščino pri presnavljanju družbenih odnosov, prispevek k socialnemu in gospodarskemu napredku in neodtujljiv element demokratičnega napredka v zavesti ljudi, prebivalstva ter vseh političnih sil naše dežele. Pri vsem tem je predstavljal zelo važen element stabilnost u-pravnih struktur, za kar je odločilno prispevala socialistična stranka.
Izjava deželnega odbora PSI nadaljuje, da je v tem razdobju prvikrat v našem času prišlo do u-trjevanja in do izvajanja tendenc sodelovanja med Italijani in med Slovenci, da so se skušale odstraniti anahronistične in drage pregrade in da je prišlo do demokratičnega sodelovanja.
Vse to je bilo možno, ker so se demokratične stranke borile za priznanje posebnosti v statutu naše dežele, ki ima poseben statut prav zato. ker je dežela, v kateri obstaja slovenska narodnostna manjšina.
Treba je upoštevati ta dejstva in na tej osnovi lahko govorimo o pričetku nezadržanega procesa izvajanja ljudskih in demokratičnih zahtev prebivalstva naše dežele.
Prof. Franc Škerlj pri šolskem skrbniku
Šolski skrbnik prof. dr. Pericle Fidenzi je včeraj sprejel tajnika Sindikata slovenske šole prof. dr. Franca Škerlja. Razpravljala sta o natečajih v Rimu, o Habilitacijah, o seminarjih za slovenske šolnike ter o pomanjkanju razpoložljivih učiteljev - suplentov na osnovnih šolah.
Učiteljski natečaj
Tajništvo sindikata slovenske šole sporoča, da je bil objavljen izid pismenih izpitov na učiteljskem natečaju. Izpit je uspešno opravilo 24 kandidatov. Na sindikatu je lestvica z ocenami kandidatov, ki so pripuščeni k ustnemu izpitu. Ustmeni izpiti se bodo začeli v ponedeljek, 2. aprila. Prvi bo na vrsti kandidat z začetno črko «D». Za torek, 6. februarja ob 17. uri sklicuje tajništvo na sedežu sindikata sestanek kandidatov, da bi se pomenili o nadaljevanju pripravljalnega tečaja za ustni i;pit.
Med včerajšnjim govorom prof. Kihezzija v deželnem svetu
ZAČEL SE JE POPIS PARCEL lil KULTUR NA NJIH
Za razlaščeno zemljo pri Fernetičih je treba priznati pravično odškodnino
Dežela naj bi krila razliko med nizko odškodnino, ki jo določa zakon 865, in dejansko vrednostjo nepremičnin
Pri Fernetičih so te dni začeli s i Domačine predvsem zanima, kakš- | škodnine za razlaščene nepremič-popisovanjem parcel in nasadov, ki na OGškodnina jim bo priznana zs l nine.
jih bodo zasegli za gradnjo tovornega postajališča. Delo opravlja gradbeni izvedenec F. Aquilante iz Trsta po nalogu Konzorcija za gradnjo in upravljanje postajališča pri Fernetičih. Izvedencu je omenjeno nalogo poveril pokrajinski ravnatelj deželnega odborništva za javna dela s posebnim odlokom. V odloku (štev. 1309/1 z dne 14. novembra 1972) je rečeno, da sme strokovnjak vstopiti na posamezne parcele z namenom, da sestavi njihov popis., in sicer pod pogojem, da bodo lastniki o tem obveščeni po tržaškem oziroma repentabrskem županu (postajališ.če bo, kakor znano, delpma na območju tržaške in deloma na območju repentabrske ob-čing) vsaj tri dni pred datumom, določenim za popis posameznih parcel. Izvedenec naj bi popisal vse parcele, ki pridejo v poštev za prvo fazo del, v prihodnjih 10 do 14 dneh.
Odlok o imenovanju izvedenca je bil izdan na ustrezno prošnjo Konzorcija za tovorno postajališče pri Fernetičih in se nanaša na zemljišča, ki jih bodo zasegli za izvedbo prve faze del. V odloku je med drugim navedeno, da se gracV nja postajališča smatra za nujno javnokoristno delo. V takem prime-mu velja postopek po državnem zakonu štev. 2359 z dne 25. junija 1865 z naslovom «Razlaščevanje iz javnokoristnih razlogov*.
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiMitif imiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii 11 •
■.111111111111111111111»
S SINOČNJE SEJE IZVRŠNEGA ODBORA
Zavod za industrijsko cono išče nova zemljišča pri Domju
Odborniki so sprejeli pet načrtov, ki naj bi jih uresničili s finančno pomočjo dežele
Izvršni odbor neodvisne ustanove za industrijsko cono v Žavljah je pod vodstvom predsednika dr. Sacerdbtija sinoči sprejel pet načrtov, ki j'.h je pripravil tehnični urad ustanove in ki nai bi jih uresničili s finančno pomočjo deželne uprave. Prvi načrt se nanaša na «obrtniško in malo industrijsko cono pri Domju» in predvideva zasedbo večjega zemljišča med Domjom in Čelom. Ustanova za industrijsko cono trdi da ji je ta površina nujno potrebna, da lahko zadosti številnim prošnjam za nove obrtniške in maloindustrijske dejavnosti na tem področju. Področje. ki naj bi ga zasegli v ta namen, krije 13 hektarjev, za vse potrebne infrastrukture (vodovod, plinovod, javna razsvetljava, itd.) na bi ustanova potrebovala 1 milijardo 610 milijonov lir.
Drugi načrt predvideva uresniči-
tev podobne obrtniške cone ob vznožju hriba Sv. Pantaleimona. Na tem področju bo treba speljati dve dovozni cesti, za kar je predviden izdatek 600 milijonov lir. Tretji načrt se nanaša na ureditev infrastruktur v dolini Oreha in v Osapski dolini. Zgornji del doline pri Orehu bi namreč po mnenju industrijske ustanove lahko sprejel več tovarn, vendar pod pogojem, da se struga Ospa prenese nekoliko na jug. Za to delo in za nekatere druge posege na tem področju predvidevajo skupen izdatek v višini 520 milijonov lir.
Četrti načrt predvideva ureditev javne razsvetljave na glavnih cestah, ki vodijo v industrijsko cono. Za ta dela je predviden izdatek 13 milijonov lir. Peti načrt pa predvideva ureditev semaforov na križišču med ulicami Flavia, Ro-sandra, Caboto in Carletti pred
iiiiiiiiitiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S SKUPŠČINE UNIVERZITETNIH ŠTUDENTOV
Boj apologiji fašizma in protislovenski gonji!
Resolucija o političnem položaju in nalogah študentov
Predsedstvo skupščine tržaških univerzitetnih študentov je včeraj izdalo naslednje sporočilo:
«V zvezi s člankom, ki je bil pred nekaj dnevi objavljen v listu «11 Piccolo« o spopadih na univerzi med skupščino, katere so se udeležili stavkajoči srednješolci, preblsedstvo skupščine zanika, da bi bila dva desničarska študenta pretepena in izgnana iz univerze. Ne ve, od kod so prišle te vesti, in izjavlja, da se univerzitetni študenti obvezujejo preprečiti, v skladu z ustavnimi načeli, vsako apologijo fašizma in protislovensko gonjo.»
Tržaški univerzitetni študenti so na svoji včerajšnji skupščini odobrili resolucijo, v kateri kritično ocenjujejo sedanji politični položaj in nakazujejo naloge ter smotre študentovskih borb proti načrtom prosvetnega ministra Scalfara in Andreottijevi vladi. Glede splošnega političnega položaja študenti opozarjajo, da konkretni primeri kažejo, kako se ta suka na desn<\ kar potrjujejo zakonski ukrepi, ki jih je vlada desnega centra že sprejela, ali jih namerava predložiti parlamentu. Z reakcionarno politiko proti delavstvu in študentom in s policijskimi represalijami bi Andreottijeva vlada hotela doseči nekakšno socialno pomiritev. V ta politični okvir spadajo tudi Scal-farovi načrti za normalizacijo šole. in to z ukrepi, kot so omejitev vpisovanj na nekatere fakultete, razne stopnje diplom itd.
Zaradi tega se morajo univerzitetni študenti še naprej boriti proti napovedanim kriterijem za dodeljevanje štipendij, za ohranitev demokratičnih pridobitev, za pravico do prirejanja političnih zborovanj na šolah skupno z drugimi socialnimi komponentami in proti policijskemu nadzorstvu v šolah.
Delo deželnega odbora
Na svoji zadnji seji je deželni odbor sprejel pet novih zakonskih osnutkov. Dva osnutka, ki ju je predložil odbornik Dulci, se nana-
bombažno tovarno San Giusto. Za to delo. ki predpostavlja nabavo ustreznih elektronskih naprav, je predviden izdatek 20 milijonov lir. Semafor naj bi deloval tako, da hi se rdeča luč sploh ne prižigala, če to ne bi bilo potrebno glede na trenuten položaj v prometu.
PREDSEDNIKU DEŽELNEGA SVETA
Pittonijcvo vprašanje o imenovanju na radiu Trst A
Podpredsednik deželnega sveta Ar naldo Pittoni je včeraj v svoj-stvu deželnega svetovalca naslovil na predsednika deželnega sveta prof. Ribezzija vprašanje v zvezi z dogajanjem na radiu Trst A. Vprašanje se glasi:
«Podpisani deželni svetovalec vprašuje odbor, če mu je znan resen položaj, ki je nastal v krajevnem sedežu RAI kot posledica imenovanja novega vodje slovenskih programov. Temu ukrepu so nasprotovali delavci, povzročil je stavko in stavkovno gibanje nameščencev deželnega sedeža RAI.
Vprašuje tudi, če je odboru znano, da je imenovanje novega vodje programov (caposervizio) nedopustno že zaradi sistema, ki so se ga poslužili za napredovanje, žali občutljivost vseh demokratičnih in protifašističnih meščanov in zveni kot žalitev Slovencev tega področja, ker gre za osebo, ki je žalostno poznana kot kolaboracionist med nacistično okupacijo Slovenije ki se ie leta 1945 zatekla v Trst in ostala povezana na reakcionarne kroge in stališča.
Podpisani vprašuje zato, če odbor ne namerava posredovati, da se razčisti položaj, in podpreti pravično stališče sveta podjetja in v skladu z zaupanjem, , J ga je pred časom dal odbor sindikalnim voditeljem osebja RAI-TV glede obveze dežele, da bo delala za demokratično decentralizacijo radio - televizijskih informativnih služb, upoštevajoč zlasti posebno vlogo, ki jo mora Furlanija - Julijska krajina imeti v evropskem okviru.»
uimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnimiiiiiiiiiiimitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiijiiiiiiimiiuui, 1111111,111
ZARADI TEME IN DEŽJA
šata na gospodarske in industrijske dejavnosti, eden, ki ga je predložil odbornik Devetag, na zdravstveno oskrbo v dežgli; dva osnutka, ki ju je predložil odbornik Comelli, pa sta namenjena področju kmetijstva. Izmed dveh zakonov, ki ju je predložil odbornik Dulci, se eden nanaša na priznanje posebnega prispevka 600 milijonov lir tržaški luki za nabavo nove mehanizacije.
• Uprava prevoznega podjetja ACE GAT sporoča, da so podaljšali veljavnost krožnih abonmajev za slepce, invalide ipd. do 28. februarja 1973.
OKUUE VESTI NA ŠESTI STRANI
S SEDMEGA POMOLA JE ZAVOZIL V MORJE
Življenje si je rešil s tem, da je urno odprl vrata ■ Avto se je pogreznil 15 metrov globoko
Sinoči, nekaj minut pred 20. uro, je 40-letni uradnik Giuseppe Fatur zavozil s svojim avtom renault 6 na veliko ploščad 7. pomola novega pristanišča. Bila je seveda že tema, pomol je slabo razsvetljen, deževalo je in tako se Fatur ni zavedel, da je že privozil do skrajnega roba pomola. Ko je videl pred avtom praznino, je zaman pritisnil na zavore: avto je zdrsnil preko roba v morje.
Na srečo je Fatur ohranil hladno kri, umirjeno je odprl vrata in zaplaval do pomola, na katerega	je	•	V krožku	za politične in socialne
splezal tudi s pomočjo ljudi, ki	so	študije «Che	Guevara« v dvorani v
mu priskočili na pomoč. Odpeljali	so	Ul.	Madonnina 19 bo jutri, 2. t.m.
ga v bolnišnico, ker se je tresel	od	ob	20. uri	govoril urednik «Voce
mraza in seveda od strahu, zdravniki temi «Jugoslavija danes«. Bressan pa mu niso ugotovili nobenih po- del Popolo« z Reke Aldo Bressan o škodb.	je avtor knjige «Bratje v krvi«.
Medtem so prihiteli tudi gasilci z velikim žerjavom in s potapljačem Micatovichem. Avto je ležal na strehi v globini 15 metrov in za dviganje iz take globine so se morali gasilci pod poveljstvom vodij Trip-pija in Crassaja mučiti poldrago u-ro. Avto je povsem pokvarjen in so ga morali odnesti z žerjavom v najbližji hangar.
zenujo, ki jo bodo razslastiii za postajališče in za nasade na njej. V členu 39 državnega zaaona štev. 2359 je doiočeno. da se v primeru zaseaoe določenega zemljišča razlaščencu prizna oasKodnina, ki ustreza pravični ceni nepremičnine, to se pravi ceni, ki bi jo razlaščenec po mnenju izvedencev dosegel, če bi se prosto pogajal za prodajo svojega imetja.
Taka cena bi bila po mnenju nekaterih domačinov sprejemljiva. Ti se namreč ne protivijo gradnji tovornega postajališča, saj se zavedajo njegovega pomena na tem področju. ki so ga pred kratkim proglasili za «vrata Evropske gospodarske skupnosti za vzhodno Evropo, Balkanski polotok in Bližnji vzhod«. Za svojo zemljo in za u-strezne pridelke pa zahtevajo pravično odškodnino. Nemogoče je namreč zahtevati, da bi skupina kakih dvajset družin (toliko približno je hišnih številk pri Fernetičih) prevzela nase večji del bremena za uresničitev prometne infrastrukture, ki bo v korist ne le tržaške in deželne javnosti, ampak širšega poslovnega sveta na zahodni in vzhodni strani «vrat». Zemlje pri Fernetičih že danes primanjkuje in kar je je na razpolago, se utegne sp"e-meniti še v bližnji prihodnosti v neprecenljivo vrea,, ic. Že večkrat smo zapisali, da a e utegnejo na tem področju, kjer se bosta združili italijansko in jugoslovansko avtocestno omrežje, kjer je prva postaja na italijanskem ozemlju za turiste z Vzhoda in zadnja postaja za turiste iz Zahoda, razviti danes še neslutene pridobitne dejavnosti.
Zato so domačini toliko bolj zaskrbljeni spričo možnosti, da bi pristojne oblasti odredile, naj se odškodnine za razlaščeno zemljo določajo po členu 16 državnega zakona štev. 865 z dne 22. oktobra 1971 (ki med drugim izpopolnjuje določbe po zakonu iz leta 1865). Pred časom smo v našem listu podrobneje razčlenili vprašanje odškodnine po tem zakonu in ugotovili, da so za take primere predvidene nesprejemljivo nizke vsote. Tega se je zavedel tudi Državni svet, ki je svoj čas sugeriral ministrstvu za javna dela, naj vnese primerne popravke v razlaščevalna pravila po zakonu štev. 865. Ministrstvo je res izdalo ustrezno «mnenje», vendar le v zvezi z javnimi deli, ki so v izključno breme države. V primeru tovornega postajališča pri Fernetičih pa je glavni del bremena prevzela dežela in zaradi tega je zakon štev. 865 obvezen v celoti, vključno že omenjeni člen 16, ki fiksira postopek za določanje od-
P D. FRANCE PREŠEREN
priredi jutri, 2. februarja 1973 ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Boljuncu
PREŠERNOVO PROSLAVO
Na sporedu otroške pesmice, govor, recitacije, enodejanka «2enitni posredovalec« in nastop vaškega pevskega zbora s tamburaši.
Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane na I. REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 2. februarja 1973 ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9/1 z običajnim dnevnim redom. Upravni odbor.
ŠOLA V UL. SV. FRANČIŠKA vabi ljubitelje otrok, predvsem pa vse, ki so jo obiskovali ali jo obiskujejo, da prispevajo za kip D. Ketteju, po katerem nosi šola ime!
Prispevki se sprejemajo na šoli «D. Kette« in v Tržaški knjigarni.
Slovenski kulturni klub v Ul. Do-nizetti 3 prireja 3. februarja ob 19. uri srečanje s književnikom Francetom Vodnikom na tematiko o narodni, religiozni in mladinski problematiki.
Mali oglasi
A — S1MCA — CHRYSLER-SUN-BEAM, KONCESIONAR TVRDKA DUPLICA, DREVORED IPPODROMO 2. Razpolagamo z bogato izbiro avtomobilov po ugodnih cenah v odličnem stanju. Najugodnejši plačilni pogoji. FIAT 125 — 124 kupe - 124 — 128 — 1300 — 1100 R — 1100 R familcar — 1100 D — 1100 special — 1100 H — 850 kupe — 850 special — 850 ’67, ’66
—	600 '69 — 500 ’71, ’67, ’66. AUTO-BIANCHI A 112 — Primula 5 vrat — Primula 3 vrata. INNOCENTI Mini Minor — J 4 — A 40. FORD Escort — 12 M — 15 M — Consul — Anglia Torino. RENAULT R 16 — R 10 — Dauphine. ALFA Giulietta. SIMCA 1000 ’71, ’70, ’66 - 1100 GLS ’69 - 1300 ’64 - 1500 ’65 - 1300 ’68 - 1301 Special ’71. OPEL Manta ’71 — Rekord
—	Kadett 4 vrata — Kadett kupe. NSU 1100 - 1000 - 600.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
1 R S T Viale XX
TEL. 796-30) Settembre št. 16/111
To vprašanje bi lahko rešili tako, da bi dežela prevzela nase tudi breme, ki bi ga predstavljalo kritje razlike med odškodnino, določeno po zakonu 865 in vrednostjo posameznih nepremičnin v pogajanjih med zasebniki na prostem trgu.
Domačini pri Fernetičih bi se morali ob tej priložnosti in dokler je še čas, dogovoriti o kakšni obliki skupnega nastopanja v obrambo skupnih interesov. Najbolje bi se v tem pogledu po vsej verjetnosti obnesla oblika konzorcija, saj obstajajo na Tržaškem že določene izkušnje na tem področju. S skupnim nastopanjem bi se laže dogovarjali o vprašanju odškodnine, morda pa bi z združenimi močmi lahko dosegli, da bi vnesli kakšno varianto
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
FERDINAND RAIMUND
Kulturni dom
KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK
Romantično - komična izvirna čarovna igra v treh dejanjih
Prevod BORUT TREKMAN Scena ing. NIKO MATUL Kostumi ALENKA BARTLOVA Režija	MIRAN HERZOG
Jutri, 2. februarja ob 21. uri ABONMA RED A — premierski Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča».
Razstave
Slovenski slikar Demetrij Cej razstavlja svoje slike v kavami «Tea-tro« v Gorici. Slike bodo občinstvu na ogled do 10. januarja.
Danes, 1. februarja ob 18.30 bo v razstavni dvorani «Cesare Sofianopu-lo» na Largo Papa Giovanni 6 odprtje razstave malih slik, ki jo prireja deželni sindikat likovnih umetnosti UIL. Razstavlja 39 umetnikov iz dežele. Razstava bo odprta ob delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od 11. do 13. ure do 15. t. m.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 1. februarja IGNAC
Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 17.11 — Dolžina dneva 9.44 — Luna vzide ob 6.14 in zatone ob 15.19.
Jutri, PETEK, 2. februarja SVEČNICA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10, najnižja 3,4, ob 19. uri 7,4 stopinje, zračni tlak 1016,6 rahlo raste, veter 3 km jugovzhodni, vlaga 82 odst., padavine 1 mm. nebo po-oblačeno, morje mimo, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 31. januarja 1973 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
UMRLI SO: 44-letna Maria Čeme por. Speranza, 72-letni Umberto Ma-rass, 67-letni Mario Bensi, 84-letni Giovanni Gentile, 76-letni Edvin An-drovich, 52-letni Alberto Cermel, 81-letna Caterina Giacinti por. Ponton, 71-letni Giacomo Mameli, 69-letna Ma-rinella Gunic por. Timeus, 79-letni Domenico Rossetti, 77-letna Luigia Gombač vd. Boscarolli, 76-letna Fe-licita Valenta por. Sartoretto, 73-letna Ada Elia por. Bolaffio, 73-letna Giovanna Krismancich vd Gre-gori, 77-letna Dora Stanič vd. Dolgan, 64-letni Angelo Orzan, 80-letna Giuseppa Anastasio vd. Fiore.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33: Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanCAnna, Er-ta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene.
Prispevki
V	počastitev spomina mame delovnega tovariša Marijana Dolgana darujejo člani uredništva Primorskega dnevnika 48.000 lir za spomenik padlim v NOB iz škednja, s Kolonkov-ca in od Sv. Ane.
V	počastitev spomina pok. Dore Stanič vd. Dolgan daruje Aleksij Civardi 2000 lir za ŠZ Bor.
V	počastitev spomina Marijanove mame Dore Dolgan darujeta Kristina in Srečko Merlak 5000 lir za spomenik padlim v NOB iz Škednja, s Ko-lonkovca in od Sv. Ane.
V	počastitev spomina pok. Dore Stanič vd. Dolgan darujeta Neva in Jožko Lukeš 3000 lir za spomenik padlim v NOB iz Škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
Ob 40. obletnici smrti nepozabne mame daruje Minka Pahor 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	počastitev spomina pok. Dore Dolgan darujeta Minka in Drago Pahor 2000 lir za spomenik padlim v NOB iz Škednja, s Kolonkovca in
' od Sv. Ane.
k sedanjemu načrtu za postajališče. Nikjer ni namreč rečeno ,da je ta načrt najboljši, vsaj če ga gledamo s perspektive prizadetega prebivalstva. Tako naj na primer omenimo ozek p »s največ 70 metrov, ki bo ločil postajališče od državne ceste štev. 58 (Opčine . Fernetiči). možnost speljave glavne ceste v nadvozu namesto predvidene razširitve sedanje ceste, itd.
# Sindikat upokojencev CGIL vabi upokojence ACEGAT, naj se udeležijo sestanka, ki bo jutri ob 17. uri v sedežu v Ul. Pondares 8, na katerem bodo razpravljali o socialnem zavarovanju in o skorajšnjem pokrajinskem kongresu upokojencev.
Kino
Nazionale 16.00 «11 richiamo della fo-resta«. Charlton Heston. Po romanu Jacka Londona. Barvni film za vse.
Fenice 16.00 «Sotto a chi tocca«, barvni film, Dean Reed in Nick Jordan.
Eden 15.30 «1 racconti di Canterbury». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Un avventuriero a Tahiti«, Jean Paul Belmondo in Stefania Sandrelli. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Quel gran pezzo della Ubalda, tutta nuda, tutta calda«. Edwige Fenech. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Joe Valachi«, barvni film, Charles Bronson, Lino Ventura, Walter Chiari, mladini pod 14. letom prepovedan.
Aurora 16.00 «Non si sevizia un pa-perino«. Florinda Bolkan in Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Zio Tom», barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitoi 15.00-18.20-21.40 «Dottor Zi-vago«. Barvni film. Omar Sharif in Julie Christie.
Cristallo 16.30 «1972 Dracula colpi-soe ancora«, barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
Filodrammatico 16.30 «Massiccio Sa-lemitano«, barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «La grande battaglia del Pacifico«.
Vittorio Veneto 16.00 «XYZ». Igrajo: Elisabeth Taylor, Michael Caine in Susan York. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Gli specialisti« J. Halliday, F. Fabian, G. Moschin, barvni film.
Ideale 16.00 «James Tont operazione U.N.O.«, barvni film, Lando Buz-zanca in Alighiero Noschese. tra: Cineforum 18.00 «Cantieri del-1'Adriatico e acciaio del dr. W. Ruttmall.
20.15 Diapozitivi o Vietnamu in «Confessione di un commisario di polizia al procuratore della Re-pubblica«.
Predavanje Kmečke zveze 0 zaščiti pred tetanusom
Jutri, 2. februarja, ob 19.30 v srenjski hiši v Prebenegu (tudi za Mačkovlje).
Predaval bo dr. Borut Spacal ob predvajanju filma.
Vabimo kmete in vse domačine, da se udeležijo predavanja.
Tajništvo Kmečke zveze
Gledališča
KULTURNI DOM
V	petek, 2. februarja ob 21. uri Ferdinand Raimund «Kralj gora in ljudomrznik« za abonma red A - premierski.
Ponovitve: v soboto, 3. februarja ob 20.30 za abonma red B — prva sobota po premieri; v nedeljo, 4. februarja ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri: v sredo, 7. februarja ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo; v petek, 8. februarja ob 17. uri za abonma red I; v soboto, 10. februarja ob 20.30 za izven.
V	torek, 6. februarja ob 15.30 Saša Škufca «Janko in Metka«.
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. št. 734-265.
VERDI
Dirigent Carlo Franci bo vodil orkester gledališča Verdi v operi «Nor-ma». Dirigent Franci je v prejšnji sezoni dirigiral v Trstu Verdijevo opero «Gusar», ki je predstavljala enega izmed pomembnih umetniških dogodkov sezone. Prav tako je Franci vodil orkester gledališča Verdi lani oktobra v Celovcu in v Vidmu, kjer je izvajal Verdijev «Rekviem». Režiser opere «Norma» bo Beppe de Tomasi, ki je leta 1971 pripravil tudi režijo «Seviljskega brivca«, > katerim je gledališče Verdi gostovalo v Wiesbadnu.
Premiera «Norme» bo prihodnji četrtek, v naslovni vlogi pa bo nastopila znana sopranistka Cristina Deutekom. V ostalih vlogah bodo nastopili Bianca Maria Casoni, Giorgio Casellato Lamberti, Luigi Reni, Ma-risa Zotti in Raimondo Botteghelli.
TEATRO STABILE
Gledališče Teatro Stabile je doseglo prodoren uspeh v torek v gledališču Matastasio v Pratu, kjer je uprizorilo dramo Dostojevskega «Zlo-čin in kazen«, v odrski priredbi Danteja Guardamagne. Delo je režiral Sandro Bolchi. v glavni vi pa je nastopil Ugo Pagliai in dosegel izreden uspeh. Poleg njega so se uveljavili še Mario Feliciani kot Por-firij, Angiola Baggi kot Sonja in vsi ostali:	Valletta, Savorani, Carrara,
Bonino, Braico, Reggio, Saletta in dragi.
Iz Prata se bo Teatro Stabile po-dalo v Pistoio, Pagliaijevo rojstno mesto, 20. t.m. pa bo debutiralo V Trstu.
AVDITORIJ
V	petek, 2. februarja prva predstava v ciklu «Gledališče danes« z nastopom skupine «Gruppo della Roc-ca» s Shakespearovim delom «Sen kresne noči« v režiji Egista Mar-cuccija.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo. 4. februarj*
avtobusni izlet v Brkine in Reško dolino z ogledom premskih znameff; tosti, Kilovč, Podgorja in Kalca P1} Knežaku. Kosilo v Trnovem pri HirsW Bistrici. Vpisovanje v Ul. Geppa flh Norči še danes. Odhod ob 7.30 preč sodiščem.
ŠD POLET priredi v nedeljo. 4. f«-bruarja smučarski izlet v Trbiž in * Sv. Antonu. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica 18 na Opčinah, tel. 212-136 še danes.
SPDT priredi v nedeljo, 4. februar-ja, ob priliki smučarskih tečajev avtobusni izlet v žabnice, Trbiž, Sv-Anton. Vpisovanje v Ul. Geppa 9.
SOŽALJE
Krožek absolventov slovenske R' govske akademije izraža svoji članici Marjuči Oficiji ob izgubi očeta iskreno sožalje.
30. t. m. nas je nenadoma zapustila naša draga mama
DORA STANIČ vd. DOLGAN
Pogreb bo danes, 1. februarja 1973 ob 15.45, iz mrtvašnice glavne bolnišnice na skedenj sko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo sin Marijan (Učo) z ženo Nevo, sestra Zoli, svaka, svakinja in nečaki.
Trst, 1. februarja 1973
31. januarja nas je nenadoma zapustil naš dragi
JAKOB 0FFIZIA
Pogreb bo jutri, 2. februarja ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
žalujoči: žena Stana, hčeri Marija in Mihela, zet Jordan, vnučka Andrej il> Barbara ter drugo sorodstvo.
Trst, Gorica, 1. februarja 1973
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zadnji poti drago nono
MARIJO MARC (ŠKRLAVAJKA)
Posebna zahvala č. g. župniku za ganljive besede, daroval'v cem cvetja, vsem sosedom, ki so toliko let prihajali na pomoč In vsem, ki so počastili njen spomin.
žalujoči: vnuk in vsi sorodniki Opčine, Bazovica, Trst, 1. februarja 1973
GORIŠKI DNEVNIK
IVA - KAKO IN KAJ
Avto faktur a
Kaj je pravzaprav avtofaktura? Avtofaktura je faktura, ki jo izda za prodajo blaga ali storitve kupec sani namesto prodajalca dobavitelja Nosi v kocu levo zgoraj ime kupca in v naslovu ime prodajalca. Institucija avtofakture ni nič novega in je obstajala v bistvu za iste posle v bivšem režimu IGE. Zakon davka IVA predpisuje dolžnost in pravice avtofak-turiranja v treh različnih primerih, ki jin bomo na kratko opisali v sledečih odstavkih.
1.	NABAVE OD OPROŠČENCEV
DAVKA IVA
Ta primer vsebuje čl. 32 v tretjem odstavku, ki narekuje, da mora avtofakturo izdati sam ku-pec-podjetnik, ko kupuje blago ali storitve, ki jih potrebuje za izvrševanje poslov v svojem podjetju, od podjetnikov, ki so oproščen' vseh dolžnosti davka IVA (torej onih, ki imajo manj kot 5 mil., ali poljedelcev, ki imajo manj kot 21 mil. letnega poslovnega pr smeta) Kuoec izda avtofakturo v oven izvodih, original zase. kopijo izroči aii pošlje prodajalcu. Original knjiži kct dokument nabave v knjigo nabav
V	avtofakturi kupec navede in opiše podatke o kupljenem blagu ali storitvi ter skupni znesek kupčije in namesto davka vpiše izjavo pr 1 oajalca, da ,<■ davka oproščen. Če kupec nima za u pcseimto tiskovin, izda avtofakturo kar na istem oi razcu, ki jporcAlja za lastne fakture, ali tnora vpisati pred naziv faktura predpono - AVTO in ne sme oštevilčiti po zaporedni številki serije svojih prodamih fak tur, ker gre tu za dokument nabave. Tbrej oštevilčenje mora biti ločeno in samostojno. Poa • tniki, ki bi imeli potrebo večjega števila takih poslov, je najbolje, da si izdelajo ali nabavijo ločene obrazce s tiskanim besedilom, ki je za av tofakiure potreben. Ko preknjizi original kot dokument nabave v knjigo nabav, mora avtofakturo drugič oštevilčiti v desnem kotu zgoraj s tešečo zaporedno številko, pod katero je vpisana v knjigi nabav po čl. 25 zakona po načelu, ki smo ga podr.mno opisali v prvem članku o obveznem knjigovodstvu.
V	knjigo i abave vpiše, kot za vse redne nabave, skupi'.i kosmat: znesek avtofakture, ki ga razdeli, in nato v čisti obdavčljivi znesek in davek z računom po navzdolnji (reduciram) al.svoti (glej prvi članek te rubi.ke/. Tako obračunani davek IVA postane za kupca cd-tegljiva postavk? ob trimesečni prijavi in plačanju skupnega davka, kot za vsako drugo redno nabavo. Pasivnega davita na kupčijo nihče ne plača in m treba plačati, ker je prodajalec oprostim (plača ga
samo kupec ., skupnem mesku kupčije). V mm primeru o-staja samo akitivni (cdtegljivi) davek za kupca. vakon točno in nedvoumno določa načelo v zadnjih vrstah III. o„„.. čl, 32, kjer dobesedno citira «... odtegljaj pripada po odgovarjajočem znižanem odstotku plačanega kosmatega zneska po načinu, ki je določen v čl. 27» (ta člen določa navzodlnje nižje ali-kvote za obračun davka na kosmati znesek).
Vzorec avtofakture ni po zakonu taksiven, točno določen, vsakdo si lahko izbere po volji obrazec, ki mu najbolj ustreza, glavno je, da vsebuje podatke, ki jih predpisuje omenjeni čl. 32 zakona.
V naslednjem priobčujemo primer vzorca za vse podjetnike, ki niso o tem dovolj poučeni ter prihajajo po nepotrebnem v navzkrižje z dobavitelji-oproščenci davka IVA, ki niso primorani in tudi ne smejo izdati nikake fakture, ker bi se s tem podvrgli vsem obvezam normalnega obdavčenca tega davka
Vse podatke kupec, ki sestavi fakturo, vpiše v trenutku zaključka posla, razen zaporedne številke knjige nabave, ki jo bo vpisal po
vknjižbi tega dokumenta v knjigo nabav in odtegljivega davka, ki prav tako ne zanima prodajalca, ker velja za kupca, ravno tako v knjigi nabave.
V naslednjem članku pod tem naslovom bomo opisali ostala dva primera, v katerih je potrebna avtofaktura in še vedno nejasno in kočljivo vprašanje morebitneg- kol-kovanja tega dokumenta.
IME IN NASLOV KUPCA
Knjiga nabave
št..........
Mesto in datum
AVTOFAKTURA ŠT...............
P. p.
IME PRODAJALCA IN NASLOV
za sledeče blago (ali str rit ve), ki sem jih kupil od Vas (ali ki ste mi jih prodali)
OPIS POSLA
Skupni znesek..........
Naslovljenec - prodajalec je izjavil, da je oproščen obvez davka IVA po čl. 32 D. P. R. od 26 -10 -1972 (ali členu 34, če je poljedelec) ODTEGLJIVI DAVEK IVA ZA
KUPCA PO ALIKVOTI..........
(10,70% ali 5,65% itd.) od skupnega zneska znaša L. . ..
R. Jagodic
iiiiiimmiimiiiiimmiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiimiinnimiimimiiiimimmtmmiiiiiiimiiiiiiiniiinjuiiiiiiiiiiB
Z OBČNEGA ZBORA KONZORCIJA V KRIŽU
Konzorcij je znatno prispeval k uveljavitvi domačih vin
Občinska uprava naj drži obljube za razvoj vinogradništva
V soboto, 27. januarja, je Konzorcij pridelovalcev vina tržaške občine imel svoj redni letni občni zbor. Po poročilu predsednika Ivana Sedmaka, ki je orisal celoletno delovanje konzorcija in obenem podčrtal uspeh 6. razstave vin v Križu, ter blagajniškem po-
Obvestilo
izletnikom
Vse naše naročnike in čitate-lje, ki so se prijavili za letošnje potovanje v Tunis, prosimo, da vplačajo drugi obrok danes, jutri in pojutrišnjem v upravi našega dnevnika v Ul. Mon-tecchi 6 v dopoldanskih urah.
Kdor še ni dal potrebnih podatkov, naj s sabo prinese tudi svoj potni list, oziroma osebno izkaznico.

iiiuHiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiHiiiii
KOMAJ 48 UR PO DRZNEM ROPU
ARETIRAN EDEN OD MLADIH ROPARJEV V UL COMMERCIALE
65-letnemu Parideju Jordanu sta odnesla skoro poldrugi milijon Rr - Žena aretiranega Skandoviča je zahajala na Jordanov dom
Aretirani ropar Anton Skandovič
Agenti letečega oddelka kvesture so prejšnjo noč aretirali enega od dveh roparjev, ki sta v noči med nedeljo in ponedeljkom surovo napadla in oropala 65-ietnega Parideja Jordana v njegovem stanovanju v Ul. Commerciale 30. Gre za 23-let-nega Antona Skandoviča, brezposelnega mornarja z Reke, ki je takoj priznal, da se je udeležil zločihske-ga podviga. Agenti so mu prišli na sled na podlagi izjave oropanega Jordana, ki je dejal, da je občasno zahajala k njemu na dom neka Vera.
_ Agenti so jo iztaknili že v ponedeljek zvečer v Ul. Roma, ko se je vračala s prijateljico v prenočile v Ul. Trento 9. 24-letna Vera Kozlovič in njena prijateljica 25-letna Marica Bojovič por. Skando-yič nista znali obrazložiti od kod le Bojovičin mož Anton Skandovič dobil denar, s katerim je plačal Precej visok račun prenočišča, ko Pa je nekaj dni prej dejal gospodinji, da nima denarja. Zato ga je yekaj agentov pričakalo v prenočišču. ostali pa so ga šli iskat po bližnjih ulicah. Res sta ga mare-šala Furlan in Dellia opazila v bližini železniške postaje in odpeljala na kvesturo.
Med zaslišanjem je kmalu priznal rop. Dejal je, da je že pred 15 dnevi spoznal Jordana v baru «Udine» v Ul. Ghega, ko se je ta srečal z njegovo ženo. Opazil je, da ima polno listnico in tega se je spomnil v soboto, ko je ostal brez denarja. O-brnil se je na nekega znanca, ki ga Pozna samo po vzdevku «Bosanac», ki je prenočeval v zapuščeneiri poslopju na vogalu med ulicama Udi-
ne in SanFAnastasio. Domenila sta se za rop in res sta ga tudi izvedla brez velikih nevšečnosti, saj se priletni Jordan ni mogel upreti, ko sta ga mladeniča obdelovala s pestmi po obrazu. Po izjavah prijetega roparja je «Bosanac» vzel listnico, v kateri je Jordan hranil milijon lir in dva čeka za 260.000 lir, on sam pa je pobral iz nekega predala
55.000	lir. Domenila sta se, da se bosta srečala naslednji dan in si razdelila plen, «Bosanac» pa je izginil z večjim delom plena. Skandovič ga je iskal ves dan, proti večeru pa so mu prekrižali pot agenti kvesture, ki so ga aretirali. Prijavili so ga sodni oblasti zaradi ropa v obte-žilnih okolnostih, poškodb, tatvine dveh radijskih aparatov, ki jih je skrival v prenočišču in izkoriščanja prostitucije žene. Zaman pa so do sedaj iskali «Bosanca», ki je zbežal z večjim delom plena.
Značke za pse za leto 1973
Župan v smislu čl. 136 enotnega besedila za krajevne finance, odobrenega z dekretom 14. 9. 1931 št. 1175 opozarja zainteresirane, da morajo s 1. marcem 1973 vsi psi vseh kategorij nositi značke za leto 1973.
Značke so na razpolago pri oddelku IV — Davki in občinske pristojbine (Largo Granatieri št 2/III., soba št. 272) proti predložitvi pro-silčevega dokumenta o istovetnosti.
ročilu je sledila debata, s pozitivnimi ter negativnimi ugotovitvami, za boljše delovanje konzorcija.
Kljub težavam, ki se porajajo in nezadostnemu zanimanju nekaterih vinogradnikov, je konzorcij s svojim delovanjem bistveno pripomogel, da si je vinski pridelek s kriškega brega pridobil slovc-s kot dobra in pristna domača kapljica, in s tem tudi ovrednotil kriška in obalna vina. Žalostna pa je ugotovitev. da po šestih letih obstoja konzorcija občinske oblasti še vedno samo obljubljajo (in to po navadi ob otvoritvi razstave), da bodo vsestransko pomagale tako razstavi sami kot tudi kmetom, ki se bavijo z vinogradništvom. Obljubljajo popravilo poljskih poti po kriškem bregu in drugod, obljujajo vodo po kriških paštnih, dejalf so, da je kriški breg primeren za gojenje tudi drugih pridelkov, vendar je ostalo vse samo pri obljubah. Star pregovor pa pravi da obljuba dela dolg.
Občni zbfor se je nadaljeval z izvolitvijo desetih članov odbora, kfi si bodo na prvi odborov! seji porazdelili mesta in tako še naprej pomagali po svojih možnostih tržaškim vinogradnikom. V diskusiji, ki je sledila, je bil govor tudi o rezervatth in gorskih skupnostih. Večina članov se je strinjala s stališči «Kmečke zveze» ter zadruge «Naš Kras», da bi moralo o tem odločati pretežno prebivalstvo, ki tu živi, ne pa da se mimo njih odločajo stvari, ki se jih neposredno tfičejo.
Biti priznan kot človek s svobodno mislijo in svojo voljo ter soodločati pri izboljšanju naših življenjskih pogojev pomeni napredek družbe v kateri živimo, pomeni, da kot Slovenci odločamo o našem koščku zemlje, na katerem živimo.
Zato se konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine moralno pridružuje «Kmečki zvezi». zadrugi «Naš Kras» ter vsem organizacijam, ki se bodo za to zavzele pri deželnih in državnih organih, da bi se te diskriminacije prenehale v škodo tu živečih ljudi.
K. Košuta
SEJA OBČINSKEGA SVETA V STE VERJA NU
Dežela je občutno zmanjšala prispevek za otroške prevoze in nakup šolskih knjig
Namesto, da bi izplačala 900.000 lir, bo njen prispevek znašal samo 126.000 lir za šolske knjige
Aparature pri Briščikih zabeležile potres v Mehiki
Tudi tržaški poskusni geofizikalni observatorij je včeraj zvečer zabeležil potres v Mehiki. Tresljaj, ki se je začel ob 22.14’29”3 (poprečni čas srednje Evrope) in ki je bil ocenjen .kot «izredno močan», je bil lokaliziran v oddaljenosti 10.500 km od potresne postaje v iami pri Briščikih v smeri zahod - severozahod. Epicenter potresa je bil v bližini obale Pacifika ob južni Mehiki. Jakost potresa je bila 7 * stopinj Richterjeve lestvice
Podaljšan rok za natečaj med deželnimi obrtniki
Rok za udeležbo na natečaju za obrtniške izdelke iz kovanega železa, ki ga je svoj čas razpisala deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA, so podaljšali do 30. aprila letos. Prvotno je bil določen rok 31. decembra 1972. vendar številni obrtniki niso utegnili pripraviti izdelkov, ki so jih nameravali predložiti na tekmovanje. Prva nagrada za napis iz kovanega železa (na primer za gostilno) znaša 1,000.000 lir. druga in tretja nagrada pa 300.000 lir. Podobne nagrade so določene tudi za opremne izdelke v javnih lokalih in za železne ograje. Vsaka nagrada se bo razdelila tako, dla bo naročilec dela prejel 50 odst. projektant 25 odist. in izvajalec preostalih 25 odst.. Prijave na natečaj sprejema do 30. aprila pristojni urad ESA v Vidmu (Ul. Ve nezia 100). Prijave je treba poslati na omenjeni naslov priporočeno.
V	torek zvečer se je v Števerja-nu sestal občinski svet. Zaradi odsotnosti obolelega župana Slavka Klanjščka in zadržanosti podžupana Zdravka Klanjščka, je sejo vodil odbornik Ciril Trpin.
Svetovalci so odobrili zapisnik zadnje seje, ki se nanaša na proračun občine za leto 1973. Nadzorni odbor za krajevne ustanove ga je v celoti odobril.
Nato so odobrili tri sklepe občinskega odbora. Prvi se nanaša na zahtevo odbora za deželni prispevek v višini 90 odstotkov od enega milijona: 600.000 lir za prevoz o-trok v vrtec, 400.000 lir za nakup knjig srednješolcem. Z dežele je občinska uprava prejela odgovor, da za izvajanje zakona 69 od leta 1965, ki zagotavlja sredstva za prevoze in knjige, dežela ne daje več tolikšnih sredstev in da bo znašal njen delež (namesto 900.000 lir) le
126.000	in še to samo za knjige. S to omejitvijo bo občinska uprava nedvomno prizadeta, ker s svojim proračunom ne more pokriti tako važne družbene storitve, kot je ravno šolstvo.
Ponavadi sklepov občinskega odbora ni treba potrjevati, vendar je deželno odborništvo za vzgojo zahtevalo, da ta sklep potrdi še občinski svet, kar so svetovalci tudi storili. Svetovalci so nadalje vzeli na znanje odborovo odločitev, da bo v primeru bolezni ali kakšnega drugega nujnega zadržka uradnega voznika, šofiral šolski avtobus tudi Alojz Ciglič. Prav tako so se seznanili z odborovim sklepom o izplačilu 80.000 lir za vrtec.
Izvolili so preglednike lanskega obračuna, in sicer so to nalogo zaupali Izidorju Prinčiču, Slavku Šte-karju in Emilu Trpinu. Občinskim uslužbencem so dovolili opravljati nadure. Po zakonu imajo pravico opraviti v enem mesecu največ po 15 nadur.
V	skladu z deželnim zakonom št. 11 od leta 1969 imajo občinske u-prave pravico zaprositi deželo za prispevek v korist občinskih knjižnic. Deželni prispevek bo znašal
220.000	lir, 20.000 lir pa bo izplačala občinska uprava. Predsednik skupščine Ciril Trpin je pozval občane, naj v večji meri obiskujejo knjižnico, kjer je veliko dobrega čtiva.
V seznam občinskih revežev niso vnesli nobenega novega imena, ker ni nihče predložil prošnje; tako bosta tudi v letu 1973 v seznam vpisani samo dve osebi.
Čeprav v občini nimajo nobenega frizerskega salona, je občina vseeno dolžna razpolagati s komisijo za nadzorovanje te obrtniške dejavnosti, ki se lahko pojavi, če bo kakšen občan zaprosil zanjo. Poleg župana Slavka Klanjščka, zdravnika dr. Karla Rutarja in Cigliča so v komisiji še naslednje osebe: Stanislav Kravos, Romano Komav-li in Giusto Brandolin (predstavniki kategorije), Ferdinand Kom-janc (CGIL), Marija Ferletič (CI SL) in Arnaldo Fantin (UIL) — predstavniki sindikalnih organizacij — in Paolo Geotti, ki zastopa pokrajinsko obrtniško komisijo. Sve-
Do konca januarja so občinske uprave dolžne odobriti nov pravilnik o pristojbinah na javne napise in reklamiranje. Če pa tega ne storijo, potem pričnejo veljati najvišje tarife, ki jih določa novi dekret ustreznega vsedržavnega zakona in bo pričel veljati v začetku leta 1974. Svetovalci niso sprejeli novega pravilnika in bo zato veljal dekret. V diskusiji o javnem plakatiranju pa so ugotovili, da bi se občinski upravi najbolj izplačalo, če se poveže z drugimi občinami in to storitev odda na dražbi specializirani družbi. Dogovorili so se, da se bodo najprej pogovorili s Sovodnjami, potem pa vprašanje proučili na občinski seji.
Ob zaključku sta bili dve točki, in sicer nagrada županu in plača občinskega tajnika, ki so ju obravnavali na tajni seji.
Poskus ukinitve slovenske osnovne šole v Gabrjah
poročali prešnji j Gabrjah ter njeno vključitvijo v so-
Kakor smo že dan, je šolski skrbnik z odlokom. ki je imel takojšnjo veljavnost, zaradi higienskih razlogov preselil slovensko osnovno šolo iz Gabrij v Sovodnje. Medtem je sovodenjska ob-čiska uprava začela s pripravami za ureditev šolskega poslopja v Gabrjah, da bi kljub svoji starosti zadostilo osnovnim higiensko - zdravstvenim predpisom.
Če nekoliko pobliže pogledamo
vodenjsko osnovno šolo, pridobiti peto učno moč in s tem vprašanje rešilo.
Toda stvari niso tako enostavne. Gabrski starši se niso mogli upreti in morajo njihovi otroci v Sovodnje, zahtevali pa so, da jih ne razdelijo po ostalih razredih, ampak da ostanejo vsi skupaj in z učiteljico, ki jih vodi že od začetka leta, ker bi bilo vzgojno napačno na polo-
razmere na šolskem področju v Ga- \ vici leta zamenjati učiteljico, pro-
brjah, potem ne bo težko spoznati, da odlok šolskega skrbnika ne izraža zaskrbljenosti zaradi zdravstvenih predpisov, ampak da skuša. z njim dejansko doseči ukinitev gabrske osnovne šole.
Gabrska osnovna šola je enoraz-rednica, sovodenjska pa štirirazred-nica, čeprav bi po zakonu, ki upošteva število učencev, morala imeti pet učnih moči. V Sovodnjah si starši že dalj časa prizadevajo dobiti popolno petrazrednico, kakor jih imajo vse večje slovenske vasi, zlasti pa občinska središča. Ustreči tej zahtevi, bi pomenilo namestiti na sovodenjsko šolo še petega učitelja. Šolsko skrbništvo se je tej upravičeni zahtevi vse doslej upira-
lo.	Sedaj pa sodi, da bi moglo z nasilno ukinitvijo enorazrednice v
tovalci so komisijo potrdili.
.......................................................................
ZANIMIVO PREDAVANJE V GORICI
JUGOSLOVANSKA NOB KOT JO JE VIDEL NAČELNIK ANGLEŠKE VOJAŠKE MISIJE
Zanimive ugotovitve o domovinski ljubezni in skrbi za ranjence Srečanje z uglednimi jugoslov. predstavniki osvobodilnega boja
V Goriškem «Krožku za svobodo kulture* ie v torek zvečer nredaval tržaški univerzitetni profesor Teodoro Sala. k: ie ob tej priliki predstavil občinstvu knjigo angleškega pisatelja in polili ka F.W. Deakina z naslovom «Najvišia gora* in ki govori o pisateljevem življenju in delovanju med jugoslovanskimi partizani v Črni gori in Bosni, ko je bil pri niih na čelu angleške vojaške misiie od maia do decembra 1943. Knjiga ie Bred kratkim izšla v italijanskem prevodu pri založbi Einaudi v Torinu. Isti angleški pisatelj je napisal tudi knjigo «Zgodovina saloiske republike* v kateri obravnava zanimive dokumente iz tega zadnjega obdobja fašističnega režima v Italiji.
dogodkov v Jugoslaviji od začetka druge svetovne vojne leta 1939, o pristanku Cvetkovičeve vlade na sodelovanje z Nemčijo in Italijo, o uporu naroda in vojske nroti toki odločitvi, o proglasitvi Petra za kralja in o maščevalnem posegu nacistov z bombardiranjem Beograda aprila 1941. Poudaril je važnost jugoslovanskega upora, ki je prekrižal nacifašistične načrte na Balkanu in zakasnil tudi njihov napad na Sovjetsko zvezo.
Orisal je razkosanje Jugoslavije in velik apetit, ki ga je Dri tem imela fašistična Italija, proti kateri so se najprej uprli Črnogorci ter že leta 1941 skoro vrgli okupatorsko vojsko iz dežele.
Nato je omenil četnaško gibanje z Mihajlovičem, ki je prvo bilo deležno angleške podpore in so šele pozneje, ko je bilo očitno
Predavatelj je najprej podal obširen in zanimiv pregled razvoja
..m,..................................................................................»m
NOVO Z ONSTRAN MEJE
Povečanje blagovnega prometa čez mejne prehode na Goriškem
Izvoz iz Jugoslavije preko prehoda v Rožni dolini in železniške postaje v Novi Gorici se je lani povečal za dobro tretjino, uvoz pa se je občutno zmanjšal
Mednarodni mejni prehod v Rožni dolini pri Novi Gorici (pri Rdeči hiši), je že zdavnaj pretesen za naraščajoči potniški in blagovni promet. Čezenj gre v obe smeri nad 10 milijonov potnikov, nad 3 milijone osebnih avtomobilov in drugih vozil ter preko 700 tisoč ton raznega blaga letno. Dejanski blagovni promet pa je še večji, ker ga opravljajo tudi prek železniške postaje v Novi Gorici.
Ko smo se s pomočnikom ravnatelja carinarnice v Novi Gorici Francem Kavčičem pogovarjali o blagovnih tokovih čez mejo, je zlasti opozoril, da carinska služba poskuša čimveč prispevati k stabilizaciji oziroma ozdravljenju jugoslovanskega gospodarstva. V tem naj bi predvsem naraščal izvoz blaga, vtem ko naj bi uvoz čimbolj omejili. Cilj je jasen, saj Jugoslavija tako postopno uravnava svojo trgovinsko oziroma plačilno bilanco s tujino. Sadovi takšne politike so očitni, tudi kar zadeva izvoz oziroma uvoz, ki ga opravljajo bodisi čez Rožno dolino ali pa prek železniške postaje v Novi Gorici. O tem je Kavčič navedel nekaj zanimivih podatkov.
Lani so na primer razna jugoslovanska podjetja čez oba preho-
da izvozila bodisi v Italijo ali pa čez njo v tretje dežele skupaj 780 tisoč 834 ton raznega blaga. V primerjavi z letom 1971 se je izvoz povečal za 32 odstotkov. Uvoz v Jugoslavijo pa je na goriškem območju znašal 422 tisoč 719 ton in se je v primeri z letom prej zmanjšal za 32 odstotkov. Goriška carinarnica je iztržila pri uvozu blaga skupaj okoli 15 milijard starih dinarjev carinskih dajatev.
Omenjeni podatki pa ne obsegajo celotnega izvoza čez oba mednarodna mejna prehoda. Pomočnik ravnatelja carinarnice v Novi Gorici je namreč poudaril, da se izredno hitro večajo tovori iz vzhodnoevropskih socialističnih držav, ki tranzitirajo čez Novo Gorico ter so namenjeni bodisi v Italijo ali pa v druge dežele. Lani so na primer ti tranzitni tovori dosegli nad 322 tisoč ton, kar je dva in polkrat več kot leta 1971. Ti podatki so s stališča jugoslovanskega, pa tudi italijanskega gospodarstva značilni tudi zaradi tega, ker kažejo, kako hitro se na mednarodnih tržiščih veča delež blaga iz vzhodnoevropskih dežel.
Sodeč po sedanjih gospodarskih gibanjih kaže, da bo blagovni pro-
met tako čez Rožno dolino kot tudi prek železniške postaje v Novi Gorici, letos še narasel. To je tudi za gospodarstvo in prebivalstvo na obeh straneh meje gotovo koristno in spodbudno.
M. D.
Kos lesa se je zapičil delavcu v hrbet
Z rešilcem Zelenega križa so včeraj zjutraj prepeljali v splošno bolnišnico 38-letnega delavca Fran-cesca Cattannija, ki je zaposlen v tovarni Iglea. Možu, ki je zaposlen pri strojih te tovarne, se mu je precej velik kos leta zapičil v hrbet. V bolnišnici bo moral ostati mesec dni zaradi globoke rane.
četniško sodelovanje z okupatorjem, obrnili svojo pozornost do partizanskega gibanja, ki ga je vodil Tito. Tako so Angleži poslali šele maia 1943 svojo vojaško misijo, ki 'jo je vodil prav F.W. Deakin, n? osvobojeno ozemlje v Črni gori, kamor so jih prepeljali z letalom In od tu dalje so navedeni dogodki v omenjeni knjigi.
Kot rečeno, je bil pisatelj med partizani od maja do decembra 1943. Zanimive so njegove izkušnje zlasti če upoštevamo, da je bil Deakin protikomunistično nastrojeni angleški konservativec, ki pa je potem med partizani, videl toliko junaštva. požrtvovalnosti in domovinske ljubezni, da je moral svoj prvotni nazor do njih temeljito spremeniti. Njegova poročila iz Titovega štaba so spremenila tudli angleško politiko do partizanstva v Jugoslaviji, kamor so poslej pošiljali več materiala in druge pomoči, ki je bila prej namenjena prvenstveno četnikom.
Govornik je citiral tudi tisti memoarski del knjige, v katerem govori pisec o nekaterih vidnejših predstavnikih NOB, kot so bili Kardelj, Vukmanovič Lola Ribar itd., ki .jih v njem opisuje. Dalje je govor o bitki na Sutjeski ter o tekmi, kdo bo razorožil italijansko vojsko po kapitulaciji 8. septembra v Damaciji in drugod.
Ko je predavatelj zaključil, se je razvila debata, pri kateri se je oglasilo več prisotnih. Pri tem je bil govor o številnih žrtvah, ki so jih doprinesli borci NOB v Jugoslaviji in poudarili so tudi veliko skrb partizanske vojske za ranjence. okrog katerih so se razvile največje bitke z namenom, da bi jih rešili pred sovražnikom. To je ostalo jugoslovanskim narodom v tradiciji še iz balkanskih vojn. kjer so imeli tudi prvo šolo za taktiko partizanskega vojskovanja. Pri debati so omenili tudli dejstvo, da je Tito med NOB zelo realistično rešil problem večnarodne jugoslovanske skupnosti v okviru napredne socialistične družbe.
Ob zaključku so prisotni z živahnim ploskanjem izrekli zahvalo predavatelju, ki jih je tako zanimivo seznanil z vsebino Deakinove knjige spominov.
I. M.
fiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiimiuiiimimtiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiuiiii
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
Iz 0PP odpuščenim bolnikom bodo izplačevali mesečno podporo
V ta namen določena postavka 18 milijonov lir v pokrajinskem proračunu
grame, otrokovo okolje itd. Ko bo občinska uprava gabrsko šolo popravila, se bo šola spet preselila v svoj kraj.
Takšna je zahteva staršev, ki jo z naše strani odločno podpiramo, ker ne bomo nikoli pristali, da nam ukinjajo šole, ki dobro uspevajo in imajo dobre izglede, zakaj v Gabrjah se bo že prihodnje leto število otrok občutno zvišalo, s povečano gradbeno dejavnostjo pa se nudijo še boljši izgledi za povečanje števila šoloobveznih otrok.
Ker je na dlani poskus avtoritativnega grobega posega v strukturo našega šolstva ter s tem poskus škodovati naši skupnosti kot celoti, moramo budno paziti, da se ne uresničijo zakulisne namere proti gabrski šoli.
Kar pa zadeva šolo v Sovodnjah, naj šolska oblast ustreže zahtevi staršev in poišče še peto učno moč, ki je med desetinami in desetinami nezaposlenih vzgojiteljev ne bo težko najti.
Espomego 1973
Poseben odbor že pripravlja letošnjo goriško gospodarsko manifestacijo, ki je znana kot ESPOMEGO in ki se bo letos odvijala v tednu od 27 aprila do 6. maja.
Tudi letos bo ta goriški sejem ostal v istih prostorih kot lani, se pravi v telovadnici v dolini Koma in v parku okrog nje, ter v U'vših prostorih podjetja Artesac ob Ul. S. Chiara in Cadoma. Vinska razstava pa bo kot lani v pritličnih prostorih na Gradu. Sicer so že lani govorili o potrebi novih in boli primernih prostorov za to gospodarsko manifestacijo ob meji ki se iz leta v leto bolj razvija in pridobiva na veljavi, vendar do sedaj še niso našli ustrezne rešitve in zato bodo ponovili manifestacijo v lanskih prostorih.
Blagovni sejem, ki bo v telovadnici v dolini Koma, bo imel oddelke: kovinarski, elektromeha-nični. tekstilni, papirni in kartonaž-ni, prehrambeni in oddelek plastičnih izdelkov.
V okviru ESPOMEGA bo tudi «Dan trgovine z inozemstvom*, ki se ga bodo udeležili gospodarski operaterji za inozemstvo s področja držav srednje Evrope.
Podjetjem z Goriškega, ki se želijo udeležiti te gospodarske manifestacije, je pripravljalni odbor razposlal vabilo s priporočilom, naj vložijo prijavo pri Trgovinski zbornici.
Razstave
V galeriji «11 torchio* bo od 3. dc 17. februarja razstavljal svoja dela Luciano de Gironcoli. Umik razstave je od 11. do 13. ure ter od 17. do 20. ure.
Razna obvestila
Mladinski krožek v Gorici ob
šča vse, da bo v soboto, 3 febri ja, predpustni ples na katerem sta igrala dva slovenska ansaml Vabila so na razpolago na sed SPZ, Ul. Malta 2 in na sedežih | po vaseh.
Prispevki
Za Kulturni dom v Sovodnjah v
počastitev spomina pokojnega Vojka Cotiča darujeta Verena Lukman ir Gino Corada iz Milana 50.000 lir.
mm
• USIS: Danes ob 18. uri bo v veliki dvorani Italijansko - ameriškega
Tri milijarde za gradnjo novih športnih objektov
Občinski odbor v Tržiču je v imenu občin Tržiča, Štarancana in Ronk poslal deželi prošnjo za finansiranje športnih objektov, ki bi jih morali zgraditi v kratkem času in ki bi zajeli novo športno palačo z bazenom in vrsto drugih manjših objektov, zgrajenih na območju teh občin. Po prvih ugotovitvah bi gradnja teh objektov sta-združenja v Ul. Roma 15 govoril | la približno tri milijarde lir, ki bi prof. Wilton Eckley z Drake Univer- j jih morala dežela izplačati trem sity o Hemingwayju kot romanopi- občinam. Odločitev so sprejeli prej-scu in človeku, iz analiziranja nje- j šnji večer odborniki za šport treh govih del.	občin.
Dela na avto cesti v Sovodnjah so v polnem teku, da bi čimprej odprli cestno povezavo med Štan-drežem in središčem Sovodenj ter tako zopet povezali oba dela vasi. Na naši sliki vidimo ogrodje za
cementne nosilce na eni od obeh strani avto ceste, na katerih bodo potem obnovili pokrajinsko cesto skozi Sovodnje, o čemer smo pisali že pred nekaj dnevi.
Na svoji zadnji redni tedenski seji je pokrajinski upravni odbor pod vodstvom predsednika dr. Chientarolija sprejel več ukrepov upravnega značaja na osnovi poročil in predlogov pristojnih odbornikov. Tako so sprejeli nekaj ukrepov na področju šolstva in socialnega skrbstva.
Kar se tega slednjega tiče je važen sklep o naladjevanju pomoči bolnikom, ki so jih poslali domov iz umobolnice in ki še potrebujejo pomoč. Da bi tak način pomoči postal reden in da bi jo izplačevali brez nepotrebnega odlašanja, je pokrajinski odbor za naprej določil naslednje smernice:
V pokrajinskem proračunu za 1973 bodo v ta namen vključili postavko za 18 milijonov lir; iz tega sklada bodo izplačevali posamezne podpore prizadetim, sproti kakor bodo dovoljene.
Ves postopek za podelitev podpor potrebnim iz umobolnice odpuščenim bolnikom bodo čimbolj poenostavili in pospešili, da bo taka pomoč res učinkovita in takojšnja.
Upoštevajoč navedeno letno po-
stavko v proračunu, se predvideva, da bodo znašale take mesečne podpore prizadetim poprečno po 30 tisoč lir mesečno. Seveda se bo ta podpora lahko spreminjala v skladu z večjo ali manjšo potrebo prizadetega bolnika, številom članov njegove družine itd.
Na začetku seje je predsednik v svojem poročilu izrazil med drugim svoje in zadovoljstvo vsega odbora, da je končno le prišlo do podpisa premirja v Vietnamu, ki naj bi se čimprej spremenilo v trajen mir in obnovo vse dežnle. Naša pokrajinska skupnost, je poudaril dr. Chientaroli, je še zlasti zadovoljna ob prekinitvi sovražnosti na indokitajskem polotoku, katerega prebivalci so že predolgo bili žrtve krute vojne in priče njenih grozodejstev, kar smo večkrat poudarili tudi v raznih dokumentih in izjavah pokrajinskega sveta ter na konferenci načelnikov posameznih političnih skupin, ki so zastopane v pokrajinskem svetu.
Pokrajinski odbor je zaključil svojo sejo z obravnavo posameznih postavk za dnevni red bližnje seje pokrajinskega sveta, katere datum pa še ni bil določen.
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Beati i ricchi P. Villaggio in L. Toffolo. Barvi film.
CORSO 16.30-22.00 «Quando le lei gende muoiono*. R. Widmark i F. Forrest. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 «King kong B. Cabot in F. Wray. Barvni filn
MODERN1SS1MO 17.00-22.00 «L'am, ro giardino di Lesbo*. M. Koga S. Jamamura. Barvni film, mlac ni pod 18. letom prepovedan
V1TTORIA 17.15-22.90 «Un soffio i piacere*. L. Massari in D. Duarti Barvni film.
t ržič
AZZUKRO 17.30 «Arm end Eve Barvni film
EXCELS10R 16.00 «Frenzy». Barvi film.
PRINCIPE 17.30 «Passo a salutai la tua vedova, parola di Epid mia*. Barvni film.
Aova Gorica
SOČA «Morilec prihaja iz groba špansko - italijanski barvni fili ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Bes vetra*, italijansb španski barvni film ob 18.00 in 20.0
DESKLE «Skrivnost planeta opic*, , meriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Bes vetra*, italijansko-špa ski barvni film ob 19.00.
PRVAČINA Prosto.
ŠEMPAS Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Baldini. Verdijev korzo 57, tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, UL Cosulieh, tel. 72480.
PRETEKLO NEDELJO V HLODIČU
Pomembno zborovanje o gorskih skupnostih
0 tem vprašanju, ki je zelo važno tudi za reševanje problema emigracije, so govorili poslanec Lizzero, Predan, Petricig in Crainich
V	nedeljo, 28. januarja je bila v Hlodiču zanimiva seja o programu gorske skupnosti, ki so se je udeležili nekateri vidni predstavniki političnega življenja v Beneški Sloveniji. Sejo je začel Pe-trieig, ki je v uvodnem nagovoru poudaril, da bi se moralo prebivalstvo gorskih predelov podrobneje seznaniti s problemi gorskih skupnosti. Pri tem je navedel primer špetrskega občinskega sveta, ki se je na željo svetovalcev o-pozicije lotil obravnavanja teh vprašanj. Petricig je ugotavljal, da so se javne uprave premalo pozanimale, v nekaterih primerih pa so celo pokazale popolno brezbrižnost, da bi prebivalstvu prikazale vprašanje ustanovitve gorskih skupnosti v pravi luči. Edine pobude izvirajo s strani KPI, ki je organizirala razne sestanke. Na koncu je govornik pozval prisotne, naj se udeležijo ljudskega zborovanja, ki bo v nedeljo, 4. februarja ob 10. uri v Škrutovem in katerega se bodo udeležili, poleg predstavnikov levičarskih strank, tudi predstavniki Krščanske demokracije. Na zborovanje so povabili tudi razne gospodarske in kulturne organizacije.
Za Petricigom je spregovoril I-zidor Predan, ki je tudi ugotavljal, kako malo zanimanja kažejo za probleme gorskih skupnosti razne občinske uprave. Dejal je, da bi se moral zakon 1102 o gorskih skupnostih izvajati že čez eno leto, zato je res obsodbe vredno, da niso v tem pogledu občine še ničesar ukrenile. Zakon, ki ga je v parlamentu med drugimi predložil poslanec Lizzero, je dejal Predan, predvideva ustanovitev gorskih skupnosti, ki bodo okrepile avtonomijo raznih gorskih področij.
V	Beneški Sloveniji bi morale sestavljati tako skunnost občine Grmek, Dreka, Srednje, Sv. Lenart, Špeter Slovenov, Podbonesec in Sovodnje. V tem okviru bi se morale javne uprave in širše plasti prebivalstva zavedati bistvenega vprašanja, ki razjeda te kraje — emigracijo ter možnosti za njeno postopno odpravo v okviru gorske skupnosti. V ta namen je treba zastaviti vse moči, kajti dobro izvajanje nekega zakona, je zaključil Predan, ne zavisi samo od državnih ali deželnih oblasti, temveč tudi od volje in zavestne zahteve prebivalstva. •
Glavno besedo je imel-nato poslanec Lizzero, ki je zakon o gorskih skupnostih tudi predložil v poslanski zbornici. Potem ko je podčrtal važnost zakona za razvoj gorskih področij ter predvsem za Beneško Slovenijo, ki zaostaja celo za mnogimi drugimi manj razvitimi predeli v Italiji, je omenil razne zakonske ukrepe vlade v korist gorskih področij ter drugih področij v Italiji, ki so tudi zaradi naravnih katastrof utrpele o-gromno škodo. Ti ukrepi pa niso pokazali zadovoljivega učinka, ker niso upoštevali zahtev prebivalstva ali občinskih uprav. Ob tem je Lizzero prikazal nekaj statističnih podatkov, ki zgovorno dokazujejo, kakšno važnost zavzema zakon o gorskih skupnostih. V Italiji ie kar 3971 gorskih občin, kar predstavlja 50 odstotkov vsega državnega ozemlja. Na teh obširnih ozemljih živi 19 odstotkov vsega prebivalstva, čeprav je moralo ve1;ko od teh ljudi v emigra-ciio. Kljub temu pa je šlo kar 70 odstotkov vseh državnih investicij industrijskim predelom v trikotniku Milan - Genova - Turin. Kar zadeva našo deže!o, obseaa 426 tisoč hektarjev goratega področia. V zadnjih desetih letih, od 1961 do 1971. se je v 102 občinah, kolikor jih štejejo gorata področia v naši deželi, prebivalstvo zmani-šalo za 46,9 odstotka v občini Dreki, 47 6 odstotka v oh";ni Grmek, za 33.8 odstotka v občini Sv. Lenart in 38.74 odstotka v občini Srednje. V samem Čedadu se je iz
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimii
Prejeli smo
ZDRAVSTVENI VESTNIK — glasilo slovenskega zdravništva — letnik 41, štev. 12.
ZDRAVSTVENI VESTNIK - glasilo slovenskega zdravništva — letnik 42, štev. 1 za jan. 1973 Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Komenskega 4.
URSS OGGI — leto XV. štev. 48 in 49. Tedenski bilten sovietske-ga veleposlaništva v Rimu Številka je posvečena 50-letniei So-
goratih predelov naselilo od 2.105 do 1.405 ljudi.
Zakon št. 1102, za katerega vlada tolikšno zanimanje, bi moral reševati tri bistvena vprašanja, moral bi prepustiti odločanje samemu prebivalstvu, spoprijeti bi se moral s problemom emigracije ter bi moral reševati vprašanja funkcionalnega značaja.
Lizzero je nato prikazal tudi negativne plati zakona o gorskih skupnostih. Dejal je, da bi s tem odvzeli Beneški Sloveniji tisto specifično fiziognomijo, ki jo razlikuje od ostalih predelov Furlanije -Julijske krajine. Poleg tega pa bi se tako imenovana avtonomija o-
mejevala zgolj na možnost predlaganja ne pa na dejansko odločanje prebivalstva pri reševanju vseh svojih problemov. Na koncu je še vprašanje finasiranja in v tem i-ma glavno besedo država. Če ob tem pogledamo, kakšne podpore je doslej dodeljevala država, potem je zaskrbljenost prebivalstva toliko večja.
Lizzero je svoje izvajanje zaključil z vabilom vsemu prebivalstvu, naj izkaže večje zanimanje za reševanje vprašanja gorske skupnosti.
Podobno željo je izrazil tudi predstavnik PSI Crainich.
D. L.
IZ UMETNOSTIM H GALERIJ
Možina v občinski
Našel je prijatelja..
V izložbenem oknu občinske galerije je prav velik napis: Možina». Toda ta napis vendarle ne more biti in zagotovo ni edini razlog da v tej galeriji te dni srečujemo toliko občinstva, že dolgo namreč ni bilo v tej galeriji toliko obiskovalcev, kolikor jih vidimo od dne, ko je v njej odprl razstavo Možina. Ime tega našega rekli bi najnovejšega slikarja je tržaškemu občinstvu za sedaj še premalo znano, kajti sedanja Možinova razstava v občinski galeriji je šele druga njegova razstava v mestu, saj je ta slikar samouk pričel slikati menda šele pred tremi ali tremi leti in pol.
Množico obiskovalcev privablja na razstavo, že prvi pogled skozi izložbeno okno na razobešena o-Ija, kajti Tržačani so se nenadoma znašli pred slikami kakršnih so si mnoai. morda tudi samo podzavestno, želeli v tržaški likovni ustvarjalnosti že vsa zadnja desetletja, ko se je v obdobju popolne nadvlade neoblikovnih
lllllIII lili IIIllllllllIlllllll||||||||||||IIIII||ll|||||IlirTTIIItlU'!IIIIIIIIIll|||||||||||||||||||]||||l||||||||||Ili|||||||||||ll|||||||||]||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiitiiiilillillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIU
Narodnosti (narodne manjšine) njihov položaj v Jugoslaviji
m
0 nekaterih trenutnih aspektih nacionalnega vprašanja, kot jih je osvetlil dr. Svetozar Polič v svojem predavanju 29. avgusta 1972 v Umagu, na ideološkem seminarju za učno osebje šol z italijanskim učnim jezikom
3.
3.	Narodi in narodnosti imajo pravico do proporcionalnega predstavništva v predstavniških organih in drugih organih, ki imajo funkcijo oblasti...»
S tem amandmajem je bila odpravljena dokajšnja zapreka v pogledu ravnanja oziroma zagotovitve enakopravnega in enakega položaja italijanski narodnosti, ne glede na republiške meje.
Razumljivo je, da ni moč pojmovati enakopravnosti med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji, o čemer je govor v XIX. amandmaju zvezne ustave, kot nekaj absolutnega, marveč kot načele, po katerem je vsepovsod, kjer je to mogoče, upoštevajoč tudi naravo stvarnosti, potrebno popolnoma izenačiti narode in narodnosti čeprav med narodi in narodnostmi (t. j. del; naroda) ni nobene globlje bistvene razlike. Tako prvi kot druge imajo etnične in druge samonikle narodne značilnosti nacionalnih skupnosti.
Ne more pa biti enakopravnosti v primeru pravice narodov do samoodločbe, to je pravice do državne neodvisnosti. Praviloma in v normalnih okoliščinah imajo dejansko to pravico le narodi, ne pa njihovi večji ali manjši deli.
To je tudi povsem razumljivo, če narqdnosti niso upoštevane e-nostransko. neglede na njihov matični narod.
Zatorej ne gre za noben pri-
tisk ali prisilo v primeru mnenja, da imajo samo narodi pravico do lastne države, ne pa tudi narod-ne manjšine kot del nekega naroda zunaj države matičnega naroda. Vse to ne predstavlja nič drugega kot dosleden zaključek načela o enakopravnosti narodov, na katere gre gledati, naravno, v njihovi celovitosti,
To, seveda, ne pomeni, da deli narodov, ki ne žive v lastni narodni državi, se pravi narodne manjšine, ne predstavljajo družbeno - političnih subjektov, ki i-majo ali bi morali imeti pravico do soodločanja glede vseh tistih vprašanj, ki se tičejo njihovega položaja ter njihovih usod. Takile deli narodov, torej, niso in se ne smejo spremeniti izključno v objekt neke določene politike. V tem pogledu ne bi smeh obstajati dvomi v zvezi s pravico narodnosti ali njihovih pripadnikov, da svobodno izrazijo svojo voljo, ali žele živeti ali ne v okviru neke države druge narodnosti kot je njihova.
V istem smislu in dasiravno, kot je zapisano v omenjenih sklepih izvršilnega komiteja CK ZKJ, «vprašanj narodnih manjšin ni moč obravnavati kot vprašanja meja,» bi se utegnilo zgoditi, «da se lahko v določenih pogojih in v določenih oblikah razodenejo kot takšna, kar zahteva določeno demokratično metodo reševanja in pa sporazum med vsemi zaintere-siranimi.»
Zimski mir v Botaču
(Foto M. Magajna)
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ob priliki nekega srečanja, si boste zagotovili učinkovito pomoč. Dobre možnosti za uveljavitev nekega čustvenega načrta.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Spoprimite se s svojimi tekmeci, ne da bi zgubili svoje hladnokrvnosti. Dobro razumevanje v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nepredvideni dogodki utegnejo obstoječo napetost še povečati. Z nekim plemenitim dejanjem boste osrečili več ljudi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Dosledno branite gospodarske prednosti, ki ste si jih težko pridobili. Danes

deležni nikakršnega za-
vjetske zveze.
MniHlumillimillt................................................
s špekulativnimi posli. Uveljavljajte svojo avtoriteto zmerno.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Prejeli boste splošno priznanje za inteligentno opravljeno delo. Zadoščenje z nekim prijateljstvom.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) O-hranite mirno kri, kljub nasprotovanjem, ki jih morate premagati. V čustvenem pogledu sprejmite neko odločitev.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Da
ne boste doščenja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nove perspektive za bodoče načrte. Razočaranje vas bo pripravilo do tega, da se boste ogreli za neki že opuščeni načrt.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z naporom doseženi uspehi so najzanesljivejši. Rešiti boste morali nekaj zasebnih vprašanj.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10) Ne bodite preveč zaupljivi, ker bi utegnili to kasneje objokovati. Pristanite tudi na kompromise.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Srečen dan za one, ki se ukvarjajo
bi mogli premagati neko nasprotovanje, se oprite na lastne moči. Zadoščenje za one. k: ljubijo presenečenje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zapleten položaj, ki bo od vas zahteval precejšnje samoodpovedi. Ne dovolite, da bi kdo vplival na vas.
Naravno je, kot je poudarjeno v SKiepin CK ZKJ z dne 4. februarja 1969, da na pooroeju kot je Balkan. «kjer narodi že stoletja skupaj žive v večnarodnin skupnostin», kakor tudi «kot postečima posebne zgodovinske aeoi-šcine giede odnosov med narodi in uržavami, naprednega izhoda m rešitve podobnih vprašanj ni moč iskati v spreminjanju meja, na čimer stalno vztrajajo nacionalistične in reakcionarne sne, marveč v tem, da se ustvarijo čedalje sondnejsi in giabiji odnosi ter sodelovanje med narodi in državami na osnovi vzajemnega spoštovanja in popolne enakopravno-sti.»
To tudi ne sme pomeniti, da bi pripadniki narodnosti morah biti državljani druge kategorije. In se manj sme to pomeniti, da bi pripadniki narodnosti ne mogli na e-nak način in v isti meri uživati pravic narodov Jugoslavije gleoe samoupravnega upravljanja, skladno s temeljnimi načeli naše samoupravne socialistične ureditve, svojin lastnih specificnin nacionalnih zadev. Kjer in kadarkoli za to ni vec potrebna državna uprava, se na isti način ter v ustrezni obliki lahko tudi organizirajo na osnovi samoupravnega sistema. V tem pogieciu je gotovo zelo po-memona m vazna l-eja tov. Kardelja, ki jo je izrazu v svojem govoru v umagu dne 25. 5. iaou, oo priložnosti za. ooietnice Zveze itaujai-ov za Istro in Reko: «u>anes Zveza Italijanov vsekakor m vec izključno kulturno - vzgojna organizacija, marveč vetrno bolj predstavlja tudi samoupravno ooiiko italijanske narodnosti, na katero bodo morah tako državni Kot repuoiiski in občinski organi prenesti določene kompetence, zauevajoce reševanje uoiOeernn življenjskih vprašanj italijanske narodnosti.*
To lznaja tudi iz dejstva, da So tako sama Jugoslavija kot voe.re-puoiike ne samo arzave, ampak tudi samoupravne socialistične demokratične skupnosti naroaov in narodnosti Jugoslavije. V XaV. a-manomaju ustave SK Slovenije je to izrecno poudarjeno.
To «že samo po sebi vsebuje pravico narodnih skupnosti — kot je dejal oreosednik skupščine SK blovenije. Sergij Kraigner, v svojem uvodnem govoru z dne 27. decembra 1971 — da se organizirajo v samoupravnih skupnostih ter uveljavijo svoje pravice in interese, sklaano z družbeno - političnim sistemom socialističnega samoupravljanja.*
Važen eiement enakopravnosti narodov in narodnosti je, naravno, tudi enakopravnost njihovega jezika v družbenem in javnem življenju. Logično je, da je enakopravnost jezikov nujno ozemeljsko omejena na področja, kjer narodi oziroma narodnosti žive. Zunaj teh področij imajo pripadniki narodov in narodnosti samo pravico do rabe lastnega jezika (n.pr. na sodišču), neglede na dejstvo, da poznajo kak drugi jezik ah ne.
Razlika je vehka: na večnarod-nih področjih so vsi jeziki narodov in narodnosti enaki ter uradni. Zato je vprašanje načina določitve teh področij izredno važno.
Rečeno je že bilo, da pri nas določeno (večje) število nikjer več ne predstavlja bistvenega kriterija pri določevanju talffiga področja, dasiravno ima, razumljivo, svojo težo. Zaradi tega narodno mešana področja niso ali, bolje, ne bi smela biti določena pred-i m v razmerju z odnosom med «večino» in «manjšino», marveč ob upoštevanju dejstva, da so v preteklosti na tem področju živeli ir. še vedno živ;e pripadniki neke narodne skupnosti v svojstvu avtohtonega prebivalstva, skupaj s pripadniki drugega naroda oziroma drugih narodnosti. Narodno mešana področja predstavljajo prej določeno zgodovinsko kategorijo, kot pa izključno vprašanje, zadevajoče trenutno številčno vsebino.
Naravno je. da predstavlja bistveni pogoj take narodne enako-
pravnosti uveljavitev dvojezičnosti v vseh aspektih javnega in družbenega življenja; lahko bi rekli, da bi moralo obstajati posebno dvojezično vzdušje, kjer bi vsakdo poznal ah vsaj razumel oba jezika, kjer bi vsakdo govoril svoj jezik in bi ga vsi razumeli, kjer bi nikomur ne bilo potrebno upo-jitii drugega jezika, razen lastnega. da bi ga razumeli.
Zato je na večnarodnih področjih SR Slovenije obvezen pouk slovenskega oziroma italijanskega jezika v vseh šolah, začenši od prvega razreda obvezne šole; v Pomurju so dvojezične celo obvezne šole.
Važno vprašanje, ki ga doslej v našem predstavniškem in volilnem sistemu ni bilo moč sistematično rešiti, je vprašanje ustreznega in kvalificiranega predstavništva narodnosti v skupščinah družbeno - političnih skupnosti in tam, kjer se sprejemajo važni sklepi ter obveznosti za vse. a se zlasti v -zvezi s položajem narodnosti. čeprav bi v našem družbeno - pomičnem sistemu ne smeli obstajati dvomi glede podobnega predstavništva.
Dosiej smo reševah te probleme z nesistematičnimi ukrepi, s političnimi akcijami in napori. V novem preuscavniskem m vouiticin sistemu, ki bo slonel na delegatskem odnosu ah sistemu, bo pa to vprašanje moč rešiti.
Iz vsega tega, kar nam povedo zgoraj naveaem politični in ustavni dokumenti v zvezi s položajem narodnosti, izhaja za narodnosti tudi važna pravica, da lahko integralni deh matičnih narodov z njimi razvijajo odnose oziroma, da lahko razvijajo z njimi odnose splošnega značaja, zlasti še tiste kulturno - jezikovnega pomena, ker pač te odnose opečatuje značaj potrebe po nj;hovem boljšem in splošnem razvoju. Zato je dolžnost družbeno - političnih skupnosti, da takšne odnose omogočajo in jih podpre)
(Nadaljevanje sledi)
tokov najavljala sprememba v likovnosti s tako imenovano novo figurativnostjo. Bilo pa je hkrati kazno, da se novi rodovi slikarjev ne marajo podvreči delovni disciplini delovnim naporom, rekli bi tudi delovni zavzetosti starih mojstrov ki so svojo mojstr-skost dosegli ne le s svojim talentom, pač pa tudi z vztrajnim vežbanjem z večkratnim preslika-vanjem resničnega sveta ki so ga šele prekvašenega z umetniškim navdihom izpeljali v podobe. ki skozi stoletja vzbujajo pozornost in občudovanje občinstva, še najprej ljubiteljev umetnosti.
Dandanes preveč lahko posnemanje nekaterih videzov sodobne likovnosti, videzov ki streme po standardnem posploševanju enostavnost sestavin slike, privablja k ustvarjanju, k slikanju tudi najrazličnejše eksibicioniste, od najpreprostejšega človeka pa vse do ministra. Verjetno pa ne bomo ali pa bomo zelo težko našli med njimi tudi posameznika, ki bi bil pripravljen posnemati Možino. Za njegovo slikanje je namreč potrebna redka konstelacija posebnih naravnih darov in sicer ostro rekli bi sokolje oko s širino natančnega opazovanja narave, predmetov, nadalje velika koncentracija, pa tudi miren duh in mirna roka ter še velika, izredna doza potrpežljivosti ki je ne more razmajati nemirno hlastanje po užitkih potrošniške civilizacije, potrošniške družbe. Možina nima svojega vozila, nima avtomobila. Ga celo sovraži. Njegova slikarska spretnost je torej skupek izrednih in izjemnih darov.
Pri tem pa je paradoksalno da je to rezultanto spočelo resnično umetniško stremljenje, Možina se je moral že v zgodnjih letih vključiti v borbo za vsakdanji kruh kot sin skromne škedenjske delavske družine. Brž pa ko se je lotil slikanja, je muzo umetnosti ujel v mreže svoje upodabljalne spretnosti.
Kakšno stopnjo te spretnosti doseže. vidimo na njegovi sedanji razstavi, prvenstveno seveda v tistih oljih, ki tako rekoč prevarajo gledalčevo oko do meje, da skuša otipati, prijeti naslikane predmete. Niso pa te podobe o-bičajni «trompe-oil». V njih je veliko že bolestnega hrepenenja po izgubljeni otroški dobi, otroški sreči. Slikar torej posega globlje v bistvo podanih predmetov. Ganljivo je na primer v obeh slikah s trobento ki jo enkrat srečamo na vrtu v družbi ob trhli oknici, zidarski žlici in porednici, drugič pa obešeno na desko skupno s tirolsko uro in sliko starega cesarja Franca Jožefa. Sta to dve ustvaritvi, iz katerih veje globoko «domotožje» po minulih «starih» časih ko sodobna tehnika še ni zavladala nad prirodo. On razmeroma miad človek, toži tako rekoč davno dobo ko je bila priroda boljša boli pristna.
In te in take poaobe so odlika Možlncve dejavnosti, oziroma ena izmed njegovih prednosti ki bi zadostovala za njegovo umetniško priznanje. Drugo pa so njegove presenetljive pokrajine Krasa, zasneženih gozdov, pa tudi motivi morja kjer na produ lahko prešteješ kamenčke kjer v krnskih motivih in pokrajinah nasploh ločiš sleherno bilko sleherno vejico, sleherni list. V teh sli kah je zelo viden napredek v podajanju globine, v iznolnievanm perspektive. Eno in drugo na je vzbudilo izredno veliko zanimanje občinstva, ki. se zaveda da nam lahko v Možhii raste vrhunski sVkar. ki bi do neke mere mogel pognievati tudi nadnlinii razvoj tržaškega slikarstva
MILKO BAMBIČ
ALFREDO BATTISTI NOVI NADŠKOF VIDEMSKE ŠKOFIJE
Bliža se dan. ko bodo na nadškofijskem prestolu v Vidmu ustoličili novega nadškofa Alfreda Bat-tistija, dosedanjega generalnega vikarja padovske škofije. Msgr. Alfredo Battisti je 17. nadškof videmske škofije, odkar je bila leta 1751 ustanovljena po odpravi o-glejskega patriarhata.
Vsi dosedanji videmski škofje so bili iz beneških dežel ali pa iz Lombardije. Doslej je bil le eden iz Furlanije in sicer msgr. Ancnea Casasola. Ta videmski škof furlanskega porekla je vršil svojo visoko poslanstvo v kočljivih letih 1863 - 1884, ko je plamtel med Sveto stolico in zedinjeno Italijo hud spor zaradi Rima, ki ga je bila zedinjena Italija iztrgala Vatikanu.
Komaj dvanajst dni po vseitab-janskem evharističnem kongresu v Vidmu lanskega septembra je papež Pavel VI. smatral za potrebno, da zamenja v Vidmu nadškofa Zaffonata. ki je trinajst let ško-foval v Furlaniji, z novo osebnostjo. ki bo bolj ustrezno sledila papeževemu konceptu koncilske pre-osnove v Cerkvi. In oseba, ki naj zamenja Zaffonata, naj bi bil generalni vikar v padovski škofiji Alfredo Battisti, ki je dvanajst let predaval kanonsko pravo na rimski katoliški univerzi' in ki je v padovski kuriji znan kot metodičen in vesten človek. Vse od leta 1967 je bil dejansko on kot generalni vikar resnični vodja padovske škofije. Papež ga je imenoval za svojega tajnega komornika, kar sicer ni redko priznanje za prizadevne duhovnike, ki pa je vendarle značilno, saj je msgr. Battisti verjetno opravljal to funkcijo prav v prvih letih po koncilu. To naj bi tudi Domenilo, da je msgr. Battisti polagal veliko pozornost župnijam, temeljnemu členu cerkvene organizacije
Padovski škof Girolamo Borti-gnon je znan kot strog škof in je verjetno, da je novi videmski nadškof msgr. Battisti prevzel od svojega dovčerajšnjega predstojnika nekaj metodičnosti in vestnosti, kar je manjkalo Giuseppu Zaffo-natu, ki je prišel v Videm po dolgih letih škofovanja v Vitio-riu Venetu. Ta leta samostojnega škofovanja so msgr. Zaffonata, če se smemo tako izraziti, razvadila, da je delal, kar se mu je zdelo, da so postkoncilska leta šla mimo njega ne da bi krenil na pot nadrobnega izvajanja koncilske preosnove v podrejenih zelo številnih komisijah. Giuseppe Zaf-fonato je bil zelo delaven človek. Zgodaj je vstajal in ves svoj dolgi dan reševal bolj kot duše svojih vernikov zunanji in materialni videz videmske cerkve ii. to v najrazličnejših gradbenih objektih, ki so zahtevali veliko materialnih sredstev. Imel je dobro lastnost, da ga niso pritiskale skrbi, kako bo poravnal finančne obveznosti. Značilno za to njegovo podjetnost je tudi dejstvo, da se je zelo zgodaj potegoval, da na.i bi bil italijanski evharistični kongres prav v Vidmu. To težko nalogo je nosil zadnja leta. ko je kap nekoliko zavrla njegovo podjetno uveljavljanje na pjVrnčju. ki pa je bilo precej daleč od koncilskega.
V Zaffona.ovem delovanju je bilo nekaj takega, kar smo mogli zaslediti tudi pri njegovem prav tako navdušenem predniku Antoniu Anastasiu Rossiju, ki je bil med ital. škofi sicer nadškof velikega formata, ki oa je bil hkrati popolnoma gluh gleJe na jezikovno raznolikost, vernikov v videmski nadškofiji, sai ga je javnost napadala, da je v Furlaniji izkoreninil stara izročila o"l"iskpffa patriarhata o evangelijski enakopravnosti vseh jezikov, konkretno fur-lanščine. slovenščine in nemščine. Morda ie to le nak'jučje, toda
Sveta stolica je doslej od vseh 17 videmskih nadškofov odpoklicala le Rossija in Zaffonata pred življenjskim iztekom njihovega pastirskega delovanja.
Po svojih osebnih in drugih značilnostih. kakor je znano javnosti, se msgr. Battisti močno razlikuje od svojega prednika msgr. Zaffonata. Bolj kot cerkveni hrami pritegujejo pozornost novega nadškofa župnijske duhovne skupnosti na katerih naj temelji postkoncilska Cerkev, kakor jo skuša izvajati Pavel VI. Priteguje ga mala župnija, na kateri naj bi spletel krošnjo koncilskih razmerij in to metodično in ne z improvizirano zagnanostjo.
Čeprav je novi nadškof doslej razdejal vse svoje sile v razmeroma bližnji padovski škofiji, mu zaradi dela ni bilo dano, da bi več kot enkrat obiskal videmsko nadškofijo in še takrat je obiskal le svetišče na Stari gori nad Čedadom. Če pa držijo trditve, da je videmska kurija v zadnjih petdesetih letih stopala bolj po poti nekrščanskega in antioglejskega nacionalizma kot pa po poti 'Kristusovega in evangelijskega nauka, je bilo bolje, da msgr. Battisti ni zašel v tako ar.tikoncilsko družbo, kakršno sestavlja videmska kurija.
Slovenski verniki v videmski nadškofiji priča kujejo od novega nadškofa msgr. Alfreda Battistija le to, da bo v njegovem pastirskem srcu našei odmev pozdrav papeža Pavla VI. z dne 16. septembra 1972 slovenskim vernikom v tej videmski pokrajini. To jim bo v veliko uteho, ko so z žalostjo ugotovili, da je celotna videmska kurija z nadškofom Zaffonatom vred ostala gluha do evangelijske in koncilske enakopravnosti jezikov v Cerkvi.
A. R.
v filmski:: krožkih
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Nove plošče resne glasbe; 19.10 Furlanija - Julijska krajina; Dve stoletji odnosov; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 «Truplo je med nami» — dramatizacija: 21.45 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30. 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.40 Popevke; 8.40 Radijski oder; 9.00 Stare skladbe; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester Berlipp;
11.30	Orkester La vera Romagna;
13.45	Poje S. Davis; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošle; 14.35 Juke box; 15 00 Plošče; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Mladinski klub;
17.45	Glasbeni spored; 18.00 Juke box; 19.00 Veliki mojstri; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkestri v noči; 2100 Literarna oddaja; 21.20 Glasbeni album; 20.00 Plošče; 22.35 Slov. trio.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00 15.00 20 00 Po-ročila; 6.47 Kako in zakaj?' 8.30 Jutranje pesmi; 9 15 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 14 00 Četrti program; 15.10 Glasba za mladino; 17.05 Pisan spored: 19.10 Sindikalna panorama; 21.15 Politi-
CETRTEK, 1. FEBRUARJA 1973
čna tribuna; 22.15 Pisana glasba; 23.20 Violinist D. Ojstrah in pianist S. Richter.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.14 Trije motivi; 8.40 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Popevke; 12.40 Alto gradimento;
13.35	Sprehod med notami; 13.50 Kako in zakaj?; l.i 40 Glasbeno -govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.50 Plošče; 22.43 Nadaljevanka.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert; 1140 Ital. skladbe; 14.30 S;mf. koncert; 16 30 Klavirske skladbe, 17.20 Enotni razred; 18.45 Odprta stran; 19.15 Koncert; 20.00 Operna glasba. SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Mu-sorgoski - Ravel: Slike z razstave;
9.35	Oktet Gallus; 10.20 Pri vas dioma; 12.10 Mezzosopranistka Ani ca Pusar; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov;
14.40	Med šolo družino in delom;
15.40	V domačem tenu: 16.00 «Vr tijak»; 16.40 J. Reding: Ven z igrišča; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Orkester Martin; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Kulturna kronika; 19 00 Lahko noč, otroci!: 19.15 Ansambel M. Sepeta; 20.00 Domače
pesmi; 21.00 Večer z Dominikom Smoletom; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk; 23 05 Literarni nokturno — Zahrad: Pesmi; 23.15 Koncertna glasba. ITAL. ifcLfcViZIJA
9.45	Šola; 12.30 Poljudna znanost; Do kod seže kemija, 13.00 Sever kliče Jug, 13.30 Dnevnik;
14.00	Ital. kronike, 15.00 šola;
17.00	Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Obisk v muzeju; 19 15 Sindikalia oddaja; 19.15 Šport;
20.30	Dnevnik; 21.00 Politična tri buna; 21.30 Zgodbe leta 1000; 22.20 Jazz; 23.00 Dnevnik
II. KANAL
18.30	Protestantizem; 18 45 Vir življenja; 21.00 Dnevnik; 2120 Re portaža: «Enzo Stajola bambino del dopoguerra»; 21.30 Rischiatut to; 22.50 Zadnja minuta: Buldožer JUG TELEVIZIJA
9.35 in 14.45 Šola; 10.35 in 15.40 Angleščina: 10.45 in 15.55 Nemšči na; 16.30 Smuk za ženske. 17.35 Film; «Druščina Jehu»; 18.00 Ob zornik; 18.15 Košarka:	Crvena
zvezda — Real; 19.45 Risanka;
20.00	in 23.00 Dnevnik: 20.25 Kam na oddih?; 20.40 Razgledi; 21.30 Film; «Koplji pod brezo»: 22.15 Neubauer; Rondo o zlatem tele tu (balet).
KOPRSKA BARVNA TV
12.55 Smuk za ženske; 18.15 Ko šarka: Crvena zvezda - Real
20.00	Otroška oddaja; 20.15 Poročila; 20.30 Film: Rože v prahu; 22.10 Holandski plesi.
Prihodnje
tri dni v krožku
La Cappella
La Cappella Underground bo v prihodnjih treh dneh predstavila ciklus novih filmov treh sovjetskih socialističnih rejmblik. S to pobudo hoče krožek nadaljevati v svoji pozornosti do najnovejših kinematografij, ki jih komercialna distribucija v celoti zanemarja. Seveda si od teh kinematografij ne smemo vedno pričakovati mojstrovin; večkrat pa si lahko pričakujemo izvirnost in narodnostno pristnost, ki je v protislovju s tendenco velike svetovne filmske industrije k zbrisanju vsake etnične in jezikovne individulizacije.
Dosledno s tem bodo trije filmi, ki jih bomo videli v krožku La. Cappella. prikazani v izvirni verziji z italijanskimi podnaslovi. Zanimivo bo spoznati te filme, ne glede na njihovo umetniško vrednost da vidimo v kakšni meri je v Sovjetski zvezi uspela decentralizacija filmske proizvodnje v posamezne republike, pojav, ki je zelo pomemben tudi za jugoslovansko kinematografijo
Upajmo, da nam bodo ti filmi tudi kaj povedali o današnji sovjetski družbi. Že dolgo let so namreč rezultati sovjetskih filmov bolj malo prepričljivi. Paznamo seveda tudi izvrstna dela režiserjev, kot so Tarkovskij («Andrej Rubljov*). Mikhalkov - Končalovskij (njegov film «Stric Vavja» bo jutri, v petek predvajala ljubljanska TV) itd. žal ti režiserji niso prisotni v ciklusu, ki ga je pripravila La Cappella. Filmi, ki so na razpolago, pač niso številni. Upamo, da nam bodo vsekakro nudili vsaj površen pregled sedanje sovjetske proizvodnje.
Danes v četrtek 1. februarja ob 19. in 21. uri bo na sporedu prvi f'lm. turkmensko delo režiserja ‘ Khodiakulija Narljeva «Snaha» j (1972).
Jutri, v petek ob 19. in 21. uri I bodo predvajali kirgiški film Bo-lota Šamšieva «Rdeči mak iz tssyk - kula» (1972).
V soboto, prav tako ob 19 in 21. j uri. se bo kratki ciklus zaključil ' z aeorgiisk'm filmom Šote in No-darja Managadze »Toplota tvojih rok» (1972).
Spored Tržaškega kinoforuma
Danes, v četrtek 1. februarja bo imel Tržaški kinoforum dvojni spored popoldanski in večerni Ob 18-uri bodo predvajal: kratki italijanski dokumentarec znanega filmskega teoretika Umbnrta Barbara «Cantieri deIl’Adratico» (1933). ki prikazuje ladjedeini.ee v Tržiču. Sledil bo italijanski film nemškega režiserja (Valterja Ruttmanna «Ac-ciaio» (1933), katerega zgodba se razvija v jeklarnah v Terniju Sce-narji sta napisala skupaj z Rutt-mannom pisatelja Emilio Cecchi in Mario Soldati po povesti Luigija Pirandella.
Zvečer ob 20.15 bodo ponovili dokumentarec «Cantieri dell Adria-tico». Sledilo bo predvajanje diapozitivov o Vietnamu ki ga ie pripravil tržaški Odbor Indokina Končno bo na sporedu italijanski celovečerni film Damiana Damiani-ja «Confessione di un comrnissario di polizia al procuratore della re-pubbl'ca» (1971), v katerem igrajo Martin Balsam, Franco Nero in Marilu Tolo.
S. G.
V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI
Remi med Triestino in GOSK Dubrovnik
Triestina je dejansko igrala s svojo drugo postavo
TRIESTINA — ŠD GOSK DUBROVNIK 1:1 (0:1)
TRIESTINA: D’Ambrogio, Frige-ri, Sabbadin, Riva, Mansutti, Bian-co, Bertoli, Truant, Jacovone, Lud-wig, Oggian, (Geretti, Marchiol in Zanin).
DUBROVNIK: Beus, Miladin, Ze-lič, Pekar, Gračanin, Kačič, Kumer, Raduka, Bonič, Jovič, Goli-jan, (Miatijevič, Tomič, Dragoše-vič).
SODNIK: Stringaro iz Vidma.
STRELCA: v 10. min. Jovič, v 73. min. Marchiol.
Triestina je včeraj v mednarodni prijateljski tekmi v zadnjem trenutku izenačila proti dobri dubrovniški ekipi. Jugoslovanski nogometaši, ki se v Rovinju pripravljajo na povratni del prvenstva 2. zvezne lige, so prikazali dobro igro in so popolnoma zadovoljili maloštevilne gledalce. Gostje so po odličnem prvem polčasu nekoliko popustili v drugem delu srečanja, saj so vodili z golom prednosti in domačini niso predstavljali nobene nevarnosti. Le napaki vratarja Miatijeviča se mora Triestina zahvaliti, če je izenačila. Dubrovniški drugoligaši so prikazali dobro igro, ki je slonela predvsem na hitrosti in na dolgih Podajah, tako da so večkrat popolnoma onemogočili tržaško obrambo. Njihovo moštvo je bilo sestavljeno predvsem iz mlajših igralcev, med katerimi je nekaj res odličnih elementov.
Triestina je nastopila praktično s svojo drugo postavo, ki je bila ojačena z nekaterimi prvomoštve-niki. Trener Malavasi je preizkusil več igralcev, ki bi lahko nastopali v prvi ekipi, med temi tudi Truanta, ki pa je popolnoma razočaral. Bil je vse preveč počasen in prerad se je spuščal v preigravanje in osebne akcije, ki so se vse izjalovile, tako da ga je sredi drugega polčasa zamenjal Marchiol. Ta se je dobro izkazal, predvsem Pa pri golu, s katerim je presenetil vse prisotne. Med ostalimi napadalci je bil najboljši Oggian, ki je_ bil avtor vseh nevarnejših akcij, zadovoljila pa sta tudi Jacovone in Ludwig, manj pa Bertoli. Obramba ni preveč blestela, saj se je večkrat pustila presenetiti od nasprotnikovih napadalcev. Mansutti je moral zapustiti igrišče zaradi poškodbe, Riva je igral poprečno, precej dobro pa se je izkazal Sabbadin. Po dolgem času je _ prevzel mesto kapetana zopet Krigeri, ki je pokazal, da 'je še v formi.
Gola: prvi zadetek je dosegel za goste Jovič v 10. minuti, ko je z Ročnim strelom od daleč presenetil celo obrambo Triestine. D’Am-orogio je na strel odgovoril prepozno, tako da ni ujel visoke žoge. Domačini so izenačili v 73. minuti z Marchiolom. Ta je izkoristil napako vratarja gostov, ki je v zmedi v kazenskem prostoru zapustil vrata. Takoj nato pa je sodnik razveljavil gol Ludwiga.
Na splošno je bilo srečanje pod Poprečjem in težko, da je trener Malavasi dobil kaj več napotkov kot v navadnih treningih. Radi
Vpisovanje za 2. ciklus smučarskega tečaja SPD1
_ Zaradi pomanjkanja snega v začetku zimske sezone, bo 2. ciklus smučarskega tečaja precej krajši kot je bilo predvideno. Do tega sklepa je prišlo, ker se je 1. ciklus pričel z enomesečno zamudo in ker bodo konec meseca 7. zimske športne 'gre (katerih razpis bo objavljen v
nedeljo).
Kdaj bo torej 2. ciklus?
Za najmlajše (1961,	1962,	1963
itd.) bo 18. februarja in 4. marca Pri Sv. Antonu pri Trbižu. Za mladince (1960, 1959, 1958 itd.) pa 18. in 25. februarja v Žabnicah. Vsi tečajniki bodo trenirali predvsem med 'raia.
Vpisovanje bo do srede, 7. februarja. Svoje ime je treba javiti v Ul. Geppa 9 pri gdč. Norči. Novi tečajniki naj dostavijo rojstne podatke in bivališče.
2-kratni prevoz in tečaj stane 5.500
lir, samo tečaj 2.500 lir, novi člani pa 7.700 lir (57, 58, 59 itd.) ali
8.000	lir (56, 55, 54 itd.).
Plačati je treba na tekoči račun 1029 pri Kreditni Banki v Ul. Filzi 10 ali s poštno položnico na katerem koli poštnem uradu in sicer na tekoči račun 11/1214 Kreditna Banka - SPDT.
Opozarjamo, da bodo vpisani v tečaj le tisti, ki bodo javili pravočasno svoje ime v Ul. Geppa.
OBVESTILO
SPDT obvešča, da so razporedi tečajev v Žabnicah za prihodnji dve nedelji (4. in 11. februarja) sledeči:
4.	FEBRUARJA:
ob 10. uri: skupina C (Magnani, Mesesnel E., Majovski itd.) skupina D (Lozar, Pahor, Ce-sari itd.)
ob 12. uri: skupina A (Kuret, Deško itd.)
skupina D (Gerdol, Junc, Paoli itd.)
ob 14. uri: skupina B (Pečenko, Mesesnel M., Gorup, R. Tomažič itd.)
skupina E (Škamperle, Rojc, Pegan, Margon itd.)
11.	FEBRUARJA ob 10. uri: skupini B in E ob 12. uri: skupini C in D ob 14. uri: skupini A in D Razpored tečaja pri Sv. Antonu bo objavljen jutri.
ODBOJKA
V NEDELJO
Deželni finale prvenstva deklic v novi športni dvorani v Dolini
Tržaško pokrajino bo zastopal Breg - Nastopila bosta še Pordenone in Torriana
Ob priliki otvoritve nove telovadnice v občini Dolina bo deželni finale za prvenstvo deklic. V imenu tržaške pokrajine bodo nastopale igralke Brega. Prvotno je bilo rečeno, da se bodo finala udeležile zastopnice vseh štirih pokrajin naše dežele. Nazadnje pa je prišla vest, da predstavnice videmske pokrajine ne bodo nastopile.
Brežanke bodo v nedeljo pred težavno preizkušnjo. Niti ne moremo v tem primeru govoriti o prednosti igrišča, saj bo to sploh prvi nastop v tej zgradbi.
Seveda sta drugi dve nastopajoči ekipi neznanka. Barve porde-nonske pokrajine bo branila ekipa Pordenone, medtem ko bo Torriana zastopala Goriško. Pordenone je pred dvema letoma zmagal na deželnih mladinskih igrah in, po predvidevanju, bo trd oreh za našo šesterko. Ekipa Torriane pa je za nas neznanka.
Trener Jurkič računa, da bo v nedeljo razpolagal z vso ekipo, čeprav se zaradi bolezni nista udeležili zadnjih treningov Ludvikova in Meneghettijeva. Upamo pa, da bosta do nedelje okrevali.
Ekipa Brega, ki bo branila barve naše pokrajine bo zastopana v sledeči postavi: Kofol, Ludvik, Me-neghetti, Olenik, Santi, Pavletič, Sancin, Trenta in Lovrenčič.
Silvan Klabjan
Taka je notranjost nove športne d vorane v Doiini, v kateri bo v nedeljo deželni finale odbojkarsbeg a prvenstva deklic. V ozadju so
tri bune
Nogomet v
TEDENSKI PREGLED
Izredno izenačeno tekmovanje v prvenstvu 2. amaterske lige
V 3. AL je Primorec izbojeval svojo prvo letošnjo zmago
V nedeljo so odigrali tri zaostale tekme zimskega dela prvenstva
2.	AL. Za ekipe s srednjega dela lestvice so bila ta srečanja uspešna. Zdaj, ko so vse ekipe odigrale po 16 tekem, lahko lestvico razdelimo na dva dela. V zgornjem delu je na razdalji dveh točk kar 7 ekip. V spodnjem delu razpredelnice pa je v razmaku petih točk devet moštev.
Prvenstvo postaja vedno bolj napeto in privlačno. Dejansko še ni znano ne ime končnega favorita, ne kandidatov za izpad. Vseh 16 ekip loči med seboj namreč le devet točk. To je pravo presenečenje, ki pa povzroča, da je prvenstvo še posebno zanimivo. Po splošnem mnenju poznavalcev tega tekmovanja tako izenačenega prvenstva v amaterskih ligah že dolgo ni bilo.
Za naše enajsterice je bil nedeljski zavrtljaj precej uspešen. Zarja je po treh porazih končno le prišla do zmage. Brežanom pa so, kot kaže, prišli remiji že v kri. Tudi tokrat so namreč dosegli neodločen izid. To je bil za predstavnike dolinske občine že dvanajsti remi v 16 tekmah.
IZIDI: Breg — Flaminio 1:1, Zarja — Fogliano 3:1, Libertas Prosek — Libertas 1:0.
LESTVICA: Inter SS, Isonzo in Muggesana 20, Sagrado in Primorje 19, Fogliano in S. Canzian 18,
Flaminio 16, Campanelle in Vesna 15, Breg in Zarja 14, Aurisina 13, Portuale in Libertas 12, Libertas Prosek 11.
PRIHODNJE KOLO: S. Canzian
—	Inter SS, Aurisina — Muggesana, Isonzo — Vesna, Sagrado — Libertas Prosek, Libertas — Fogliano, Primorje — Flaminio, Campanelle
—	Breg, Portuale — Zarja.
V goriški skupini, kjer nastopa štandrežka Juventina, ki je po dveh mesecih končno prišla do zmage, so odigrali drugo povratno kolo. Presenečenj ni bilo in na lestvici ni bilo bistvenih sprememb.
IZIDI:	Villanova — S. Rocco
3:3, S. Marco — Pro Farra 1:1, Aurora — Vetroresina 0:1, Zirac-co — Cividalese 0:0, Piedimonte — Torreanese 2:2, Lucinico — Nati-sone 1:0, Audax — Valnatisone 2:0, Juventina — Estudine 2:1.
LESTVICA:	S. Marco 26, Pro
Farra 25, Cividalese 24, Torreanese in Lucinico 23, Piedimonte 18, S. Rocco in Ziracco 17, Natisone 16, Audax in Juventina 15, Estudine in Valnatisone 13, Aurora in Villanova 10, Vetroresina 7. PRIHODNJE KOLO: Vetroresina
—	Juventina, Valnatisone — Lucinico, Pro Farra — Piedimonte, S. Rocco — Ziracco, Natisone — Villanova, Estudine — Aurora, Civi-daleše — Audax, Torreanese — S. Marco.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiini iimiiimiiimiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiuiiiRminniiiimimmiiiimiiiiiiimiimmiiiimiimiiimiiimiiiiiimimiimiiiiiiiimimmimiiiiiimimmiiiiiiiiii
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR
Borovcem za las ušla zmaga proti močni ekipi Ricreatori
Tudi Kontovel in Polet sta ostala med naraščajniki tokrat brez točk
D LIGA
V pogovoru s trenerjem Marijem res nisva našla drugih vzrokov za visok poraz v Benetkah kot ta, da je morala ekipa igrati na odprtem in da je mraz popolnoma onemogočil borovce.
«Že takoj v začetku,» pravi Mari, «je bilo jasno, da naši - fantje ne bodo zdržali, ritma nasprotnikov. Ti so se premikali, kot da bi bili v telovadnici;' Naši 'panso napravili vrsto napak. V normalnih pogojih bi lahko nudili domačinom resnejši odpor, tako pa smo morali položiti orožje.»
Borba na vrhu lestvice postaja od nedelje do nedelje zanimivejša. Don Bosco Motori Plet, ki je bil praktično na domačih tleh nepremagljiv, je v nedeljo klonil Hanni-balu z nepričakovano visoko razliko. S tem porazom so Tržačani ostali na drugem mestu lestvice, kar je izkoristil Lido Šanson iz Benetk, ki je prvi s 16 točkami. Cia-nocolori na je osvojil še eno zrnato. Tržaški košarkarji so v dobri formi in so proti Fiammi dosegli skorai stotico.
IZIDI: Don Bosco TS — Hanni-bal 87:97, Cianocolori — Fiamma PD 98:78, Treviso - IN A VE 45:68, Šanson Virtus PD 73:61, Pro Pace PD — CUS Padova 58:66, Jesolo — Bor 72:43.
LESTVICA: Lido Šanson VE 16, Virtus PD, Hannibal, Cianocolori in Don Bosco TS 14, INA VE 12, Pro Pace PD 10, Jesolo 8, CUS Padova in Treviso 6, Fiamma PD in Bor 0.
PRIHODNJE KOLO (4. 2.): Don Bosco TS — Jesolo, CUS PD — INA VE, Šanson Lido — Cianocolori, Virtus PD — Fiamma PD, Treviso — Pro Pace PD, Bor — Hannibal (3. 2. ob 20.30).
MLADINCI
Kaj meni o trenutnem stanju ekipe Borov kapetan Pavel Barazutti?
«Zaradi več nevšečnih okoliščin je stanje v mladinski ekipi tako,
da, žal, nismo osvojili niti ene zmage. Najprej so nekateri nastopili v članski peterki, nato so se vrnili v mladinsko moštvo. Malokrat smo torej imeli možnost skupnega treninga. To se je seveda močno poznalo v tekmah. Rezultat vsega tega je, da smo še vedno brez zmage.»
«Imate možnost za kako zmago v nadaljevanju tega prvenstva?*
«V vsaki tekmi bomo dali vse od sebe. Vse ekip'£'pa so zelo močne in dejansko bi lahko zmagali le proti Ferroviariu, ki je trenutno na predzadnjem mestu.»
PRIHODNJE KOLO (4. 2.): Ital-sider — Bor (15.30), Itala — Ti-gers GO, Radiči Arte B — Splu-gen, POM — Ferroviario, Ardita — Lloyd Adriatico.
NARAŠČAJNIKI
Vse tri naše peterke so bile premagane. Polet je sicer zaigral dobro proti Italsidru, vendar je odpovedal prav tedaj, ko bi moral najbolj pritisniti. Je fantom zmanjkalo moči?
Trener Tavčar: «Zaradi slabega vremena bolj malo treniramo. To se seveda, fantom pozna. Kljub temu sem zadovoljen, ker so tudi brez treninga zdržali napore tekme skoraj prav do konca.»
Nekoliko slabše so tokrat zaigrali Kontovelci. Visok poraz je bil sicer predviden, kajti Inter 1904 je na prvem mestu lestvice in je tudi proti Kontovelu potrdil svojo vrednost.
IZIDI: Servolana — Lloyd Adriatico 47:56, Kontovel — Inter 1904 18:72, Polet — Italsider 47:58.
LESTVICA: Inter 1904 16, Lloyd Adriatico 14, Servolana in Italsider 8, Polet 2, Kontovel 0.
PRIHODNJE KOLO: Lloyd A — Inter 1904, Kontovel — Polet (9.30), Italsider — Servolana.
V B skupini je na vrhu lestvice še vedno SABA, ki je premočno premagal Don Bosco. Borovcem je le za las ušla možnost, da bi pre-
magali močno peterko Ricreatori in bi se tako premaknili na 3. mesto lestvice,
IZIDI: SABA — Don Bosco 127:43, Bor — Ricreatori 75:80. Počitek: Cianocolori.
LESTVICA: SABA 14, Ricreatori 12, Cianocolori 6, Bor 4, Don Bosco 0.
PRIHODNJE KOLO: Don .Bose,o — Ricreatori, Bor .-r Cianocolori (odgodeno). Počitek: SABA.
b. 1.
KOŠARKA
Rezultati včerajšnjih pokalnih tekem:
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV skupina A:
Maccabi Tel Aviv — Simmenthal 113:88 (skupno 187:196) skupina B:
Dinamo Bukarešta — Ignis 82:81 (skupno 142:165)
POKAL POKALNIH PRVAKOV skupina B:
Jugoplastika — Steaua 82:61 (skupno 162:148)
15. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR V TRSTU
SKORAJ 300 MLADIH ŠPORTNIKOV AKTIVNIH V TREH ODSEKIH BORA
Odbor je zelo uspešno vodil društvo v minuli poslovni dobi
V ponedeljek je bil v Trstu 15. redni občni zbor ŠZ Bor, katerega se je udeležilo lepo število (predvsem mladih) članov. Predsednik Pertot je v svojem poročilu nakazal težave, s katerimi se je društvo srečavalo v minuli delovni dobi, nanizal pa je tudi uspehe, med katerimi prav gotovo ni na zadnjem mestu1’ttf, da -trenutno riždftb vadi v faznih društvenih odsekih okrog 280 mladih športnikov. Iz njegovega poročila je ja‘sno izhdjk-' lo, da je Bor v naši javnosti večkrat omenjeno krizo že prebrodil, da je dobro zastavil pot za svoj nadaljnji razvoj in zdaj koraka po poti, ki bi ga morala v nekaj letih zopet privesti na stare položaje v našem športu.
Tajnik Šušteršič je v svojem (nekoliko splošnem) poročilu nanizal svoje poglede na dogodke v društvu v minuli sezoni, dotaknil se je stanja v posameznih odsekih, ter z nekaj številkami podprl svoja izvajanja.
Iz Avguštinčičevega blagajniškega poročila smo razbrali, da je odbor v preteklem letu povsem saniral stanje blagajniške knjige, saj
je uspel povsem odpraviti vse dolgove, tako da lahko zdaj društvo mirneje posveča svoje sile drugim vprašanjem.
Po poročilih se je razvnela živahna diskusija, ki je včasih zašla v polemičnost, povod zanjo pa so dali predstavniki košarkarskega odseka, ki so izrazili svoje pomisleke nad dosedanjo obliko notranjega društvenega ustroja. Predlagali so, naj bi bil odslej košarkarski odsek bolj samostojen v svojem delovanju, s čemer pa se večina ostalih odbornikov ni strinjala v celoti. Občni zbor je zato pooblastil novi odbor, naj o tem vprašanju čimorej razpravlja in pri-oravi predlog, ki bi zadovoljil vse, k' so zainteresirani za to vprašanje.
Občni zbor se je zaključil z volitvami novega odbora, o katerih smo poročali že v naši torkovi številki. Žal, se nam je v seznam novega odbora vrinila neljuba napaka. Za blagajnika je bil namreč izvoljen Marjan Šušteršič in ne E-mil Gombač, ki je v resnici prevzel dolžnosti gospodarja. S tem napako popravljamo.
3.	AMATERSKA LIGA
Odigrali so le eno zaostalo tekmo, v kateri je Primorec zmagal. S to svojo prvo prvenstveno zmago so Trebenci prepustni zadnje mesto lestvice prav svojemu nedeljskemu tekmecu.
S to tekmo se je zaključil zimski del prvenstva v tej ligi. Lestvice posameznih skupin izgledajo tako:
Skupina N
Duino 17, Libertas S. Marco 12, Cartimavo II, ACEGAT 10, Dema-cori 9, Union in Esperia 8, Roiane-se 7, Libertas Rocol in COOP 4.
PRIHODNJE KOLO: Libertas Rocol — Libertas S. Marco, ACEGAT
—	COOP, Duino — Demacori, Cartimavo — Union, Esperia — Roia-nese.
Skupina O
Opicina Supereaffe 16, Stock in Zaule 13, Virtus 12, GMT 10, Edil-color 8, Perugino 6, Libertas Opčine 5, Primorec 4, Fiamma 3.
PRIHODNJE KOLO:	Zaule —
Perugino, Opicina Supereaffe — Primorec, GMT — Stock, Fiamma
—	Libertas Opčine, Edilcolor — Virtus.
Skupina P
S.	Anna in Costalunga 15, Libertas Barkovlje in Giarizzole 8, Olimpija in Libertas Sv. Sergij 6, Don Bosco in Bar Veneto 5, Domio 3, Breg B L
PRIHODNJE KOLO: Don Bosco
—	Libertas Barkovlje, Giarizzole — Domio, Breg B — Costalunga, O-limpija — S. Anna, Libertas Sv. Sergij — Bar Veneto. B. R.
Inter — Lanerossi 1:2
MILAN, 31. — V zaostali tekmi
12.	kola italijanskega nogometnega prvenstva A lige je zadnjeuvrščeni Lanerossi Vicenza nepričakovano premagal v Milanu domači Inter z 2:1 (2:1).
Lestvica je po tej tekmi naslednja: Milan in Juventus 24; Inter in Lazio 22; Fiorentina 19; Roma in Cagliari 15: Torino, Verona, Bologna in Atalanta 14; Napoli 13; Temana in Lanerossi 12; Sampdo-ria in Palermo 11.
Nekaj posnetkov z občnega zbora ŠZ Bor: svoji poročili sta prečitaia tudi predsednik S. Pertot (zgoraj levo) in tajnik M. Šušteršič (zgoraj desno). Zbora se je udeležilo mnogo mladih članov (spodaj levo). Delovno predsedstvo (spodaj desno)

Kako je Mussolini prišel na oblast
POHID Ul lin 1922
Drugo sredstvo je predstavljala, razumljivo, oborožena fašistična vstaja. Na ene ne druge možnosti niso zavračali. Naslednje dni je Mussolini zaigral tako na eno kot na drugo karto: na karto parlamantarnega in nasilnega osvajanja oblasti.
Kar se tiče druge možnosti, ki je nihče ni niti prikrival, ker so se zatevni ukazi dajali kar javno, je fašistična stranka "ukazala vrhovni komandi, sestavljeni od treh vodilnih čla-?°v» da sprejme ter izvrši sleherni ukrep vojne narave, ki ga bodo nalagale okoliščine in določali fašistični programi.)) Z togimi besedami, fašistična vojaška sila je morala biti pripravljena «na vsak primer«.
Takrat so fašisti s svojimi vse širšimi in obsežnejšimi mo-ihzacijami, kazenskimi pohodi ter akoijami državljanske vojne Popoln j e vali svojo vojaško organizacijo. Pod orožjem so ime-ur arlnado "črnih srajc«. Osnovna množica fašistov je _ odstavljala «tretjepozivnike», medtem ko so prvopozivnikd sami «škvadristi», elita fašističnih tolp. Na čelu te arma-„ ’ se je uradno imenovala fašistična milicija, so bili štirje inšpektorji, ki so v tem času bili general Gondolo in vihata« Balbo, Igliori ter Perrone - Compagni. Ustroj te ar-«iade Je bil naslednji;	J
Štiri «squadre» (vodi) sestavljajo centurijo (stotnijo), stan centurije kohorto (bataljon),
tri do devet kohort legijo (polk), ki ji je poveljeval konzul.
Nazive so si fašisti izposodili od Rimljanov, saj je fašistični program temeljil prav na obnovitvi slave in veličine rimskega imperija.
Zamisli o novih volitvah stari politiki in njihove politične skupine niso sprejeli. Giolitti in nekateri drugi velikani političnega prizorišča so menili, da je enostavneje fašiste preprosto vključiti v vlado in jih tako pomiriti. Bili so še vedno mnenja, da se bo fašizem, brž ko se bodo njegovi predstavniki znašli na poslanskih klopeh, «parlamentariziral» in se odpovedal ilegalnim sredstvom politične borbe, še zlasti, če bi dobil kako mesto v vladi.
Kaj pa je tega usodnega 1. 1922 delal «duče» italijanskega fašizma? V začetku januarja, je bil v Cannesu, v Franciji, kot novinar (bil je še vedno glavni urednik «Popolo d’Italija»), kjer je v tem svojstvu prisostvoval neki mednarodni konferenci. Tu je imel intervju z Aristidom Briandom, francoskim zunanjim ministrom. Bil je to čas, ko sta v inozemstvu, v demokratičnih in socialističnih krogih, močno naraščala nezadovoljstvo in zaskrbljenost v zvezi s tem, kar se je takrat spričo terorja fašistov in pod Mussolini j evom vodstvom dogajalo v Italiji. PrimeT tega nezadovoljstva lepo osvetljuje neka epizoda iz Cannesa, bolj podobna anekdoti, ki pa je Mussoliniju, ki je bil njen protagonist, takrat najbrže pognala precej strahu v kosti. Ko je bil v tem mestu je nekoč zjutraj stopil v brivnico nekega Italijana iz Romagne, ki je tu živel že več let. Zgovorni brivec je Mussoliniju zaupal, da je politični begunec iz Italije, nakar mu je, medtem ko ga je milil, bržkone zato, da bi ga ohrabril, nenadoma rekel:
«Toda, kaj ni v Italiji zares nobenega, ki bi tistemu Mussoliniju, tistemu izdajalcu zavil vrat.«
Na «dučejevem» čelu so se začele nabirati kot grah debele kaplje znoja, a britvina ostrina je drsela po njegovem vratu. Izpod oči je pogledal svojega tajnika Artura Fasciola, ki ga je
čakal v brivnici. Do zadnjega trenutka se je bal, da bi ga rojak z britvijo v rokah na koncu le ne prepoznal. Nikdar več mu ni padlo na misel, je pravil kasneje Fasciolo, da bi se šel brit h kateremu od svojih rojakov v Cannesu.
Marca istega leta je bil v Berlinu, od koder je nameraval odpotovati na obisk na Poljsko, Češkoslovaško in v Avstrijo. Toda brž ko je prispel v prestolnico Nemčije,, je naletel na sovražen sprejem. «Rdeča zastava», glasilo nemških komunistov, je že objavilo vest o prihodu vodje italijanskih fašistov in pozvalo berlinske delavce, da na ulicah izrazijo svoje nezadovoljstvo spričo «ducejevega» obiska in pokažejo, kako so nasprotni prihodu tega «izdajalca italijanskega proletariata, ki onečašča Berlin, ker mu mora nuditi gostoljubnost«. Zaradi tega se je tako prestrašil, da sploh ni zapustil hotela, kjer je stanoval. Nekaj novinarjem, ki so vendar prišli do njega v hotelu «Hessler», je padlo v oči, da je v sobi, med časopisi na stolici imel revolver, ki ga je vsakdo, ko je stopil v njegovo sobo, moral opaziti.
Svojo misel na potovanje v Varšavo, Prago in na Dunaj pa je, nekaj zaradi strahu in nekaj zaradi dogodkov v Italiji, opustil in preko Trenta odpotoval v Milan. V Trentu, kjer je še pred vojno živel, je moral vratarju prikriti svoje ime, ker se je bal, da bi ga ubila neka ženska, Ida Dallser, ki mu je stalno grozila s smrtjo. Imel je z njo sina in ji obljubljal, da jo bo poročil. Kasneje, ko je prišel na oblast, je nesrečno žensko, skupaj s sinom, spravil v norišnico, kjer je umrla.
Tako se je vrnil v Milan — ne ravno preveč navdušen s svojo turnejo. Med avgustovskimi dogodki in zahtevami razpustih parlamenta in razpisa novih volitev, je Mussolini izdelal načrt «vstaje» in poslal ustrezne direktive podrejenim «rasom». Sredi istega leta je prišlo do stvarnega sporazuma in prave zveze med industrijskimi in finančnimi krogi na eni in fašizmom na drugi strani, zveze, ki jo je spremljalo, pravijo zgodovinarji, «žvenketanje milijonov«.
Kaj bi po tem še morali čakati z vstajo? — se je vpraševal Mussolini. Nekaj so se še upirali vojaki, generali, ki so se pridružili fašističnemu gibanju in stranki in trdili, da fašistična milicija le ni tako in v takšni meri oborožena, da bi se lahko uspešno pomerila z redno armado, se razume, če bi ji vlada in kralj izdala ukaz, da se z vsemi sredstvi in brez pomislekov postavi po robu fašističnim «legijam».
Vendar je prevladalo stališče Mussolinija, Bianchija in Bal-ba, ki so bili za vstajo. V ponedeljek 16. oktobra, je bil na sestanku na sedežu fašistične stranke v Milanu sprejet sklep, da se «vstaja« začne, sklep o nasilnem osvajanju oblasti, vendar pa še ni bil določen datum. Na tem tajnem sestanku so bili prisotni Mussolini, Balbo, de Vecchi, Terrucci, de Bono, Fara in Ceccherini. Zadnja dva sta bila generala in nista bila vpisana v fašistično stranko. Mussolini je obvestil prisotne, da so med njim in Giolitti jem v teku razgovori o morebitni sestavi vlade Giolitti - Mussolini, vendar da druga stran ne sprejema nobene bistvenih zahtev fašistov. Zato je «treba dvigniti množice v akcijo, da bi se ustvarila izvenparlamentama kriza in bi mi prišli na oblast«. Bil je sprejet sklep, da se fašisti koncentrirajo v mestih Ancona, Orte in Civitavecchia pod komando generalov Fare, de Bona in Ceccherinija. Od tu bi tri kolone «čmih srajc« korakale na Rim.
Dvajsetega oktobra 1922 je bilo vodstvo stranke zamenjano s «kvadrumviratom», ki so ga sestavljali Balbo, de Bono, de Vecchi in Bianchi. To je bila neka vrsta vojnega političnega in vojaškega dirketorja stranke.
Dne 24. oktobra so se fašisti začeli zbirati tudi v Neaplju. S tem so hoteli odvrniti pozornost od koncentriranja svojih «legij» v drugih mestih, obenem pa pokazati, kako jih neapeljske množice z navdušenjem pričakujejo. Zbralo se je na tisoče «črnih srajc«, ki jim je «duce» govoril in poudaril, ds «fašisti ne žele stopiti v vlado skozi vrata za služničad«.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	83 382
^PIava. .. , ,	TRST	Ul.	Montecchi	6/11	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi	6/111	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.350	lir —	vnaprej: polletna	7.500 lir,	celoletna 13.500 lir.
u ccoY°Cnina Za ino2emstv° 19-500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
, S pos^?,e2na žtev.l,ka 1-— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno.IHO—- din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
1. februarja 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
POJAČENA TERORISTIČNA DEJAVNOST V ULSTRU
Protestantski skrajnežigrozijo z državljansko vojno v Ulstru
V dveh dneh pet človeških žrtev, med katerimi dva štirinajstletnika - UDA prejela večje količine orožja
PRED POSTNIM URADOM V MONTEVARCHIJU

KI DNEVNIK
Zadnja vest
BELFAST. 31. — Neznanci so v zgodnjih jutranjih urah današnjega dne umorili dva mladoletnika, od katerih je bil eden star 14 drugi pa 17 let.
S tema zadnjima žrtvama individualnega terorizma v Severni Irski se je skupno število žrtev povečala v zadnjih dveh dneh na pet. Od teh so štirje katoličani (dva štirinajstletnika, en sedemnajstletnik in en dvaindvajsetletnik). Od protestantov je bil ubit neki 28-letni delavec, ki ga je IRA obtožila, da je zelo rad streljal na katoličane. Protestantska organizacija UDA je zanikala to trditev.
Razmeroma veliko število mladoletnikov med ubitimi ne preseneča, ker so se kadri gverile na splošno zelo pomladili. Razlog za to je v dejstvu, da je več starejših voditeljev v zaporih in taboriščih. Njih so zamenjali mladi, tako, da je sedaj poprečna starost voditeljev IRA pri 23 ali 25 letih.
Mladeniča, ki sta bila ubita danes, sta bivala v četrti Anderson-town, kjer živijo pretežno katoličani. Najmlajši je zapustil svoj dom ob 19. uri, da bi se udeležil vaj neke krajevne godbe na pihala. Drugega pa so neznanci ugrabili v strogem središču Andersontowna, ko se je v bližini neke veleblagovnice pogovarjal s svojim dekletom. Oba mladeniča so ubili s streloma v glavo ter pustili njuni trupli v pred- I mestju Belfasta.
V zadnjem času se je dejavnost organizacije IRA precej zmanjšala. Bilo je manj atentatov, toda na drugi strani pa se je povečala aktivnost protestantskih skupin, ki pa se ukvarjajo v glavnem z individualnimi umori. Vedno bolj pa postaja očitno, da protestanti prehajajo v ofenzivo. Nekateri voditelji organizacije UDA so sicer pozvali svoje pristaše, naj preprečijo «sektaške umore*, toda poziv ni naletel na pozitiven odmev. To je priznal sam podpredsednik UDA Tommy Herron, ki je izjavil, da je njegova organizacija pri tem brezmočna. «Niti mi — je dejal — ne moremo več kontrolirati protestantskih skrajnežev. Skušali smo zavreti individualne umore, toda novi val atentatov organizacije IRA predstavlja provokacijo za protestantske ekstremiste, ki ne morejo več nuditi drugega lica*.
Podpredsednik UDA Herron je s tem priznal, da je treba pripisati večino individualnih umorov prav skrajnežem njegove organizacije. V 13 mesecih je padlo pod revolverski-mi streli 130 ljudi, od katerih sta dve tretjini katoličanov. Le manjši del umorov je treba pripisati obračunavanju v okviru posameznih organizacij ter še manjši del maščevanju in podobno.
Protestantske organizacije se sedaj pripravljajo na nove akcije in spopade. Londonski list «Daily Tele-graph» je objavil, da je UDA dobila v zadnjem času večje pošiljke orožja. Med drugim je dobila 300 avtomatskih pušk sovjetske izdelave, en protitankovski top tipa «Carl Gustav* (84 mm) švedske izdelave s katerim razpolaga tudi angleška vojska. Poleg tega ima UDA na razpolago veliko lovskih pušk ter revolverjev. Neki voditelj UDA je dejal, da lahko brez strahu izjavlja,
da so poskrbeli za oborožitev, da bi bili kos morebitni državljanski vojni.
Politično stanje v Severni Irski je v tem trenutku zelo napeto. Angleška vlada bo verjetno podaljšala izredno upravo lorda Whitelawa, ker protestanti niso pripravljeni, da bi se pogajali s katoličani. Za protestante je boljša rešitev v državljanski vojni.
To stališče zavzemajo, ker so prepričani, da London pripravlja priključitev Severne Irske k Irski republiki.
Ko je lani organizacija IRA proglasila enostransko začasno premirje, da bi omogočila pogajanja z ministrom za Ulster lordom Whitelawom, je UDA odgovorila z velikimi protestnimi manifestacijami, pohodi svojih pristašev v unformah in podobno. Vsak namig na politično rešitev krize spravi protestantske voditelje iz tira. To pa se dogaja zato, ker se nočejo pogajati, kajti pogajanja bi jih prisilila, da se odre-
čejo svojemu monopolnemu položaju v Ulstru.---------------
Atentat na italijansko ladjo na Korziki
BASTIA (Korzika), 31. — Močan peklenski stroj je eksplodiral danes zjutraj na italijanskem trajektu «Cor-sica - Ferry», ki je bil zasidran v pristanišču Bastia. Eksplozija je ranila enega mornarja in poškodovala ladjo. Škodo cenijo okrog 115 milijonov lir.
V Bastii menijo, da so atentatorji hoteli protestirati proti italijanski družbi Montedison, ki onesnažuje morje z ostanki kemičnih proizvodov.
MLADENIČA IZMAKNILA NEPOJASNJEN POŽAR NA ŠKOLJETU
55 MILIJONOV LIR
■v
Štirje roparji so hudo ranili lastnika tohakarne v vasi P a terno pri Catanii, ker se jim je skušal upreti
PARIZ, 31. — V Parizu se bo 9. maja začel proces proti msgr. Ro-chu in odgovornemu uredniku tednika «Paris Match», ki ju je Romano Mussolini obtožil, da sta blatila Du-
MONTEVARCH1 (Arezzo), 31. — Dva drzna tatova sta se danes zjutraj polastila poštne vreče, v kateri je bilo nad 55 milijonov lir, pred sedežem centralne pošte v Monte-varchiju. Denar je bil namenjen bančnim zavodom v Valdarnu.
Tatova sta se pripeljala pred pošto z avtomobilom «alfa romeo giu-lia» z evidenčno tablico iz Perugie. Počakala sta, da je iz notranjega dvorišča privozil poltovornjak, ki ga je šofiral Silvano Agnolucci. Ker je moral šofer zaviti na levo, je vozil i>očasi. To je izkoristil tat, ki je z neverjetno gibčnostjo odprl vrata furgona, skočil vanj in se polastil vreče z denarjem, šofer «giulie» se je približal pajdašu, ki je skočil v avto, nato pa je hitro zbežal. Akcija drznih tatov je bila tako bliskovita, da sta mladeniča že izginila, ko so se poštni uslužbenci zavedeli, kaj se je zgodilo.
Šofer poltovornjaka je povedal, da je slišal tresk zadnjih vrat vozila,
cejev spomin.
■niiiiiiiiliilllliiiMJiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiniiiiilllllllfllllliiniliiiiriiiiiimiimmiiliiiiliiimilllliMiiiiimiiiililiiimiiiiiiiiiiniiiiimii
ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST
Spopad med delodajalci in kovinarji utrjuje enotnost delavskega razreda
Coppo nadaljuje pogajanja s sindikalnimi predstavniki - Tesna politična povezava med sindikalnim in socialnim bojem
RIM, 31. — Na tehnični ravni so I lavcev (Federbraccianti - CGIL, se nadaljevala danes na ministr- Fisba - CISL in Uisba - UIL) za-
stvu za delo pogajanja med ministrom Coppom in predstavniki kovinarjev («Federmeccanica»). O-snovno vprašanje teh pogovorov je zadevalo ponovno odprtje pogajanj za obnovitev vsedržavne pogodbe kovinarjev.
Na ministrstvu predvidevajo, da bo jutri prišlo do nadaljnjih stikov med ministrom za delo ter sindikalnimi predstavniki enotne organizacije enotnega vodstva FLM («Federazione lavoratori mecca-nici»).
Veliki sindikalni spor, ki zadeva italijanske kovinarje, se odvija po dveh tirih: na eni strani mod delavci in poldržavnimi podjetji, na drugi strani pa med delavci in zasebnimi delodajalci. Danes so delavci kovinarji industrijske družbe «Redaelli» priredili v Milanu veliko protestno manifestacijo na Kor-zu Monforte, in sicer pred sedežem ravnateljstva podjetja. Na zborovanju, ki je sledilo, so bile navzoče delavske delegacije obratov Rogoredo, Šesto San Giovanni, Der-rio (Como), Gardone Valtrompia (Brescia) ter močna delegacija iz neapeljskih obratov.
Tudi današnja manifestacija -spada v okvir pobud treh sindikatov kategorije, ki zahtevajo čimprejšnje nadaljevanje pogajanj za obnovo delovne pogodbe kategorije. Včeraj so podobno manifestacijo priredili delavci tovarn «Falki-
V skupnem pismu tajniki treh sindikalnih organizacij kmečkih de-
liiiiiuiiiiinmiiiiiniiimiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiniiiiiiiiiiiiiMiimiiimimiinmiiniiiiiiiiiiiuiiii
TRAGEDIJA REVŠČINE IN ZAOSTALOSTI
Absurden detomor v vasi Carlentini
Dvanajstletna deklica je rodila otroka, prestrigla pop. kovino ter skrila detece in placento pod posteljo
CARLENTINI, 31.	— 12-letna
deklica Rosetta Amato iz mesteca Carlentini pri Siracusi je rodila o-troka, ko je bila sama doma; prestrigla je popkovino ter je skrila novorojenčka in placento pod posteljo. Detece je po nekaj urah izkrvavelo, mlado mater pa so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zdravniki: sprejeli s pridržano prognozo. Kaže da ie mala Rosetta zanosila z nekim 14-letnim fantom, čigar i-mena ni hotela povedati.
Ker je dekle še mladoletno, je karabinjerji niso mogli prijaviti sodnim oblastem, njena mati, 39-letna Sebastiana Saltabiano pa je obtožena detomora. Ženska trdi, da ni vedela o nosečnosti svoje hčerke ničesar, a preiskovalci ji niso verjeli.
Prizorišče tragedije je revna hišica v mestecu Carlentini, kjer Sebastiana Caltabiano živi sama s šestimi otroki. Njen soprog Giuseppe Amato je odpotoval s tremi starejšimi sinovi v Nemčijo, da bi si poiskal dostojno zaposlitev.
Po izjavi matere je malo Rosetto včeraj zjutraj začelo trgati po trebuhu. Ker se je bala, da se je dekle zastrupilo, je Sebastiana Cal-biano stekla po zdravnika. Medtem ko je bila mati zdoma je dekle, ki je bilo samo doma, ker so bili bratje v šoli, rodilo otroka, pre-striglo popkovino ter skrilo novorojenčka in placento pod posteljo Ko se je ženska vrnila, je videla
hčerko, ki je ležala izmučena na postelji, rjuhe pa so bile okrvavljene. Prosila je sosede za pomoč in odpeljala Rosetto v bolnišnico v bližnje mestece Lentini z zasebnim avtomobilom. Zdravniki so se takoj zavedli, da je dekle komaj rodilo in so jo vprašali, kie ie detece. Rosetta ni hotela priznati, da je rodila, a je morala naposled povedati vso resnico, ker so zdravniki neusmiljeno vrtali s svojimi vprašanji. Z rešilnim avtomobilom so zdravniki pohiteli v Carlentini, kjer so našli izkrvavljenega novorojenčka. Z obdukcijo malega trupelca so zdravniki ugotovili, da se je detece rodilo živo.
Preiskavo o detomoru vodi pretor iz Carlentinija dr. Caruso, ki je šele včeraj pozno zvečer povedal časnikarjem vse okoliščine tega absurdnega dogodka. Rosetta je vztrajno branila svojega fanta in ni hotela povedati njegovega imena. «Zgo-cfilo se je lani — je rekla pretor-ju — in se ne spominjam že več».
Preiskovalci bodo morali pojasniti še precej nerazumljivih okoliščin detomora. V svojo obrambo je Sebastiana Caltabiano izjavila, da se tudi zdravnik, h kateremu je peljala hčerko na pregled ni zavedal, da je deklica noseča. Predpisal naj bi ji zdravilo za «obuditev» mesečnega perila. Pretor pa dvomi, da ženska ni opazila Rosettine nosečnosti in zato jo je obtožil detomora.
gotavljajo italijanskim kovinarjem vso podporo kmečkih delavcev, ker se zavedajo, da gre za skupne interese vsega delavskega razreda spričo potrebe, da pride v Italiji do pobud, ki bi sprožile povsem drugačen gospodarski in socialni razvoj v državi.
Danes se je začelo v Arricii pri Rimu srečanje delegatov tovarn z državno soudeležbo, ki ga je organizirala skupna organizacija kovinarjev FLM o temi «Pogodba, zaposlitev in socialni boji za razvoj italijanskega Juga.* Na srečanju je bilo navzočih okoli 500 delegatov. Poročilo je v imenu vsedržavnega tajnika FLM podal pomočnik generalnega tajnika FIOM Pastori-no. V svojem govoru je Pastorino dejal, da je ostala vladi, po številnih napakah, ki jih je zagrešila, samo možnost, da izdela ustrezen načrt ukrepov glede male industri je, kot je tisti, ki ga zahteva FLM, in ki naj ne bi postal vir dohodkov za velike industrijske skupine. Pastorino je nadaljeval, da se vlada nahaja v hudih težavah. Poudaril je še, da minister za delo poskuša na vse načine, da bi poravnal spor, ki pa v današnjih razmerah še ni zrel za rešitev. «Na vsak način smo trdno odločeni — je dejal Pastorino — da se ne bomo umaknili. Drugi se morajo prepričati, da ne bomo odstopili niti za las glede naše oblasti v tovarnah. Skupaj z obnovo delovne pogodbe same si nameravamo pridobiti tudi nekaj važnih in pomembnih rezultatov, ki zadevajo preosno-ve v tovarnah, kakor tudi spor z ustanovami z državno soudeležbo. Pastorino je še nadaljeval: «Spre-jeli bomo konfrontacijo, ker vemo, da je spopad zelo oster. To srečanje mora odobriti delegaciji mandat za napoved primernega paketa ur stavk, ki ga bomo ustrezno u-porabili v zvezi s potekom pogajanj. V začetku predlagamo osem ur stavke, ki naj se dodajo tistim, ki so že v načrtu.*
Na srečanju je govoril tudi generalni tajnik FIM - CISL Pier Car niti, ki je poudaril nujnost politične povezave med sindikalnim bojem za delovne pogodbe ter socialnimi boji.
Danes se je zaključila v Rimu seja glavnega odbora CGIL, ki se je začela včeraj s poročilom generalnega tajnika Lame. Generalni tajnik je predlagal, naj bi konfederalni kongres CGIL, ki bo v pr vih dneh prihodnjega julija v Bariju osredotočil svojo pozornost na nujnost korenitega preobrata v gospodarski politiki države.
V	svojem intervjuju, ki ga bo objavil dnevnik «La Gazzetta del Mez-zogiorno» v Bariju generalni tajnik CGIL Lama obravnava osnovna vprašanja sedanjega sindikalnega boja. Lama poudarja v svojem intervjuju, da je današnja industrijska stvarnost v Italiji zelo plehka in da je skoraj popolnoma izginil tisti duh, ki je pred časom gnal italijanske industrijce k nenehnemu razvoju. Današnji podjetniki ne marajo več nobenega rizika, pač pa zahtevajo pomoč in zaščito italijanske vlade. Hočejo, da bi se kapitalistični profit spremenil v pravcato rento. Na vsak način pa razvijajo določeno dejavnost samo v krajih, kjer je že velika koncentracija industrije, kar povzroča še večjo zmedo. Za italijanski Jug pa se snioh ne brigajo.
V	Pontederi pri Pizi je bilo danes zborovanje vodilnih kadrov sindikalne organizacije CISL tamkajšnje pokrajine. Generalni tajnik
ponovno sproži pobuda za proces sindikalne enotnosti na podlagi politične linije, ki so jo začrtale tri sindikalne organizacije. Nadalje je generalni tajnik CISL izjavil, da bo federacija treh konfederacij FLM navzoča na zborovanju, ki bo 9. februarja v Rimu. Poudaril je, da če ne bi prišlo do obnovitve pogajanj za delovno pogodbo kovinarskih delavcev, bo prišlo do sindikalnih akcij tudi drugih kategorij, zato da bi zlomili odpor delodajalcev. Na koncu naj omenimo še nekaj stavk, ki so bile v zadnjem času. Sem spada predvsem stavka poldržavnih uslužbencev, ki je potekala zelo pozitivno. Danes se je v palači Montecitorio sestal ožji odbor komisije za higieno in zdravstvo, ki je obravnaval vprašanje ureditve položaja zdravnikov v bolnišnicah. V številnih sekcijah v tovarni Fiat v Turinu je prišlo danes do večurnih stavk. Od jutri se bodo začele stavke delavcev v prodajnem sektorju tovarne Singer.
ki so se zaprla in je videl «giulio», ki se je hitro oddaljila. Komaj je opazil, da je imela evidenčno tablico iz Perugie. Policija in karabinjerji so postavili cestne bloke, a doslej je bilo iskanje tatov brezuspešno. Preiskovalci skušajo ugotoviti zakaj je odpovedala varnostna ključavnica poltovornjakovih zadnjih vrat. Poštni furgon je imel namreč var-nostno ključavnico, ki jo lahko odpre le šofer z vzvodom, ki je v kabini.
Izdatnega plena so se polastili tudi štirje banditi, ki so včeraj oropali poštni voz na železniški postaji v Caserti. Po zadnjih ugotovitvah kaže, da je vsota denarja v poštni vreči presegala 40 milijonov lir. Poštni uslužbenci so komaj naložili vreče na poštni voz, ko so na postajo vdrli štirje zakrinkani in oboroženi možje, ki so se polastili denarja. Peš so zbežali proti državni cesti 87, kjer ju je čakal pajdaš z avtomobilom. Kaže, da so mu izročili plen in so se nato oddaljili peš.
.štirje oboroženi in zakrinkani roparji so danes zjutraj hudo ranili lastnika tobakarne ' v vasi 1 Paterno pri Catanii. Banditi so z orožjem v roki ukazali trgovcu. Antoniu Vitel-linu, naj jim izroči denar, ki ga je imel v blagajni. Ker je nesrečnež reagiral, so ga napadh s puškinimi kopiti in _ ga večkrat močno udarili po glavi. Nato so se hitro oddaljili s plenom.
Nesrečnežu je priskočil na pomoč neki odjemalec in ga odpeljal v bolnišnico. Zaradi močnih udarcev, ki jih je dobil, je njegovo zdravstveno stanje zaskrbljujoče.
SKORAJ POPOLNOMA UNIČIL 2 HIŠI
Obstaja domneva, da je požar zanetil stanovalec sam, ki je prav včeraj dobil izseli-tveni odlok - Zaenkrat ne vedo kje je - V nevarnosti tudi sosednje hiše v Ul. Zanella
Sinoči, malo pred eno uro, so morali gasilci mobilizirati dober del svojih moči zaradi požara, ki je zajel dve majhni poslopji v Ul. Zan-nella 33 in 35 in ki je grozil, da se bo razširil tudi na sosednje hiše. Fožar je prva opazila ob 24.30 prodajalka Mirella Pertam, ki stanuje v poslopju štev. 37 in ki je dobro uro poprej govorila s stanovalcem brezposelnim pleskarjem 60-letnim Ernestom Scabarjem. Sosedje so vedeli. da je popolnoma brez denarja in da. je sam sinoči dejal Pertamo-vi, da že dolgo ni jedel in da je včeraj dobil pismo o izgonu iz stanovanja. Odklonil pa je hrano, ki mu jo- je Pertamova ponujala in baje dejal:	«še nocoj boste govorili o
menil*
In res, dobro uro potem se je začel dvigati iz njegovega stanovanja gost dim. Gasilci so prihiteli s štirimi brizgalkami in «kampa-njolo* pod poveljstvom vodje Trip-
pija. Gasiti so morali skoro eno uro, preden so lahko vstopili v skoraj popolnoma uničeni hišici. Obe hišici sestavljata eno samo stanovanje, v katerem je Scabar stanoval 4 leta. V hišici št. 35 je kuhinja in hodnik, v drugi pa vodi stopnišče do dveh spalnih sob. Sprva so se bali, da je Scabar ostal med plameni, po prvem pregledu stanovanja pa ni bilo o njem nobenega sledu.
Gasilci so ugotovili, da sta hišici skoro popolnoma uničeni in da bi se požar lahko v kratkem razširil na bližnje strehe. Na srečo jim je prišel na pomoč dež, ki je omočil hiši in plameni se niso mogli razširiti.
čeprav ne izključujejo možnosti, da je sam Scabar zanetil požar iz obupnega protesta proti nevzdržnemu položaju, v katerem se je znašel (med drugim je že dolgo let ločen od žene), obstaja tudi možnost, da je po~
Spet mlad ropar na delu v temi
Mladoletniki so spet v ospredju črne kronike. Mlad fant, verjetno star kakih 18 let, je prejšnji večer iztrgal iz rok 74-letne upokojenke Rose Michelazzi vd. Maiti iz Ul. Gattorno 3 torbico, v kateri je hranila približno 18 tisoč lir. Mladenič se ji je približal, ko je odpirala vhodna vrata svoje hiše. Ul. Gattorno je prečnica Ul. Ccmmer-ciale brez izhoda in je zato na tej ulici le malo pešcev, še zlasti v večernih urah. Zato je mladi ropar imel lahek opravek in urno zbežal, verjetno s pajdašem, ki je stražil za bližnjim vogalom.
umiiimiiiiiiniiiimmimiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiijuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
žar nastal zaradi kratkega stika ali slabega delovanja pečke. Vsekakor ga agenti letečega oddelka aktivno iščejo.
DESNIČARSKI SKRAJNEŽI PONOVNO «NA DEEU»
Sin alžirskega konzula umorjen v Lyonu
LYON, 31. — Politični umor ali pa tragičen zaključek «partyja»? To je vprašanje, ki si ga zastavlja francoska policija, ki vodi preiskavo o umoru Adana Rahala, sina alžirskega generalnega konzula v Lyonu. Mladeničevo truplo so našli včeraj zjutraj v parku neke vile v lyon-skem predmestju.
Alžirski konzul pa nima dvomov. Zanj gre za politični zločin, s katerim naj bi skušali reakcionarni krogi prizadeti alžirskega diplomata.
WASHINGTON, 31. — V ameriški prestolnici se je zaključil z obsodbo dveh glavnih obtožencev proces Wa-stergate. Gre za bivšega svetovalca Bele hiše Gordona Liddyja in bivšega izvedenca republikanske stranke za probleme o varnosti Jamesa McCorda.
Šest bombnih atentatov v središču Reggio Calabrie
Dodelitev procesa proti 10 fašističnim teroristom catanzarskemu sodišču naj bi bil vzrok atentatov - Preiskava o incidentih pred milansko univerzo «Rocconi»
REGGIO CALABRIA, 31. — Šest bomb je snoči med 22.50 in 23.15 eksplodiralo v središču Reggio Calabrie. Neznani bombaši so se znesli nad javnimi ustanovami, sa.i so postavili peklenske stroje pred pet
katerim so se znesli fašistični bombaši so: sodna polača, urad INAM, poštni urad na železniški postaji, sedež INPS in centralna pošta. Stanovanjsko poslopje, pred katerega so atentatorji postavili peklenski
vsedržavne zveze tiska Raffaele Ni-colo. Eksplozije so povzročile precejšnjo materialno škodo, ker so razbile vhodna vrata vseh poslopij in številne šipe. Največje razdejanje je povzročil peklenski stroj na preturi.
Razstreljevala, ki so prišli iz Me. sine, so že od prvih jutranjih ur na delu. da bi ugotovili kakšne vrste razstreliva so se poslužili atentatorji. Čeprav rezultat preiskave še m dokončen, pa vse kaže, da je bil uporabljeni eksploziv trotih Sedeži javnih ustanov, proti iiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilivniiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Huda železniška nesreča na Madžarskem
javnih uradov in pred stanovanjsko : stroj je v Ulica Rosselli. Bombo poslopje, v katerem stanujejo neki s0 skrili pod «volkswagen», ki ga je sodnik, učitelj, politik in svetovalec j eksplozija popolnoma uničila.
verzo civilista streljati proti študentom. V sodni palači se je mudil tudi kvestor dr. Allitto, ki pa je zanikal, da bi govoril s sodnikom o incidentih.
Izvedelo se je. da je namestnik državnega pravdnika poslal agentu Gianniju Gallu, ki naj bi streljal proti študentom. «sodno sporočilo* in imenoval odvestoika Silvana Marja za agentovega branilca. Kaže. da je policist kančno okreval in da ga bo jutri sodnik lahko
, .	...	, , _ .	, zaslišal. Kot je znano, je bil Gal-
carskim skrajnežem, obtozemm, da , t k , sJDrinadu tako zmeden so odgovorni za vrsto atentatov ki d J p P £ odDeliati v bol’
se je začela leta 1970 in se je kon-1	Dr Vicari ie o svoU od-
nalo	u„;	msi.ico. ur. vicari je o svoji oa
ločita obvestil tudi odvetnika Mar-
Preiskovalci domnevajo, da je vrsta atentatov povezana z odločitvijo kasacijskega sodiuča, ki je zaradi «utemeljenega suma* dodelilo Catanzaru proces proti 10 desni-
Vsaj 34 ljudi je izgubilo življenje, š est pa je bilo hudo ranjenih v trče nju med potniškim vlakom in avtobusom na nezavarovanem železniškem prehodu pri Kecskemetu. Vse kaž e, da je nesrečo zakrivil šofer avtobusa, ki ga je policija že areti rala. Na sliki: skupina reševalcev išč e ranjence med razbitinami avtobusa
čala teden dni pred sindikalnim shodom v Catanzaru. S temi so bili povezani tudi atentati na vlake sindikalistov, ki le za las niso povzročili še večjega pokola kot bombe na Trgu Fontana v Milanu.
Možno pa je tudi. da so hoteli desnica rski krogi odgovoriti z «ar-gumenti*, ki so zanje značilni, na govor predsednika kalabrijskega deželnega sveta odvetnika Casalinuo-va, ki je zahteval ostrejše zakonske ukrepe proti neofašizmu. Odvetnik je tudi počastil spomin delavca Ma-lacarie, ki je umrl v Catanzaru v spopadu s fašističnimi pretepači. Na včerajšnji seji bi morali izvoliti novega predsednika, ker je Casali-nuovova mandatna doba potekla, a zaradi pozne ure so izvolitev odložili.
«Mislim, da ni nobene povezave med atentati in mojim govorom — je dejal predsednik kalabrijskega deželnega sveta — ker je bil moj poseg v skladu z antifašistično usmerjenostjo deželnega sveta. Moji zaključki so bili priznanje dosedanji politiki dežele in zato niso le moje osebno stališče pač pa stališče vsega sveta. Očitno pa je, da pripadajo atentatorji tistim prevratniškim krogom, ki skušajo s silo strmoglaviti demokracijo*.
V Milanu se medtem nadaljuje! preiskava o incidentih pred univer-zo <<Bocconi», v katerih je bil ubit i en študent, en delavec in en policijski častnik pa sta bila hudo . ranjena. V petek zjutraj bodo zdrav- j niki na ukaz namestnika milanskega generalnega pravdnika dr. Vaccari-ja izvršili obdukcijo nad truplom nesrečnega Franceschija.
Dr. Vaccari. ki je prevzel vodstvo preiskave, je danes zaslišal bančnega uradnika Itala Di Silvia, ki je izjavil, da je videl pred Uni-
ca Jannija. ki zastopa Franceschi-jevo mater in odvetnika Peccorello, ki zastopa ranjenega delavca Roberta Piacentinija. Ni pa bilo mogoče izvedeti ničesar o vsebini «sodnega sporočila*.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltiiiiiiiiiii||||||||||ruif||||||l||||l|||||||||l||,||||Uj«,||,|„,„l|,l|||,IIin|,,,|||ll||,jl„,|,mi||||||||||||||||||
VČERAJ V PRVIH JUTRANJIH URAH
Močan potres razdejal srednjo Mehiko
Vsaj 14 ljudi umrlo pod ruševinami poslopij - Jakost sunkov cenijo okrog 7,5 stopnje Richterjeve lestvice
CIUDAD MEXICO, 31. — Vsaj 14 mrtvih in nad 100 ranjenih je obračun močnega potresa, ki je prizadel srednjo Mehiko od prestolnice do Tihega oceana. Jakost potresa, katerega epicenter je bil na morju kaikih 480 km od Ciu-dad Mexica, ocenjuje okrog 7,5 stopinje Richterjeve lestvice, kar pomeni, da je bil potres močnejši od tistega, ki je pred nedavnim razdejal nikaragujsko prestolnico Managuo.
Na srečo se je zemlja tresla le slabe tri minute sicer bi bila
Storti je poudaril potrebo, da se država še veliko huje prizadeta.
Področje pa, kjer je potres razsajal*, je pa zelo obširno' več kot 50 tisoč kvadratnih km. Vesti, ki prihajajo _ iz Mehike so zelo netočne in včasih tudi protislovne. Predstavnik policije naj bi izjavil, da je umrla le ena oseba in da se je zrušilo nekaj hiš. O številnih smrtnih žrtvah pa poročajo iz države Colima. Najbolj tragičen naj bi bil obračun na področju «Tecuma* v bližini mesta Guzman. Reševalne ekipe so doslej izkopale izpod ruševin šest trupel, štiri ljudi pa je skupno z njihovimi hišami «po-goltnilo* veliko brezno, ki je ne-
nadoma zazijalo sredi mesta.
Po nekaterih drugih vesteh kaže, da so potres močno občutili tudi v Guadalajari, a število žrtev doslej še ni znano zaradi prekinitve telefonske zveze. Poškodovane so pristaniške naprave v Man-zarlillu in kaže. da je bilo tudi precej žrtev. Potresni sunki so že od vsega začetka poškodovali telefonsko napeljavo, da je zveza z najbolj prizadetimi področji ne-mogpča. Radioamaterji v prestolnici skušajo vzpostaviti radijsko zvezo s kolegi na podeželju, a zaradi
nemogoč.
Policija je sporočila, da je že ob prvem sunku prebivalstvo prestrašeno zbežalo na ulice. Potres naj bi bil tako močan, da so se tresla tudi najniž.ia poslopja. V tej zvezi kaže, da bodo morali izseliti prebivalce številnih poslopij v središču mesta, ker so zidovi popokali. Poškodovana je tudi jeklena struktura latinskoameriškega stolpa, ki je s svojimi 43 nadstropji najvišji južnoameriški nebotičnik.
Pozno zvečer smo izvedeli, da je
močnih ' motenj ;je pogovor skoraj število smrtnih žrtev naraslo na 30.
RAČUN BREZ KRČMARJA
Sibirski tiger, ki je napadel čredo merjascev, da bi si priboril okusno večerjo, je naredil račun brez krčmarja, oziroma brez krčmarice. Pogumna in posebno bojevita samica se je namreč zagnala proti napadalcu, ki je po nekajminutnem boju stisnil rep med noge in jo pobrisal, kolikor so ga nesle okrvavljene noge.
TATVINA
Neznanci so ukradli televizijski repetitorski stolp v Georgiji, sovjetski kavkaški republiki, katere prebivalci so znani po svoji «iznajdljivosti». Po vesteh iz Moskve, so stolp postavili pred nekaj leti, a iz še neznanih razlogov m še začel delovati. Prebivalci so kos za kosom «oglodali» stolp do kosti, tako da je ostalo samo še neuporabno ogrodje. Policija je odkrila tatvino že septembra lani, a doslej še ni začela preiskave.
PODKVE
V sami Rusiji, največji in najbolj bogati sovjetski republiki, uporabljajo za poljska dela približno 2 milijona konj. Vsaka žival pa «ponosi» rta leto od 40 do 80 konjskih podkev. Edino tovarno, ki je proizvajala konjske podkve, so pred kratkim zaprli, kar je povzročilo krizo v kolhozih in sovhozih.
Sovjetski list Trud je v tej zvezi intervjuval načelnika urada za živinorejo pri ministrstvu za kmetijstvo. Ta je priznal, da je položaj zaskrbljujoč, dodal pa je, da ima še. večje težave z žeblji za pod-kovanje konj.
Tako velikega števila konj ne gre pripisovati pomanjkanju mehanizacije v našem kmetijstvu pač pa ugotovitvi, da je konj še vedno najcenejše m najbolj primerno «prevozno sredstvo*. piše list.
Tovarno, ki je proizvajala podkve, so oblasti zaprle, ker so bili stroji tako zastareli, da so razpadali, nova tovarna pa do danes še ni dograjena. Njena zmogljivost pa bo le 7 milijonov podkev na leto, kar zad le za en mesec. AH bodo morali konji ostalih U mesecev hoditi «bosh?