Leto LXVII., št. 294 Ljubljana, ponedeljek 31, decembra 1934 Cena Din 1.- Lanaja rsak dan popoldne, ixrxemSJ nedelje tn praanUce. — Inserata do 30 petit vrat a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.f>0. od 100 do 300 rrst a Din 3.-. recji in sera ti petit rrsta Din 4.- Popust po dogovoru, mseratnl davek posebej — >Slovenskl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO CN UPRAVXISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica 6t. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBUK, Smetanova 44/L — NOVO M3CSTO, ljudi janaaa ceeta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telet oz tt 6-\ podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob aolodroru 1!?!. Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani At. 10.351. Pred prekinitvijo razgovorov Pariz-Rim: onamo sporazum Zaradi odklonitve francoskih kompromisnih predlogov smatrajo v Parizu nadaljnje razgovore za brezpredmetne Sestanek senata Beograd. 30. deeembra. p. Predsednik senata dr. Toniašič je sklical * • > sonaia /a četrtek 3. januarja ob 17.30 nopokfut Vi tej fii'ji se bo porod stavili senate sovi lada u. Jevtioa. ko se bo pr«*j že predstavili Ka« rodni skusrini. ki no bo eeatalz- ob 16. popoldne. V otdalem ie na dnevnem redu taje tepeta flaino določitev dnOenvre« in »Fcho de Pariš« potrjujeta te informacije. Po poročilih omenjenih listov, odklanja Mus-solini ne samo francoske predloge nanašajoče se na Srednjo Evropo, marveč tudi najvažnejše predloge, ki se tičejo kolonijalnih vpraašnj v Afriki. Italija zahteva dalekosežne koncesije v Tunisa, ki pa jih Francija odklanja, prav tako pa odklanja Italija na drugi strani osnovni francoski pogoj za sodelovanje v Srednj« Evropi, to je priznanje statusa ouo sedanjih državnih meja in Sedanje državne ureditve v Srednji Evropi. Laval ie včeraj sprejel jugoslovenskega poslanika v Parizu dr. Spalaiko-viča in ga ofcvestil o razvoju pogajanj z Rimom. Pariz, 31. decembra. AA. Mavas poroča: Glede vprašanja zagotovitve varnosti Avstrije in utrditve miru v srednji Evropi obstoji med Parizom in Rimom še precejšnje nesoglasje. Cc se to nesoglasje v poslednjem trenutku ne uredi, ni verjetno, da bi mogel zunanji minister g. Lava! že 2. januarja odpotovati v Rim. Ce razgovori v zadnjem trenutku ne krenuo v drugo fazo. se bodo morali Še nekaj časa nadaljevati. vse dotlej dokler se ne dobi poroštvo. d:i bi obisk francoskega zunanjega ministra v Rimu mogel še za dobo tega ob ska v italijanski prestolnici obroditi dejanski sporazum. Glede pakta o zagotovitvi varnosti Avstrije sc doznava, da Avstrija že!i. na; bi ta pakt podpisale samo veselile, ne pa tudi druge države, ki jih ima francoski predlog kot podpisnice v na-čnu. Kar se kniije tiče. kažejo nekateri njeni predlogi nato. da se še ni odrekia nekaterim svojim mislim o evropski po- litiki, ki ovirajo končni sporazum. Spričo takšnih okoliščin je treba računati tudi s to možnostjo, da se ciij obiska ministra Lavaia v Rimu ne bi dosege!; v tem primeru je samo želeti, da se obisk odgodi, da bi sc mogli pozneje nadaljevali sedanji razgovori, tako da se najde prej primeren obrazec ki bi služil pri Lava love m ob:sku v Rimu za osnovo za končni sporazum. Do sporazuma, ki bi že zdaj omogoči) odhod g. Lavaia v Rim. bi tedaj moglo priti le v tem primeru, če bi nastai preobrat v dosedanjem zadržanju Italije, francoski listi €¥ pogajanj Nadaljevanje razgovorov z Rimom zaradi odklonilnega stališča Mussoliniia nima smisla Parii, 31, decembra« A A. Havas poroča: Današnji jutranjiki nasrlasa jo. da so se pri razgovorih med Parizom in Rimom pojavila nekatera precej kočljiva vprašanja. V zvezi 7. njimi ?p izpraša je jo. ali bo moči zadeve tako urediti. da bi mocre] zunanji minister Lavni že 2. januarja odpotovati v Rim. Li-eli so skladajo v tem da bi bilo mogoče v interese tecra sporazuma, če bi ee ob;sk nekoliko odsrpd.il. da se potem doseže toni-boljši. rVretet§i in trajnejši sporazum. Nekateri listi ni:=l i jo. da 7.r zaradi bližajoče* na so zasedanja sveta Društva narodov m bo doJournal« naglasa, bi bilo potovanje X v Ženevi« Exceteror pravi, da je vtekako bolje mkaj dni počakat', pa tudi nekaj tednov, kakor pa z neopravičeno naglico o*»roziti končni uspeh, ki <3a ie vs^kako treba doseči. List omenja, da sklicanje sveta F)^* za 10. januar ne pušča mnogo časa za razgovore z Rimom. Po niesjovi sodbi ie zelo verjetno, da mora -• Laval orav tolikšno po/ornosi posvetiti delu v Ženevi, kakor svojim razgovorom v Bi mu. *Fi«_jaro- pravi, da bi bilo absurdno spravili zaradi nekih datumskih okolščin v ne-varnosl zbližanja med Parizom ;n Rimom, tem bolj. ker irro. če če prav vzame, samo /i datume, ki jih je v svojih računih postavil tisk Tu-li t.-i lisi pravi, da ni treba obžalovati izgube par dni pa tudi par tednov če taksna odgodite? plnzl premacanio e^stoiečib OesnoraTUmov. L'~t prihaja do sk?e**a. da o*- 1 **val otecnil T»ro! že- nevskim sestankom odpotovati r H;m imon bo posredoval? Angleški zunanji minister je sinoči nenadoma odpotoval — Baje se bo v San Remu sestal z Mussolanijem Pari/, 31. decembra. A A. »Matinov« dopisnik poroča iz Cannesa, da te britanski zunanji minister sir John Simon odpotoval v družbi svoje, soproge Z avtomobilom iz Casmesa v Morite Carlo. Sir Simon se ne bo več vrnil v Cannes; po trditvi »Matinovega« dopisnika ie zelo verjetno, da bo britanski zunanji minister odšel v San Remo, kjer bi sc po zagotavlianiii dobro poučenih kro- gov sestal s predsednikom italijanske vlade MnssoUnijenL > Matinov« dopisnik zaključuje, da v okolici sira Johna Simona kategorično trde. da ni njegovo potovanje i/- Can-nesa v Morite Carlo ni v nJkaki zvezi z razgovori med Italiiani in Francozi in da namerava sir Jobn Simon le še nekaj dni svojega dopusta prehiti v Mon-te Carlu. Važne izpremembe v nemški vladi Minister Darre odstopil — Dr. Schacht absoluten diktator nemškega gospodarstva Berlin, 31 .decembra, r. Že dolgo napovedana kriza sedanje vlade je prišla danes do izraza v ostavki odnosno razrešitvi ministra za prehrano dr. Darrea, ki je danes nastopil dopust, s katerega se ne bo več povrnil. Obenem z njim so bili razrešeni vsi njegovi najožji sotrudniki. med njimi ta.inik ministrstva za prehrano Herber Bečke, teoretični svetovalec Darrea dr. Reissctalcdm in njegov politični adiu-tant groi Harros. Agrarna politika, ki jo je izvaial Darre je že dolgo vzbujala splošno kritiko in ie naletela z!asti tudi na odločen odpor jrasnodarskecra diktatorja Nemčije dr. Schachta. Dr. Schacht je odklonil vse nadaljnje kredite za Darrejevo agrarno politiko, ki ie po mnenju nemških političnih krogov popolnoma skrahirala in požrla ogromne milijone. Kakor se zatrjuje bo ministrstvo za prehrano docela ukinjeno in spoieno z gospodarskim ministrstvom, tako da se bo vpliv dr. Schachta razš»ri| sedaj tudi še na agrarno politiko Nemčije. Hitler se ie odločil za te izpremembe na pritisk dr. Schachta, ki ie zagrozil, da bo podal ostavko ne samo kot minister za narodno gospodarstvo, marveč tudi kot predsednik državne banke. V političnih krogih pri-oakiiieJo še druge izoremembe v vlad?. Izboljšanje gospodarskega položaja Avstrije Poročilo komisarja Društva narodov — Finančni položaj Avstrije se je znatno izboljšal Dunaj, 31. decembra. A A. Dopisni urad ooroča: Odposlanec Društva narodov v Avstriji g Rost van Tootn-gen onobj'iie poročilo o gospodarskem položaju Avstriie v četrtem tromesečju 1Q.>4. Poročno omenja med drugim uspešno izvedbo konverzije posoiila Društva narodov, sklenjenega L 1923. in v zvez> s tem pripominja, da je Avstrija ves čas korektno in točno izpolnjevala amortlzaciisko obrestno službo pri zunanjih oosoiilih. Z likvidacijo sporazuma 3 od^od'tvi rokov, izvršeno dne 10 decembra bi s konverzro posojila DN. prav: dalje poročno, si ie Avstrija tako olajšala svoj kreditni po- ložaj, da se sme reči. da avstrijski valuti z mednarodnega finančnega trga ne more groziti nikaka nevarnost. Tedenska poročila avstrijske Narodne banke kažejo stalno padanje obtoka bankovcev in likratu stalno naraščanje rezerv v zlatu in v zdravih devizah. Skupni znesek hranilnih vlog je bil v Avstriji konec novembra 1934 za 124 milijonov šilingov večji kakor istega dne lanskega 'eta. Pasiva avstrijske trgovinske bi'ance ;e znašala za prvih 10 mesecev 1934 228 mPijonov šilingov, med'em ko ie znašala za »sro razdnb;e leta 1933 še 295 milijonov. Število nezaposlenih je bilo v Avstriji 3U. novem- bra 1934 za^S.4rr manjše kakor isti dan sa delnic in obligacij ter neprestano lanskega leta. Poročilo naposled ome- | naraščanje borznega prometa, nja stalno naraščanje borznega indek- Boljševiška jtistiea Zaradi atentata na Kirova je kilo do sedaj ie 119 justi* fikacij Moskva, 31. decembra, r. Danes je bilo uradno objavljeno, da je vojno sodišče, ki je sodilo Nikolajevu in tovarišem, spoznalo vse obtožence krivim ter jih obsodilo na smrt. Sodba je bila takoj izvršena. Dosedaj je bilo v zvezi z atentatom na Kirova izrečenih vsega 119 smrtnih obM)db. Aretacija generalštaba v Odesi Odesa, 31. decembra, r. Včeraj je tajna policija aretirala 12 oficirjev gene- ralnega štaba ter jih odvedla v Moskvo. Vzrok aretacije ni znan. Zinovjev in Kamenjev na poti v prognanstvo Moskva, 31. decembra, r. Po uradno še nepotrjenih vesteh sta bila Zinovjev in Kamenjev obsojena na pregnanstvo v Sibirijo ter \čeraj odprentljcna na neki severnosibirski otok. Ziuovjeva in Kamenjeva so z njunimi rodbinami vred transportirali v živinskib vagonih. Japonska zahteva pomorsko enakopravnost Odpoved washingtonske pogodbe — Oborožitev na morju se mora izenačiti Vvashington. 31. decembra. AA. O od-povedi vasliinjrtonske pomorske pogodbe s strani Japonske se donavajo fee to-Je poc-1 obnosti: V japonsk? noti o odpovedi pogodbe trd: japonska vlada med drugim, da novi pogodba o omejitvi pomorskega oborož* i p j ne sme temeljiti, če naj ustreza sv^v r u D«wenn in če naj bo enako pravična p.'iST roti vsem rizadetim strankam, na načolu posebnih ]*•■ I spora *iim za primer, da '>"'n'e sile • r14 tarejo na japonsko stališče. Rim. 31. decembra. A A. Tukajšnji ja-pon^kf poslanik je uradno obvestil itn 11-jnnsko vla^?o o t« m, da je Japonska o«Ipo-vedala vvashingtonski dogovor. Ban dr. KostrenOić \ lUorrrachi Zacrrb, 30 decembra n. Novi ban dr. Ko-strcnćić jo danes prevsel na banski upravi svoje posle I ormalno bo prevzel svoje dolžnosti po povratku iz Beograda, lotmoi jo danes odpotoval. Zaseda nie gospodarskega sveta Balkanske zveze Atrne. 50- decembra, AA. Dne januar« ia ^e bo v Atenah oestal t*ospodarsk] r-\"t Balkaneke cveie. Veeral i«* 1» !a » nroanjeni ministrstvu p<»d predsedstvom ropanjejr* niinistraM.ilvsiniosa seja na kateri M določili dnevni red tijeeovejgfl E8Ser» podpredsedrrlk parlamenta Ha^an-bes v aedntk turškem oarodneša odbora /n bal* k.an^'OC5 izvede P'»-ffOdOo i/ I po kntfri »itn ^.c obe dr- iavi ob\c'.il' r? i bos.* i prei ko T»'»«2oče to.'no določili «woif »npin ItiPia ir ;/viii list dalje I lf'jO poslala v Somafiio komisijo s polkovnikom Citemiicm na Selu« da bi Uvedli utrdbena dala az mer v AbesfnfH Abesinfla če nuditi «?adostn*li it'i^'cv ta osebno varnost Od feHa' nI Sil«^ vee mofjni'e nr'nrav't? sneslnake efacl* do toč« Ha Hi se hilo obnovilo delo m točno določitev mci med obenn o/cinljrma Vcjaška zarota na Japonskem Pariz. 31. decenihra. A A. Hnvns mC*a iz Tokia: Oro/ništvn ie že \co tednov b?lo na sledu zanrti. ki jo ic zdaj'popolnoma razkrilo. JavnOSl o tem ne more še ničesar izvedeti, ker »e v zaroto zapletenih več mlađih Cestnikov. Nova afera v Parizu Par/z, 31. decembra r ParUka policija je prišla na sled novi aferi, vire za ponarejanje vrednostnih papirjev in raziiih drugih dokumentov Po dosedanjih uspehili preiskave se /tli. tla <»re za pomočnike pru- sluieua Sta vitkega, ki so nadaljevali njegovo tal/ifikaforsko početje. Dosedaj so bile izvršene >tiri aretacije. Pričakujejo pa sc še nadaljnje senzacionalne aretaeijc. Listi zatrjujejo, da ho ta afera po svojem obsegu sc večja kakor jc afera Sta vitkega. Epidemija gripe v New Yorku Nrw Tarfc. 81, decembra, r. V Bfest Yorku so ie pojavila epidemija ^ripe. V teku zadnjih 24 bi ie umrlo 27 ljudi obolelih pa |e toliko, da >o vse bolnice prenapolnjene. Vremenska napoved Dunajska opoldanska vremenska napo-\cd za torek: Po većini oblačno, v ni/in.di možnost padavin, v splošnem pa malo izpremembe sedanjega vremena Sorzna ooroči LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam -J^tfj.t,^ — 2o20.0'a\ Berlin 1U»;«J.'W) — 1-77.1". Bruselj S00.o7 — Sol.:'.l. Curih I10§J6 — 1111.15» London 166.98 — 16y 5S, Newyork »1—o41'J 77, Pariz 2-."37—220.49, Prapa 142 4'J—143""». Trst 2JU.74 — 21» 1.14 (premija 2S.5 o^lst). Avstrijski šiling v privatnem - igu 8.10 do S.20. INOZEMSKE BORZF Curih. Pariz 20.:i8. London r>.22">. N« \v Ynrk 90B37\ Bruselj' 72 375 Milan "2i\A'2\ Madrid 42*225, Amsterdam 20« S."i BerUl 134- -, Dunaj 57.r,(). Pra-a Vaciavi 58.30. Bukiircšta 3J0S. ^ novo leto - r ttore čase Ljubljana, 31. decembra. Korak v novo leto menda še ni nikdar pomenil koraka v nove čase. Ljudje se pač ne morejo spremeniti pod vplivom koledarja in jatove so seveda tudi neštete novoletne že*je in napitnice, saj se ne morejo goditi Cti* deli na besedo in zlasti ne ob puhli* cah brez misli in brez smisla. Vendar si v splošnem žviimo vselej ob novani letu nekaj novega, nekaj lepšega, če* prav nedoločno, 1'se te najrazličnej* še želje pa nimajo nobene prav*, osno* ve, it-zen pris.noverja; človek /e v bistvu *e sitno naiven in sam zase vi.d-no pričakuje čudežev, ki jih istoveti s srečo, čeprav bi tega nikomur rad ne priznaK Zate je vsa prigodnost o no* vem letu plehka, kot so pač plehka novoletna voščila in nedognane pred* stave o sreči. Seveda je pa začetek novega leta čas, ko se same po sebi vsiljujejo mi* sli o minljivosti, računi o preteklem času in ko pod vtisom žalostne bilan* ce gledamo s skrbmi naprej. Zato je tem hujša prevara, ako mislimo, da je s starim letom tudi konec vsega zla, vseh skrbi in kriz, saj se ni v bistvu nič spremenilo, saj se ni nihče izmed nas prerodil in ni spremenil splošnih razmer. Važnejše od vseh najlepših želja bi bila zavest, da se čas ne spre* minja sam od sebe ter da bi si človek ne znal nikdar ničesar želeti, ampak bi moral vse le hoteti. Časi so nedvomno dovolj resni, da bi smeti pričakovati tudi več resnosti od ljudi, več odločnosti, sposobnosti ter sploh vrlin, ki jih baš zdaj najbolj pogrešamo. Tako silovitih zgodovin* skih potresov, kakršne preživljamo in kakršni so bili zlasti pogosti v pretek* lem letu, človešt\>o doživlja v stoletjih le nekajkrat. Z.di se pa, da nas veliki zgodovinski dogodki več niti ne pre* tresejo mnogo bolj kot navadna sen* zpcija. Xekaj tednov so ljudje vzne* mirjeni ob revolucijah, prevratih, aten* tafih. kmalu pa na vse pozabimo kot na plehek film. Zdi se, kot da se zgražajo ob groznih svetovnih dogodkih le bolj v besedah kot v resnici. Ciroza, smrt, zločin, katastrofa itd — se da* nes pojmi z obeležjem vsakdanjosti. Menda se le redki dovolj živo zaveda* jo, da doživljamo zelo usodne čase in da je baš zdaj mnogo ljudi, ko se si* cer toliko govori o aktivizmu ter naj* različne jših pokretih — povsem pasivnih. Kot gledalci pred odrom so, kjer se odigrava po njihovem mnenju nezanimiva drama. Ta pojav ni le posledica slabo do* jemajočih živcev sodobnega človeka, njegove otopelosti zaradi premočnih dražljajev, temveč tudi očituje težnjo človeka ubežati stvarnosti, umakniti se v svet iluzij. To pa vsekakor kaže, da smo slabiči in da nam preti propa* danje, kajti kdor se boji stvarnosti ta: ko, da mu je ljubša iluzija, je na poti poneumnevanja. Vse kaže, da dandanes ljudje nočejo več mnogo misliti, odnosno ne morejo, ker tako obrača* jo hrbet vsemu resnejšemu, ker se ta* ko nagibajo k plehki norčavosti, do* čim za mnoge najvažnejše probleme ne pokažejo nobenega smisla. In zdi se. da ima bobneča beseda in bomba* stična forma mnogo več vpliva na tju* di, kot globoka misel in globlje ču* stvo. Ljudje se oklepajo gesel ter radi prepuščajo drugim, da mislijo name* stu njih. Raje verujejo v lažni opti* mizem in prazen obet, kot da bi pogle* dali resnici v oči in raie verujejo v dogme, da bi jim ne bilo treba vere* vati v resnico. To je razkroj prave kulture, ki bi ga upravičeno imenovali duhovno kri* zo, čeprav je tudi že ime kriza silno osovraženo, pač iz istega razloga, ker ljudje nočejo verjeti v stvari, ki so jim neprijetne. Kako bi smeli upati v lepšo bodočnost, ko sprevidimo, da ljudje ne znajo več misliti ter da be-že od stvarnosti v plehko zunanjost, namestu, da bi se poglobili in iskali vzroke ieža\> in grozot današnjega ča* sa?! Kjer ni več zdravja in ne jasno: sti ter načelnosti, tam navadno sloni optimizem na prevari. Ako je kultura rezultanta vseh prizadevanj za ustvar* janje višjih vrednot v splošno povzdi* gn človeštva, tedaj pač ne bo smelo biti vse tako neusmerjeno. nesmotren no, prazno ter namišljeno, kot je; te* daj bomo morali ljudem pomagati drugače in ne le, da jim želimo srečno no\o leto. To pa zahteva od sleherne* ga razumevajočega, zavestnega člove* ka skrajne napore pri delu za uvel j SV* Ijnnje pravih življenjskih vrednot. Sa* mo delo in delo nas vodi naprej, ne pa iluzija in naivna vera v srečo Cim več bo zgolj "ere v srečo, tem manj bo sreče same, saj sreča nikdar ne prihaja sama. kot ne prihnia samo od sebe spoznanje, če ne mislimo. Zato si n e želimo le stopiti v sreč* nejše leto, temveč hočemo s foni t i v nove čase — brez gesel, praznih besed in pobožnih želja — z voljo, veseljem do dela, v ljubezni do človeštva. Velik je želodec Ljubljane Konzum mleka je v letu 1034 močno porastel, nazadoval je pa konzum alkoholnih pijač Ljubljana, 31. decembra. V lanski statistiki konzuma v Ljubljani smo poročali, da se jc želodec Ljubljane v letu 1933 znatno skrčil in da jc nazadovala poraba vseh živil, zlasti vsakdanje hrane t:iko moke. sladkorja, krompirja in sočivja. Skoraj nasproten pojav pa jc opažati letos, kar je razvidno iz statistike mestnega dohodarstvenega urada, ki nam jo jc dal na razpolago ravnatelj g. Zupan. Poraba moke. sladkorja in nekaterih dru-*«ih živil je ostala skoraj na isti višini, razveseljivo pa je. da je močno porasel konzum mleka, približno za 2.000.000 litrov, prav tako tudi konzum sadja, a drugo razveseljivo dejstvo je, da je nazadoval konzum alkoholnih pijač, ki je prejšnja leta vedno naraščal. (*Tasi so pač zelo resni in ljudje štedijo tam, kjer sc prištediti da. To se je poznalo tudi na uvozu kave, ki je nekoliko nazadoval. Zda i pa nekaj podrobnosti <» statistiki konzuma v Ljubljani, ki je zrcalo naših socijalnih razmer. Najvažnejša življenjska potrebščina je nedvomno moka, ki smo jo porabili letos v prvih 11 mesecih (statistika je namreč zaključena samo do decembra1) in sicer 7.212.474 kii) lana vse leto 7.275.710). V tem ie všteta tudi poraba žita. krompirja. soČivja vsake vrste, zmletega pšena. zdrobi, ječmenova in ovsena kaša. ajdovo pše-no, proso, kruh in slično pecivo ter vse vrste testenin. SADJE, >L\R..MEL.\DA itd. Ljubljančani so postali veliki prijatelji sadia, saj pa je bilo uvoženega 2,831.881 kg (2,206.839) presnega domačega, vseh vrst Uozdnih sadežev in gob. Poleg ^cga 205.431 kg suheca. limon, rožieev in rozičeve moke in 191.S79 kg marmelade in kompotov vseh vr«t, vložene zelenjave in po vrtnine, pomaranč, domačega južnega sadja in gorčice Južnega sadja smo konzumirali S4.t>56 kg. suhih gob pa 42.251 kg. Poleg sadia so pripeljali v mesto tudi 43J384 kg medu. Konzum medu stalno narašča; kar jc razumljivo spričo visokih cen sladkoria. Med žc namreč prodajajo ceneje kakor sladkor. Na mitnicah so pobrali tudi užitnino zi 2..>S7.-^'s kg ovsa, stehtali pa tudi 204.S2° kg priljubljene ljubljanske petkove specijalitete — f'žola ali še bolj domače »ribniškega kompota«. MESO IN MESNI IZDELKI V mestno klavnico jc bilo pTipclii^di 6845 clav govedi, vennoma volov (6365) torej že do zdaj za 500 glav več. kakor lani, poleg tega pa 14.688 telet, kar pomeni ogromno povečanje konzuma teletine. Lini so iih namreč prignali v mesto 7415 Prijatelji koniskega mesa izumiraio. Vsnko leto sc uvaža mani konj v Liubliano. letos jih je bilo zaklanih okrog 00. spet nekoj mani kakor lani. Zaklani so bili tudi 503 ovni koze. koštruni. jagnjeta in kovljrki ter 2720 kozličkov in jagnietov pod 20 kg. Odoikov in mladik pretekov so Ljubljančani snekP in poiedli 502. mlndih oraM;kov od 10 do 60 kin za liter, so torej Ljubljančani po svojih žejnih grlih pognali za približno 31,000.000 Din rujne kapljice. Se vedno lepi denarei. Za vino v steklenicah se Ljubljančani ne navdušujejo, v mesto jih je bilo uvoženih 1929 (2534), prediaaiskim 3912 steklenic Torej gre stalno nazaj. Sadnega mošta smo popili 9964 litrov, vina iz jagod, malinovca in vse drugih sadnih sokov 13.693, uvoženih pa je bilo tudi 14.062 limonovih, vinskih in mlečnih kislin, kakor tudi razne druge sadne kisline in sirupi brez alkohola, diamalt, dekstroza in slično. Za šampanjca je vedno manj denarja, kajti uvozili smo samo 366 steklenic penečih se vin, dočim je lani počilo 2226 šampanjskih zaraaskov. Naravnost katastrofalno pada konzum piva. Od leta do leta je slabše. Vzrok temu so previsoke cene za pivo, na drugi strani bo pa menda res, da tudi slabo vreme kvarno vpliva, saj smo imeli letos prav malo vročine in lepih solnčnih dni. Piva je Ljubljana konzumirala 544.900 litrov lani 613.7S7, a predlanskim 976.250, dočim r so gr. Se leta 19G1 popili poldrugi milijon litrov. Ruma, araka. esencev, rozolije, likerjev in vseh oslajenih opojnih pijač je bilo uvoženih 7263 litrov, Špirita in žganja vseh vrst 15.231 litrov, denaturiranega špirita pa 54.261 litrov. Veselo in srečno novo leto želi cenjenim obiskovalcem ZVOČNI KINO DVOR ter vas vabi, da si ogledate veliko cowboysko senzacijo Ugrabitelji v kateri nastopa slavni RANDOLPH SCOTT Predstave danes ob 4., 7. in 9- uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri. Nevzdržen položaj obrtništva Resolucija, sprejeta sta javnih zborovanjih 4., 6. in 8« decembra ob priliki obrtniškega tetina v Mariboru Maribor. 31. decembra. Obrtništvo, zbrano na teh zborovanjih, ugotavlja, da je gospodarski polo/aj obrtništva, zlasti rokodelcev, postal naravnost obupen in nevzdržen ter da je odpomoe nujno potrebna. V dosego izboljšanja položaja obrtnikov zahtevamo, da se: 1. zakon o obrtnih novelira po že od obrtniških organizacij predlaganih željah, 2. zakon o pobijanju šušmarstva brez odloga predloži skupščini, 3. obrtništvu da izdaten državni kredit potom Zanatske banke, ki za posojilo obrtnikom ne sme računati več kot 6% obresti. 4. Davčna odmera za male pridobitni-ke v razmerju s pridobitniki z velikimi dogodki ni pravična, n. pr. obrtnik. ki ima Din 12.000.— čistega dohodka, plača pridobnine Din 72i).— več dopolnilni davek Din 300.—. tore i skupaj Din 1020.—, ve:ji pridobitnik z Din 100.000.— čistega dohodka pa plača pridobnine Din 13.000. več dopolnilni davek Din 8000, skupaj torej Din 23.000. Ce vpoštevamo samoupravne doklade z 150?ž, tedaj plača prvi pridobnine z dokladami Din 2100. drugi pa Din 45.000 in ostane tako prvemu Din 9900, drugemu Din 53.00O, prvi ne more živeti, drugemu je preveč. L vede se naj eksistenčni minimum z Din 12. (K JO, pri-dobnina pa odmerja do Din 20.000 davčne osnove z \%, do Din 30.000 z 2%, do Din 50.000 s 4%, do Din 70.000 s o%, do Din 100.000 z 8?Ž, do Din 150.000 z 10%, do Din 200.000 / 12'r, do Din 300.000 z 14%, nad Din 300.000 s 15%, lestvica za dopolnilni davek pa analogno zviša do 30' o. Dokler se ne uvede eksistenčnega minimuma in se pridobnina ne odmerja po tem ključu, naj se vsi mali obrtniki, ne glede na njihovo bivališče, pavšalirajo mojstri Z Din 80.— in kvalificirani pomočniki z Din 40.—. Pri davčnih eksekucijah naj se predmetov ne prodaja pod njihovo cenilno vrednostjo. 5. Da se pri vseh državnih, banovinskih in drugih javnih delih in dobavah predvsem upošteva rokodelski obrtnik, re- Vsi vedo, da je največja senzacija sveta prvi barvani velefilm Muzej živih lutk ki se bo predvajal te dni v ELITNEM KINU MATICI kot premiera za Jugoslavijo. Spodletelo mu je Ljubljana, 31. decembra. Fonze Kralj je pred dnevi stopil iz luknje, ko je pravkar dovršil 31 leto. In sicer nc prvič. Osmič je prišel notri in osmič jc prišel spet iz zapora, toda lc zato, da sc ujame šc devetič! (Jim je bil spet zunaj, jo je Kralj zavil proti Poljanam in stopil v o^revalnico, tam za kasarno. Brž se je seznanil še z onimi tovariši, ki jih dotlej ni poznal. Nato se jc pričelo tekanje po mestu, gor in dol, od pošte do kolodvora in na *štokglajz« včasih pa se je ozrl za priložnostnim delom tudi pri enem ali drugem ključavničarskem mojstru, saj je izučen ključavničar. Redno delo mu že od nekdaj ni dišalo, zato tudi zdaj ni vztrajal nikjer, pa čeprav se mu je nudila prilika. V sili je raje pobiral čike po cestah in trotoarjih, namestu da bi si pošteno zaslužil kos kruha in »za dim«, kakor se pomenkujejo v ljubljanskem žargonu. Samo nekaj dni jc Fonze tekal okrog podnevi. Nato pa se je spet odločil za noč, zakaj v okrilju noči se je čutil vsebolj podjetnega. Nekaj večerov je prebil v Štepanji vasi in tam naokrog. Vohal je, kje bi prišel do denarja ,ki si ga je hotel na vsak način pridobiti za novo leto. Način si je izvolil seveda najlažji in pa, ki ga je bil že vajen. Sinoči je pomignil nekemu svojemu znancu in izginila sta v noč v smeri proti Hradeckega vasi. Ustavila sta se pred hišo št. 41. Tam so bila okna vsa temna in je Fonze kar pristopil k vratom. Minilo jc le nekaj trenutkov in že so se odprla vrata. Stopila sta v temno vežo, požrla ju je tema. Pomagala sta si že v sobo, premetala to in ono. odpirala omare in brskala za zakladom. Baš preden sta pretaknila pravo omaro, v kateri je bi! denar, pa sta začula korake v veži. Prestrašena sta planila nazaj v vežo, prožnejši tovariš Fonzetov se je sklonil in prhutnil še pravočasno na prosto. V temi pa se je vjel Fonze sam. ki ga je pograbil v hiši stanujoči Leopold M., pri čemer mu je pomagala tudi hišna gospodinja Jerica Z., ki se je tudi prav tedaj vrnila žijska dela opravljajo samo v najnujncjvh primerih, f». v zaščito domačega dela odstranijo v vseh podjetjih inozemci, 7. zabrani vsem konfekcijskim industrijam prodaja izdelkov v lastnih podružnicah ali po trgovinah v krajih izpod 60.000 prebivalcev. 8. prepove uvoz nepotrebnih konkurenčnih izdelkov, P. iz zdravstvenih ozirov prepove prodaja gumijaste obutve in plaščev, izvzete naj bi bile samo pelerine, 10. poviša naj se trošarina na izdelke konfekcije krojaške in čevljarske stroke v industrijskih podjetjih, ki zaposlujejo nad 20 nastavi iencev. Ta trošarina se naj pobira po 25% od cen konfekcijskih izdelkov in se naj uporablja za podporo brezposelnih in v izboljšanje plač državnim nameščencem, 11. rokodelska dela po kaznilnicah za naročila ustavijo, zavodom itd. pa sploh prepove izvrševanje rokodelskih obrtov, 12. socijalne dajatve znižajo, ukine osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu in zavarovanje delavcev vrši po okrožnih uradih avtonomno za vsako banovino posebej, uvede pri teh uradih največje varčevanje in najraci jonelnejše gospodarstvo, 13. za strokovno šolstvo in obrtno nadaljevalne šole vstavijo v državni proračun potrebne vsvte, da bo tako zajamčena splošna strokovna izobrazba obrtniškega naraščaja. Težko današnje gospodarsko stanje je v prvi vrsti nastalo zato, ker je cena kmetijskim produktom padla pod stroške pridelovanja, zaradi nezaupanja občinstva v denarne zavode. reduciranja plač državnim nameščencem in nizkih delavskih mezd v tovarniških podjetjih. V zboljšanje splošnega gospodarskega stanja jc zategadel nujno potrebno, da se pridobi mednarodni trg za naše kmetijske pridelke, stori vse, da se vrne zaupanje občinstva v denarne zavode, državnim nameščencem povišajo plače, kakor so jih imeli pred reduciranjem in določi minimalna mezda za delavstvo v industrijskih obratih. domov. V hiši in okolici je nastalo razburjenje, zaradi vpitja so prihiteli zraven še drugi ljudje. Pričel se je divji lov za ubežnikom, dočim so Fonzeta nekaj časa nato pograbile trde pesti stražnika. Pri njem so našli poleg vojaškega bodala nekaj vitrihov, sicer pa je imel to pot Fonze prazne žepe. »Kako vse drugače se konča,« je vzkliknil na stražnici, »kot sem si zamišljal. Silve-strovo bom praznoval spet med starimi znanci za zamreženimi okni in ne z Mari-čko, ki sem ji nameraval kupiti nov gvar.t!« Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek 31. deeembra: Ob 21. uri Kulturna prireditev v Crni mlaki. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Torek, 1. januarja; Ob 15. uri Peterčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20 uri VVatcrloo. izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Sreda, 2 januaria: Zaprto. Četrtek 3. januarja: Matiček se Ženi. Red Četrtek. Petek, 4. januarja: Gugalnlea. Red A. >"ovo leto v drami. Oh 15. uri popoldne se ponovi prelepa otroška ii;ra Pavla tiolie »Peterčkove poslednje sanje1', ki so najlepše delo med mladinskimi igrami v slovenski literaturi. Pete reka igra sedemletni Gustelj Coriarv-Zadnik. Režija prof. Teslova. — Ob 20. uri zvečer se vprizori Raortova satira \Yaterloo z g. Gregori nom v glavni vlogi. Igra je polna komičnih situacij in vzbuja najboljše razpoloženj.'. Režiser: Bratko Kreft. Za obe predstavi veljajo znižane cene. OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek. 31 decembra: Ob 21. uri Pri belem konjičku, opereta. Znižane cene od 36 Din navzdol Torek, 1 januarja: Ob 15. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven — Znižane cene od 30 Dm navzdol. _ Ob 20. uri Ples v Savovu izven. Cene od 36 Din navzdol. Sreda. 2. januarja: Zaprto. Četrtek, 3. januarja: Jenufa. Red Sreda. Petek, 4. januarja: zaprto. * Novo leto v operi.. Ob 13. uri popoldne se ponovi revijska opereta komponista Beneša • Sveti Anton, vseh zaliublienih patron«, ki spada m**d najbolj priljubljene operete te sezone. Zasedba običajna, diri- gent: g. — Ob 20. uii &e poje prvii v tej sezoni opereta »Ple* v Savoju-i z ga Gjuugjenuc in g. Uostičem v glavnih vlogah. Nadalje sodelujejo dame« Thierrvjevj in gdč. Snirkoljeva, ter. gg. Magolič in Poček, režiser: prof. šest, dirigent: Nike štri-tof, koreograf: Golov in. Nov je tokrat plesni vložek, ki ga izvajata dani i: (tj—(rjo nac in Smffcoljeva kot sisters in nosi naslov >PoroČua noč«.. Opereta je deloma prenovljena in tudi toalete ge* < ''juiiLjjeuac so po-l>olnonia nove. Gostovanje tenorja Dariana. Ime 3, januarja v soboto se vr"-i enkratno gostovanje g. Ado Dariana, opernega in operetnega tenorja v >l)eželi smehljaja C Na5 rojak, ki je nastopil pred desetimi leti pr\ič na našem odru je bil HMdten gost najrazličnejših avstrijskih m romskih odrov. Kdnigsberška kritika piš.» o njegovi kreaciji princa Sn-ehottgl takole: »Z A. Daria-lioni, ki je pt.d kitajskega priiua smo oči-vidno naNii pevca, ki je resnično kos svojim nalogam.Njegov tenor ima moč in ldr-k in je posebno prikupen r.idi ite\il:iih ni-{ jans v prediiašanjii ... KoLEPAR Danes: Ponedeljek, hi. decembra: katoličani: SUveeter, Blažena. Jutri: Torek, 1. januaria: katoličani: No*0 leto, Dragov it. Današnje prirodin«-Ivino Matira: Mala trafika. Kino Ideal: Lotosov cvet. Kino Dvor: Ugrabljeni. Z.KD: PasjeglaVCi Ob 14 v kinu Mativi. Kino SiŠka: Pripovedke \7. spalnice. Silvestrovanje -trokovuo keeai&ije v dvorani Delavske ibornice. FulveMrov verer »Ljubljanskega Zvon:«< ob 'JO. na Taboru. Prireditve na novo lot« Kino Matira: Mala trafika. Kino Ideal: ManoleSCtt. Kino Dvor: Ugrabljeni, Zki>: »Pasjeglavci* ob lt 4op« v kum Matici. Kino si>ka: Princesa Nadja. Šentjakobska gledalište: »Hčerke njene . ekselence • ob 20.13 Mestni dom. Deierne lekarae ' Danes: Mr. BakarHč, Sv. Jakoba fr^ 9 in Kamor, Miklošič.-\a eetta 88. .futri: Mr. Sušnik, Marijin tr^ r,, KuraK, GospoaVetska cesta -lo in Behinea ded. R unska testa 'M. Navodila glede prijav k izpitom Prijave za pripustitev k izpifu morajo prosilci plamene vložiti tJ- januarja l- 1835, nri Zbornic] za TOl v Ljubljani, Beethovnova nliea 10. ki bo s posebno rešitvijo obenem tudi odredila, kje in kdaj bo ka:nli-dat delal i?pit- Prijavo je treba kolkovati a 5 Din ter priUSSiti /a rešitev prošnje kolek xa 20 Din. za izpričevalo pa kolek za 'JO Din in kolek za 10 Din. Izpitno takso 9 tneaka 430 Din je poslati po pošti. V pr;ja\i .s^ mora navesti točen naslov, iz katere stroke namerava kandidat delati izpit, kje je delal, o Inosno bival zadnjih fi mesecev, ali je i/pit že. in ifeer k>lai in kie opravljal ali ponavljal- Vlogi je treba priložili: 1.) kratek. **vojetočno na in^ebneni listu napisan popis strokovne Eaposlitve do izpita (učna. pomočniška doba; sešteti je VSO dobo zaposlitvi* kot pomočnik): 2.) krst- . ni (rojstni) list: 3) dokazila, da je: a) aH v svoji obrti praktično delal najmanj širi leta, potem ko je uspešno dovrši1 srednjo teb nično ali niej enako drugo šolo; b) ali t svoji stroki a 1 i kot srradbeno-febnieVli risa? v poslovalnicah graditeljev, inšenieriev ali arhitektov delal naunanj 3 |et praktično. potem ko ie z uspehom opravil prednisani zaključni iznM 'z svoje stroke na šoli za gradbene poslovodje fpollrjeV prirojeni srednji tehnn-ni Soli, ali na dru.'i dr/avni strokovni ?oli z enako učno osnovo: c) aH tse je učil svnip obrti na ima ni tri leta in praktično delal v svoji stroki nafmanj 0 let id«lnvskr» kniiSietO ter pri posebnem htnitu dokiznl obro izohrazho ;n znanje (kand'da'i, ki «e nrijavijo za opravlianie izpita, s nima* ?o listin, naveden'h pol Rt) *»neio dokazati ?}*t* o «voii z?po-al• ♦ i-• -a kakršnimkoli drugim vero^ostoinon dokaznom): 4.) tenrleevnls o posebnem obisku strokovnih učnih zavodov; 5.) potrdilo, da je elnčnl pri zborni'*' aceraj nvriafono hsoitno tak«o footrdn*i pbocn'&Ve bi« »a jna. odnosno po"! ni od rezek, če ie bila taksa roslnna n^ pr>šti: f>.) izjavo pristojne" a? 7drnzoo*T 0 kandidatovih nsTKHoblienoet« nih doka r lih. P;smeni rro?| fklaizurita nalo**»a} se bo br/Vone priče! 1". ianuprja 1. 10*^3. ter bo trnial --vet dni. Pri izdelovanju naloge smo nnorabliati kandidat vse kniiče, ki vnebtf jeio so-no formul-*, dalie ^r^dben' zakon in osnutek ar?Hhfnprra pravilnika. T T=t n i izpit hrt nr» on-?»v'i^nem r»:«menem tzoilU. Navodila eleilo prijav k ispitesa o fhfi il' ohrazhi Ifl i.:anju. potrebnih /a pripustitev k ' pitoni M zidarske, tesar- ko. kama—ške in roda Jaka rske ns+jstre *o: Prijave za pripustitev k izpitu morajo pro* silci pismeno vložiti rlo 0. januarja I. 1935, pri Zbornici za TOI. ki bo s posebno rešil* vi jo obenem tudi odred la, kje in kdaj bo kandidat deta] izpit. Tri jave je trelju kolkovati € 3 Din ter priložiti za rešitev prošnje kolek za 20 Din. za izpričevalo na kolek 7.a 20 Din in kolek za 10 Din. Izpitno lakr*n v znesku 3*^0 Din ie no«lati po, pošti. V prijavi je navest1' toc^n naslov, iz kater«* stroke namerava kandidat delati izp;t, k ie je delal, odnosno bival zadnjh Š. .>J pio-•erev. ter ji priložiti: 1.) kratek svojeročno na posebnem Petu pop'*an onis strokovno ramoslitve flo hnvits fuena. pomočniška rio- ba>: 2.) kritni f rojstni) list: da *e je učit g -»i*« obrti naintani tri lota in nrnktieno d«Ia' v svoii c»r/>Vj v«^' ve ifjri let'' f dela V" skn knež'ca): 4.) potrdilo, da je olnčnl pri zbo'-iiri z rorai oznmVno izpitno takso (potrdilo zbornične blagajne, odnosno poštni odrezek. Bb ie bda tak SS poslana po posti); 5.1 'ziavo pr's'ninpTa sdrnifentfl o kandidatovih nsp^seS]ienostni'i dokazili'« TI izpiti a« ho'lo bržkone vrnili 23. in 20. januarja 1935. — I z p iti za sodnike za skoke. V petek 4 fanuaria *e vrše ob pol 19. uri v savezni pisarni. TvrSeva cesta 1 a. TV. nndstrooie, i7P'ti za savezne sodnike za iko1:0. Pozivamo one ki so položiti iznit na tek. in nameravaio o^laenti izpit tudi za skoke, da se Ti^oiože izpitov. — P K oboda. Junior i j ienaio v ?.e ob-iavlieni postavi iutri ob 0. uri na Kodelje-vem z juniorji SK Mladike. Smrtna žetev v starem letu Leto 1934 je bilo leto nesreč, poplav, potresov, političnih atentatov itd. Ljubljana. 31. decembra. Leto 1334. Je bilo eno najbolj žalostnih v zgodovini človeštva. Nesreče, kata struft*. poplave, potresi, politični atentat? in umori so bili skoraj na dnevnem redu. Med najtežje prizadetimi državami je bila Jugoslavija, ki je Izgubila svoje najdražje* svojega kralja Aleksandra I. Zetiinite-lja. ki je padel !». oktobra, zadet od zločinske roke najetega morilca v Ifarseilleu SHčen udarec je pol leta poprej zadel Belgijo, v marcu se je smrtno ponesrečil belsrij.-ki kralj Aiberet, ljubljenec svojega naroda. V juliju je padel kot žrtev političnega atentata avstrijski kancelar Doll-fu?=s. a kmalu nato je Nemeija izsulida svojeera predsednika ga. Tie'i Francija je like može: maršala mnistra Barthouja. maršala Hlndenbur-(zgubila tri svoje ve-Lrvanteva, zunanjega ki je tudi padel kot žrtev pod lesa atentata ob<-nem z našim kraljem, in bivšega ministrskega predsednika Foincareja. V ftnmuniji je padel kot žrtev političnega atentata ministrski pred-**c«lnil< Duca. zadnja žrtev razpaljenm strasti je bil pa mladi ruski politik Kirov. Tu 1: iz naših vrst je smrt pobrala mnogo odličnih narodnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih delavcev in delavk ter zasekala globoke vrzeli v naše javno življenje. Ob koncu leta sc klanjamo njihovim manom. te D. januarja je legel kot prv? v grob Šolski upravitelj v pokoju Karel Benedik, vzoren vzgojitelj in pedagog: — Isteera dne je zatisnil oči ključavničarski mojster Ivan Rebek iz Celja, mož, ki je s svojo neizčrpno podjetno*=tjo, stanovsko in narodno zavednostjo razgibal vse slovensko obrtništvo. — Tretji, ki je umrl na ta dan. za !ef od kapi. ;"e bil kazenski sodnik Mirko Korš:č. odličen pravnik ljubljanskega sodišča. — 1 fi. januarja so pokopali go Rozo Rohrmannovn, soprogo nulednesra ljubljanskega trgovca. — Ta dan je zatis-rtila eči tudi ca. Ivana Seunigova, rojena Kušar. starosti 71 let. — 2»». januarja je preminila znan ljubljanska gostilni-farska ca. Elizabeta Lovšinova. stara 76 let V Kamniku je 7. februarja zatisnil oči Vek osla v Benkovič, po poklicu farmacevt, ki 5o je tudi literarno marljivo udejstvo-val. — 14. februarja jc v Mostah umrl casluž . § isilsfci organizator Prane Zupan. -tar Ul let, a dva dni kasneje je prenehalo biti ziato srce Josipa Malenška, navdušenega Sokola, Nimroda in športnika, podravnatelja Kmetske posojilnice v ljub-Ijaui. — Prekmurje je zadel hud udarec s .-mitju borca za nacionalne pravice dr. Ivana Novaka, ki je 21. februarja za vedno zatisnj] oči. — V februarju je umrl v Ljubljani višji kontrolor in referent materi ■ : e službe prometno komercijalnoga oddelka ljubljansko železniške direkcije č, star o'Z let. — V Mariboru L' marca preminul dr. Franc Jankovič, ni zdravnik, sef OUZD in bivši minister narodnega zdravja. — Posledicam racije je 'J. marca v Zagrebu legel dr. Brnest Kobe, starešina Ijub-1. kega s rezkega sodišča, odličen pravnik in sodnik. — y najlepši moški dobi j> L5. marca za v« dno zatisnil oči inž. Ev-g d Poniž, pristav banske uprave, a istega dne nas je zapustil Hinko Laurenčak, — 11. marca je v visoki starosti S2 naoijonalni in kul-odličen gasilski or- oče šefa drž. tožilstva. Hrastniku preminul v let Ivan Sorčan, znan turni delavec-, pa tudi ga niza tor. V aprila je med prvimi legel v grob Inspektor finančne kontrole -Ivan Kosti, oče Ivana K os ti a, ki je umrl 2. aprila, a prav na ta dan je preminul tudi znani založnik in solastnik tvrdke Kleinmayer in Bam-berg Otmar Bamberg. 6. aprila je v najlepši moški dobi in ]«>t umrl Rihard En-gelsber.cer, eden naših najzaslužnejših de-lavcev na polju gasilstva, istega dne je pa pr'speia tudi iz Zagreba tužna vest, k: gostilničar Tomaž ni zli j. star G2 let. — Hud udarec nas je zadel 20. aprila, ko je po kratkem trpljenju izdihnil eden največjih slovenskih skladateljev pater Husrolin Sattner, istega večera je podlegel srčni kapi tajnik Zveze gostil-ničarskih zadrug Ante pintar. — IG. maja pokopali Pavla Blinca, svetnika železniške direkcije v pokoju. — Poleg Benko-viča smo izgubili druce^a slovenskega literata: 20. maja je umrl v Mariboru slovenski pisatelj Josip Kostanjevec. — V celjski bolnici je 24 maja preminul šolski uprav*- j v pokoju s Polzele Ifartia Zdolšt'k. a dva dni poznejt- v Mariboru Ivan Mikuš. okrožni sodnik in znan na-cijonaln' delavec. 4. junija je v Prasi zatisnil oči dr. Jindra Vaniček. dolgoletn' načelnik <*»'ške občo sokolske. — 7. junija so položili v prerani erob mladoea ah-solviranega jurista Borisa žirovnika, 12,. junija je pa zadel razna naša društva hud Udarec s «mrt;o *-n'r>šno znaneea nacijo-nalneca delavca Franceta Simčiča, ki je umrl v starosti 67 let. — Na Viru pH Domžalah je 12,. junija umrl znani indu--tr;jee Franc Majdič. — Svojo ljubezen do letalstva je plačal z življenjem naš prvi civilni pilot Janko Čolna*-, ki se je smrtno ponesreči na zagrebškem aerodromu 2*. junija. — Zadet od solnčariee je IS. julija preminul ljubljanski odvetnik dr. Jan-/« Novak, 23. julija je pa v Ptuju umrl javni notar Anton Carli. rodom Ljubljančan. — Istega dne je doletela tragična smrt Jožeta BričHa. prokurista Ljubljanske gradbene drnžlve. 2f,. julija je zaplakala vsa Slovenija, saj smo Izgubili enega naših največjih sinov: generala Rudolfa "Maistra, enega naših najboljših vojakov in tudi pesnikov. — 3. avgusta jc iztreala bela žena iz naše srede zobozdravnika dr. Alojza Praun-seisa, a 10. avgusta je legel v preran' *rrob nadarjeni kipar Ivan Jurkovič. — Istega .dne je preminul bivši minister in politik prof. Anton Sušnik. — 5. septembra je za vedno zatisnil oči znani ljubljanski trgovec Tcnae Vok. iz vrst trgov-stva je pa iztreala smrt 20. avgusta tudi uglednega veletrgovca .Turja Verovška. Dan pozneje jo našel smrt daleč od rodne grude seenocraf Narodnega gledališča Vasilij T "lian išče v. — 2.",. septembra «e je preselil v večnost bivši predsednik Pokojninskega zavoda Vekosiav Vrtovec. — V Celovca je v sep. umrl tam edini slovenski notar dr. Tevži Hafner. — Tudi v vrstah nov:narjev je zazijala vrzel, izgubil1 smo dragega tovariša Lojzeta Golobica, kulturnega urednika zSlovenca«, ki je umrl 20. septembra. — V Celju se je 31. septembra smrtno ponesrečil Jernej Veneru st. podstarešina Jugoslovenske gasilske zveze, odličen casilski organizator. — Grafično delavstvo Jugoslavije je zadala težka izguba s smrtjo Bogoslava JoSta tajnika SG-RJ. ki je umrl 1. oktobra. — 2 oktobra so Kamničani spremili na zadnji poti Rudolfa Debevca. upokojenega sodnega ofieijala, odličnega društvenega delavca. — IS. oktobra je po kratki in mučni bolezni preminul inž. Albin Cotič. — 21. oktobra je v Radovljici umrl Egidtj Scniffrer, sreskJ prosvetni referent. — V jubljani je po dolgem trpljenju izdihnil 29, oktobra mas. farmacije Jakša P,or-čič. — V gent Rnpertn na Dolenjskem je v nevebrn prenehalo biti zlato srce idealnega vzgojitelja Aleksandra Lunaoka. — V Šent Vidu nad Ljubljano so pa 6. novembra položil) k večnemu počitku prerano umrlega diplomiranega tehnika Toneta Kremžarja. — Zadet od srčne kapi je 23. t•' vembra nenadoma preminul Franc Kavčič, dolgoletni predsednik Zveze go-stilničarskih zadrug. — 10. decembra je umil nt svojem stanovanju \nton Gre-irore vzor dobrotnika ;n narodnjaka. — 1 ; decembra smo Izgubili našega prvega s'f i en: kega rudarskega srlavarja inž. Vlaka Strgarja, enega naših največjih radar-sk n strokovnjakov. — Istesra dne je za-trsnE za vedno oči ugledni ljubljanski tr-erovec Ivan Krivic star., a Istega dne na*1 je zapustil tudi uradnik Poštne hranilnice Metod Brezigar. Zadnja letošnja nedelja Težko je reči, ali si vsi dovolj goreče žele snega, da bi ga bili vredni Ljubljana, 31 decembra. Že včeraj smo pokopavali staro leto. Sicer ic pa res že čas in menda je edino pametno. da pokopljemo ter napravimo kri/ čez vse. Da, to ie edina modrost m k sreči smo vsi navdušeni nad nio. Vendar ne smete misliti, da pokopavamo staro leto kot pusta in da bo iutri pcpclnica. Pusta pokopljemo vsako leto, pa je vendar večno živ in upajmo, da bo tudi prihodnje leto več pustnih dni kot pepelničnih. To si pač vsi želimo od srca Kljub vsemu včeraj še nismo pokopali starega leta in čeprav ie bilo izrečenih /e prceei napitnic novemu — kajti po slanih božičnih dobrotah ic huda Žeja — smo vendar nekoliko zadovolini s starim letom. Samo hinavščina ie. da vzdihujemo, ker pač delamo bn< te dni bilance: da bi sc pritoževali, nismo imeli povoda vsa leta takozvane krize. Nasprotno, vsako staro leto smo se veselili, da bo prihodnje let t /e in še bolite Lahko si mislite, kako veliko ie bilo veselje, k^r nam je bilo že v starem letu nepopisno dobro Ra/umlii-vo ie torei. da smo se tudi včeraj veselili na račun imenitnega novega leta Seveda, nekobko prikrito, kajti dandanes človek ne sme h*ti niti pošteno vesel zaradi zlobnih jezikov. Zato ie razumljivo, d* se meščani tako radi umikajo iz mesta in da so tako veseli povsod, samo doma teče i/ niib čista ocet-na kislina zlasti ob ponedeljkih Včeraj jc bila zopet tako krasna narava, da se je Šmarna c»rn vprav Mbila pod množico prijateljev narave Domače, »interne* i/letne točke, n pr Cmd al' Ro/ntk smo seveda tudi včeraj »odkrili«« Število nriiateljev na-.ive rase, čeprav ni sne?a Meščani so zadovoljni tudi ? pomladnim solnccm o novem letu in ne smemo pno .šteti v zlo. da so 5e zdaj ganjeni nad kosovim žvižga- njem v Tivoliju. Nedvomno citate s pridržano samo. ker smo začeli govoriti o vremenu Baje si vsi žele snega ter spremembe vremena in se tolažijo edino z vsakdanjimi vremenskimi obeti, da bo snežilo. Ne moremo si kaj, da bi vam tudi ob tei priliki ne obljubili, da bo snežilo, čeprav se hodite tako hinavsko solnčit ter veselit solnca. Nekateri protnenirajo v smučarskih oblekah, kar je seveda prav. a srce boli človeka, ker so med sprehajalci tudi dame v pomladnih tančicah. Težko je torej reči, ali si torej žele vsi dovolj goreče sneg. da bi ga bili vredni, ali je pa samo moda. da vzdihujemo za njim kot device za ženinom. Yre-mcslovci so previdni, zato tudi neprestano napovedujejo sneg. saj bi bilo tvegano govoriti o pomladnih sapicah, ko roji vsemu svetu le sneg po glavi. Kronisti imajo izredno hvaležno nalogo, da danes ugotavljajo, kako krasno vreme je bilo včeraj. Zapisati je pa treba še, da je bila zadnja letošnja nedelja tako-rekoe dostojna v vsakem pogledu. Možje so se vračali domov kot v medenih dneh in nikomur se niso izmikala tla izpod nog. To so pa seveda najzanesljivejši znaki, da je bila nedelja dostojna in da bo Silvestrov večer šele drevi. S tem seveda ni rečeno, da se ne bomo drevi dostojno poslovili od starega leta. Tega postavljanja nas ne bo nihče učil i:i nihče nima pravice pripomnili drugega, kot da bo sijajno! Saj veste, dandanes je vse sijajno. Kdina sreča, da premoremo to, takorekoč sijajno besedo. Dovolite. da ugotovimo samo še to: Hoteli smo le napisati, da smo preživeli tudi zadnjo letošnjo nedeljo sijajno kot vse druge. In to jc vendar najvažnejše izmed vsega, kar lahko danes zapišemo. Pocenitev plina v Ljubljani Ljubljana, 31. decembra. Mestna plinarna se je odločila, da bo s 1. januarjem zni/ala cene plinu. Omogočiti hoče rabo plina v še večji meri posebno onim, ki so ga že doznaj uporabljali. Cena bo znižana skoro za polovico in sicer za ves tisti plin. ki sc porabi v enem in istem gospodinjstvu več kakor v istem mesecu lani. Ako je n. pr. katera stranka porabila v mesecu januarju L l(>->4 10 cbm in je zato plačala brc/ najemŠčine plino-mera 24 Din, v letu ll>35 pa porabi recimo 3(1 cbm. ne bo plačala za to množino plina po sedanjem najnovejšem znižanju Din l2o. temveč le Din 74. To določilo za znižano ceno plina velja za vse leto 1935. Račune bo plinarna i/stavljala vedno tako. da bo lansko potrošnjo plina zaračunala po stari ceni (brez stalne pristojbine), povišano porabo pa bo zaračunala po novi tarifi Din 1.25 za cbm. Iste ugodnosti, kakor jo ima po tej določbi mali porabnik plina, ima tudi veliki odjemalce, ker mora računati, ako postavi ali preuredi stroje, ki jih je dozdaj kuril s plinom, na plin. da bo plačeval plin le po Din 1.25 t. j. po tako nizki tarifi, kakor oddaja plina nobena druga plinarna Sove stranke, ki *e prijavilo v 1. 1933, pa dobe znižano ceno za plin, ki se porabi: a) pri gospodinjstvu nad 30 cbm mesečno, b) pri obrtu nad 150 cbm mesečno in c) pri industrijskem onra-tu nad 500 cbm mesečno. Mestna plinarna upa, da se bo zaradi tega znižanja potrošilo mnogo več plina in bo po potrošnji tudi uredila cenik ^a leto 1936. Francoski bojevniki v Jugoslaviji Že na meji na Rakeku, posebno pa v Ljubljani, so bili prisrčno sprejeti Rakek, 31. decembra. Francoskim bojevnikom so že pri prestopu naše meje na Rakeku priredili prisrčen sprejem. Iz Ljubljane so se jim peljali naproti za glavni odbor dobrovoljcev "\ la-dimir Perše, kot zastopnika zveze invalidov Kovačevič in Gjetovič iz Beograda, za ljubljanske dobrovoljce Prinčič in Prežel j. za rezervne oficirje Turel. za ljubljansko organizacijo invalidov pa Osana, Stefc, Tome in .Mirtič. Točno ob 33.19 jc vlak z gosti privozil na postajo Rakek. Že dolgo pred prihodom vlaka, sc je navzlic pozni uri zbralo na kolodvoru veliko število prebivalstva s predsednikom občine g. Tavčarjem in predstavniki oblasti na čelu. Pred peronom so se razvrstili krajevni bojevniki, poleg teh pa gasilska godba. Ko je privozil vlak, jc godba zaigrala slavnostno koračnico maršala Focha. Občinstvo je navdušeno vzklikalo solunskim bojevnikom, ki so, vidno presenečeni in veseli lepega sprejema, živahno odzdravljali. Večina francoskih gostov je na čelu s predsednikom »Poilus dOrient« g. .Marcom Hcrautom izstopila iz vlaka. Goste je v slovenščini pozdravil predsednik občine g. Tavčar, za njim pa je nagovoril solunske borce v francoskem jeziku prof. J. pre-zclj, ki je tolmačil čuvstva vseh bojnih organizacij dravske banovine in jim želel dobrodošlico na bratskih jugoslovenskih tleh. Z željo, da bi dragi sobojevniki, ki so nam pomagali osvoboditi jugoslovenske pokrajine, nudili pomoč tudi pri ustvarjanju nove oživljene Jugoslavije, jc govornik z vzklikom na francosko-jugoslovcnsko prijateljstvo končal svoj nagovor. Predsednik g. .Marc Hcraut se je ginje zahvalil in je med siinim navdušenjem objel prof. Prezlja. Godba je zaigrala marseljezo in našo državno himno. Solunski borci so vstopili v vagone, nakar se je vlak začel ob velikih ovacijah občinstva pomikati proti Ljubljani. Prisrčen sprejem v Ljubljani Ljubljana, 31. decembra-Ljubljana je snoči na najsvečanejši način sprejela francoske bojevnike, ki so se ramo ob rami burili s hrabro srbsko armado na solunski fronti in povzročili velik preobrat v svetovni vojni. Polue d'Orient, po številu, so se pripeljali v Jugoslavijo, da ^e poklonijo manom našega velikega blagopokojnoga kralja in so jih že pri prestopu naše meje na Rakeku sprejeli domačini in zastopniki naših bojevniških organizacij, ki so se jim odpeljali naproti. Navzlic pozni uri je bil tudi sprejem v Ljubljani zelo prisrčen« Kolodvor je bil okrašen z našimi -n francoskimi trobojnicami. Na peronu je bila postavljena častna četa ter večje Število častnikov, zastopana pa t*o bila vr;a naša obrambna in nacionalna društva. Gosta megla je zastirala slovensko prestolico. ko je brzovlak ob 0.31 privozil na postajo. Vojaška trodba je zaigrala marseljezo, no kolodvoru pa je odmevalo navdušenih klicev: -Vive la France*. >Živela Franeija!-- Komaj so francoski gretje izslopHi iz vlaka, so jih obkrožili njihovi jugoslovanski bojm tovariši ter jim izrekli dobrodošlico na jugoetovejnedeih tleh. Prvi je drage goste pozdnwil general Pekie v imenu vojske ter v imenu častnikov, podčastnikov in vojakov ljubljanske garnizije. Za francoske bojevnike se je zahvalil predsednik Poilus d'Orienla 2- Marc lleraut. Nato je izrekel francoskim eoslom dobrodošlico v imenu solunskih borcev-dobrovoljcev ter nacionalnih oruanizacii v Ljubljani g. Jeras ter jih prisrčno pozdravil kot sobojevnike, ki so 6e ramo ob rami borili za našo svobodo. Izrekel jim je zahvalo ?a hrabro pomoČ *in je končal svoj pozdrav z vzklikom: »Vivenl le?; Poilus d'Orient!: V imenu mestne občine je pozdravil francoske bojevnike podžupan pro- Fesor Jare. nakar je v imenu Narodne odbrana nagovoril francoske bojevnike dr-Jug. ki je rekel, da je skupno prelita kri za vedno zapečatila bralstvo obeh narodov-7.i\ govore rn prisrčen sprejem se je ponovno zahvalil g. Marc Heraut, ki je izjavil, da se s svojimi tovariš: počuti spričo tako bratskega sprejema srečnega, zlasti pa. da ga pozdravljajo baš nekdanji boni s solunske fronfe. s katerimi iih vežejo najpri-rč-nejši spomini. T/.razil je svoje zadovoljivo, da r»e bodo na povratku zopet ustavili v Ljubljani in prebili neka i ur med ori fa tel j i z bojnih poljan. Svoj govor ie z^kliučil s slovenskim vzklikom 2hela Jugoslavija*. ot> neprestanem vzklikanjn mno7>. ki ^o IvoHle f^an'-o-kim Lro=Tom go^t špalir. r V i -ve la Fmnce, -'n Živela FraociH Vr veni In Poilus d'Orient'. so francoski gostje odšli v vseh linhlianskfh večjih hotelih pripravljena prenoFiSr«. Francoski boievn'ki nosijo č» .sehni nad 100 prnporov evojih or-gantvneft. S Francozi nehaje tu Ti oos^b^n nornčeva!fV Oro~. Petit MarsseillaiStK .Terome Odhcd ir, Ljubljane Z glavnega kolodvora so odšli dragi gostje ponoči v skupinah v botele, in sicer v Metropol, v Union in k Slonu. Nekateri so posedili še malo v kavarnah, v prav živahnih pogovorih s svojimi spremljevalci, nato pa so odšli k počitku, da se okrepe za nadaljnje potovanje Pavi so bili pokonci že na vse zgodaj. Hoteli so si, čeprav le bežno, ogledati mesto. Pred hoteli so se jim pridružili mnogi Ljubljančani, ki obvladajo francoščino, da jim tolmačijo to in ono. Med borci s solunske fronte je mnogo fotoamaterjev. ki so s svojimi aparati posneli navzlic jutranji megli tO ali ono zanimivost. Pred °, so se zbrali vsi francoski gostje s svojimi damami pred poslopjem glavnega kolodvora, nakar so stopili na peron, kjer so jih pričakali zastopnik vojske, komandant mesta brigadni general g. Pekič. francoski konzul g. Remerand, zastopniki dobrovoljcev gg. prof. Prezelj. Prinčič m drugi, podnačelnik SK.I .leras. zastopnik invalidov g. Mirtič, ravnatelj Zveze za tujski promet g. Pintar in pa zastopniki raznih narodnih organizacij in društev. Navzlic že doslej dolgi vožnji so bili francoski gostje kar najbolje razpoloženi in niso kazali ni-kakc utrujenosti. Z baretkami na glavah in z raznimi jugoslovenskimi znaki na prsih ter žalnimi trakovi na levi reki so se živahno kretali po peronu, dokler ni privozil vlak, sestoječ iz vagonov I. in II. razredi, v katere so vstopili, da nadaljujejo vožnjo do Zagreba, v Beograd in do cilja na Ople-nac. kjer počaste spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Slovo, prisrčno in navdušeno ,je sledilo malo po 9. Ko sc je pričel vlak z dragimi gosti pomikati, je zaigrala vojaška godba marseljezo in množica Ljubljančanov, ki se je bila zbrala na kolodvoru, je navdušeno vzklikala: Vivc la France! živela Francija! V odgovor so se takoj začeli prav tako gromki odzdravi \ ive la Vougoslavie! Živela Jugoslavija! Sele, ko je vlak izginil v daljavi, se je množica, ki jo je zajel na trak filmski aparat iz vagona francoskih gostov razšla in da se zopet zbere dne 3. januarja, ko se borci s solunske fronte vrnejo in ostanejo v Ljubljani nekaj ur. V Beogradu in na Oplencu V Zagreb so se pripeljali francoski gostje ob 12., v Beograd prispo ob _?<). 13. Povsod med vožnjo jim pripravljajo prisrčen sprejem, pri katerem sodelujejo oblasti, vojaške in civilne ter tri organizacije FlDAC-a (združenje rezervnih častnikov in vojakov. Zveza vojnih invalidov in Zveza dobrovoljcev), ter ostale naše nacionalne in kulturne organizacije. I. januarja odidejo posebni odposlanci francoskih bojevnikov ob 7. zjutraj na Avalo, da polože venec na grob neznanega junaka, glavni del gostov se pa odpelje z vlakom ob 8.15 V Mladenovac. V Mladenovcu bodo sprejeli in pozdravili francoske bojevnike bivši šumadinski bojevniki, nato se pa odpeljejo z avtomobili in avtobusi na Oplenac, kamor pridejo ob 10.15. Na Oplencu se bo vršila spominska svečanost na grobu blagopokojnega kralja, nato bodo pa francoski bojevniki položili umetniško izdelano palmo, visoko 2 m, iz brona in pozlačeno. Na »mhu boste govorila gg. Marc lleraut in Ljuba Stefanovič. Ob 12. bo za goste kosilo v hotelu na Oplencu, po kosilu si bodo pa francoski bojevniki ogledali kraljevska posestva, V Beograd se vrnejo (»b 17. popoldne. V sredo 2. januarja si bodo od «S. do 11. dopoldne ogledah Beograd (Kalemegdan, most Kralja Aleksandra, Topčider, gardni dom. francosko šoVo. Dedinje, ustanovo »Kapljo mleka"). Ob 11. se bo vršila na beograjskem francoskem pokopališču spominska svečanost in bodo zastopniki jugoslovenskega FIDAC-a položili venec. Na pokopališču bo tudi impozantna manifestacija. ki se je bodo udeležili razen odposlancev naše slade tudi francoski poslanik z vojaškim odposlancem in častniki, zastopnik mesta Beograda, oddelek vojske s čeladami in zastavami, francoski romarji in vse naše bojevniške in kulturno-nacionalne organizacije. Ob 12.30 bo po svečanosti na pokopališču sprejem v Društvu prijateljev Francije. Ob 3. popoldne bodo francoski bojevniki defilirali v povorki z vsemi zastavami skozi mesto. >palir na obeh straneh bo tvorila mladina beograjske sokolske župe in narodne odbrane. V povorki bodo tudi naši bojevniki s svojimi zastavami. Defile poj de od Kalemegdana do starega dvora, kjer bo francoske bojevnike sprejel knez-nainestnik Pavle v veliki dvorani starega dvora. Po tem sprejemu bo glavne odposlance francoskih bojevnikov sprejel g. Bogoljub Jevtič. predsednik vlade in zunanji minister, nato general P, Živkovič, minister za vojsko in mornarico, in načelnik glavnega generalnega štaba g. N'edič. Ob IS. bo francoski poslanik sprejel francoske bojenvikc v poslaništvu, ob 2<>. uri bo pa poslovilni banket bojevnikom v dvorani Oficirskega doma, Francoski gostje odpotujejo iz Beograda ob 23.23, v Zagreb pa pridejo v četrtek 3. januarja ob 6.43. Na postaji bo sprejem kakor pri prihodu, nato si bodo pa ogledali Zagreb in bodo sprejeti v francoskem institutu. Dopoldne bo njim na ča>.t kosilo v hotelu Fsplanadu, ob 11.45 pa odpotujejo v Ljubljano. V Ljubljano se pripeljejo ob 15.45 in ostanejo tu dve uri: v tem času se bodo svečano poklonili pred grobom Napoleonovega vojaka, \/. Ljubljane se odpeljejo ob 17./0 na Rakek, potem pa čez Italijo domov v 1 l.tu- cijo. Francoskim bivšim bojevnikom bodo ob njihovem sprejemu izkazane vojaške častij pri _teii sprejemih bodo sodelovali tudi aktivni častniki. Sprejemni odbor je sporazumno z organizacijami nacionalnih društev ukrenil \ sc potrebno, tla ho sprejem na-ših francoskih gostov kar najimpozantnejši in tla bo itn«. I značaj dostojanstvenosti, kakršnega niora spričo namena in dobe nacionalne Žalosti tudi imeti. Pri številnih nadlogah žeiiNkepja spola povzroči »Franz Josetovu« jrrenčica naj« boljše olajšanje. Spričevala klinika :x\ bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jeaefo ve« vode zlasti pri otroenicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefo\a« pcoflaj se dobi v vseh lekarnah, diogerijah in špecerijskih trgovinah. Živalca" n Ljubljanu. JI. decembra. Pred prazniki je i/šla IZ štev. »/.ival-CC«, lista za pospeševanje reic malih M« vali, ki ga i/daja Društvo rejce\ malih vali »Živalca« za dravsko banovino v Ljubljani. Novi trg št. 5. Kakor v prejšnjih, tako bo tudi v tej številki našel rejec perutnine, kuncev, golobov in ptičev dosti strokovnega branja, kar mu bo brcadvom-no koristilo pri reji in odgoji malh koristnih živali. Gospodinji ni potrebno več povpraševati sosede, kdaj in kako bo nasadila itd. To skrbi urednik »Živalce«, k, obširno opiše vsa perutninarjeva opravila /a \s;K posamezen mesec Inž. \\ enko opisuje 1 ast-nosti štajerske kokoši, hoteč prepričati vse naše perutninarje. da je Stajerka pr;n -.>. prav naša domača najboljša kokos, bodisi kot nesnica ali pa klavna žival, ("l.mki tega strokovnjaka so zelo poučni in zai vi, le škoda, da mnogi rejci nimajo teua lista. Prav v vsaki štev. »Živalce*: je uvrščen kakšen daljši članek g. in/. Venka. Te dni izide pri Kmet. matici njegova k n j i ga: Kmetijsko kokošarstvo, ki jc bila /a kmečke prilike prav nujno potrebna. Adolf Stresen opozarja rejce domačih kuncev na prehrano dotgouscev po/inii. Ca. Ljudm la Svetlova podaja nekoliko receptov o pri« pravijanju kunčjega mesa. ( >c\ rt kunce, kunec v papriki, kunec z gobami, kunec v omaki, kunčji golaž in kunčji ri/ot bo morda že v tem letu po zaslugi »Živalce« na jedilnih listih naših restavracij In hotelov. Zakaj pa ne? Ca rad obira razvajen Parižan kunčje stegno, zakaj bi se »Žival-carjK da je kunčje meso najfinejša deli-kal esa. Kakor doznavamo, se kunčje meso. napravljeno na najrazličnejše načine, vsak dan servira gostom v gostilni iv. Vidmar na Sv. Jakoba triju 5. Znan gojite!j ptic Vidmar H Zelene jame opisuje: Kako spremenimo barvo ptičjega perja? N. pr. kako vzgojimo rdeče, oranžne, sive kanarčke. Miha PcČOVnik nadaljuje članek o golobih, koburških Škr-jancih in Rorentincih, ki so poznani p~i nas pod imenom: štajerski golob je in so jih gojili naši predniki pri nas že prt \ 100 leti. Tn šc to in ono zasledi bravec v tem listu. Vsak gojitelj in ljubitelj i iS h malih živali bodi član društva »Žival Priznati pa moramo, da se društvo pod predsedstvom g. Lapa sijajno razvija. Le tako naprej tudi v novem letu! Članarina znaša 36 Din na leto in se lahko plača v dveh obrokih. List »Živalca« izhaja vsak mesec. Urejuje ga učitelj Paljk. ZVOČNI KINO -SOKOLSKI DOM« V nJski. — rel^ion S3-81 Razkošna modema pravljica PRINCESA NADJA s Claudette C olbrrtovo in Trldrikoiii Murc-honi Predatave v torek ob 3., 5., 7. in 9 v sredo in četrtek ob 7. in 9. uri Dopolnila Paraineiiiilovn šatofevai in nov zvoeni ImIiiIIi IVide Annv Ondra: \ RSKI.A .\.\SLi;UM(.\ SOKOL — Sokolsko društvo Ljubljana lil obve- Šca svoje čianesvo, da s«- ho vršila redna letna glavna skupščina I po pravilih določenim dnevnim rodom dce20l januarja 1933 ob 9. uri dopoldne v društveni telovadnici na TVraevi c^sb. Eventualne predlog In nasvet« s strani članstva je v sin .-lu diu- Stvenfh pravil predložiti društveni upravi 14 dni pred dnevom glavne skupščine. Posebna vabila s.* ne bodo izdala. _ Uprava. — Bešifaiea Sekal« Vič. PrednjaŠkj zbor Viškoga Sokola prirodi jutri ob pol 16L v dvorani Sokolskeca 'loma boJUčnice /a ivo jo deeo in naraščaj Pri boštcnici sodeluj*' lutkovni odsek, kj bo vprizori] primerne mladinsko lutkovno predstavo, sledile bodo deklamacije in r»°tjo. nakar bo nofiOStitev I čajem in pecivom« Vabimo k božičnici v#=e članstvo in prijatelje naše mladine, zlasti pa starše, da skupno s svom deco preživijo nekaj veselih ur. Veem darovalcem, ki <=o darovali razno blago za božienfeo. Izreka Sokol svojo toplo in bratsko zahvalo. _ V Sokolskim domu n,i Viča prirodi drevi ob -0. marljivi SK R«*ka svoj Sil-vestrov veeer z z<»Jo bogatim m pestrim sporedom. Po sporedu polnočna alegorija, nato pa ples. Sodeluje prvovrsten jaza; Ya-bimo! — Sekaj Ljubljana II. obveS i tvojo č!an*dvo. da bo redni občni zbor IŠ, januarja 1969 nb pni 20. v telovadnic] realne gimnazije v Vetrovi ulici. K»*r bo lo na dnev< nom redu važna vprašanja, zlasti glede si-dave Stokelskears doma v Trnovom, je sa 'sakogar ndVleiba oastna dolžnost, ('lan-»dvo nadalje opozarjamo, da čimprej poravna članarino za Irto^nie lofo in to ras pred obr-nim zborom. k»ir bi bita 5?cer dru-slvena uprava prisil iona vse li?to, ki ne bodo članarine plačali, črtati. Zdravo! VESELO IN SREČNO NOVO LETO. Danes od 4., 7.15 in 9-15 uri zvečer, jutri ob 3.. 5.. 7.15 in 9.15 uri. premiera! Najveselejša in najzabavnejša DUNAJSKA KOMEDIJA z vsem sijajem, z dunajskim humorjem, ve-lefiim, o katerem bo govorila vsa Ljubljana! Film, ki je navduševal mesece in mesece vsa velemesta in se je izreklo, da Je malo tako veselih in zabavnih operet kakor je ta Kot dopolnilo nov Paramountov tednik, ki prinaša med drugim: Pariš, nogometna tekma Jugoslavija : Francija, 40.000 gledalcev. Predprodaja vstopnic od 11. do %13. in eno uro pred prvo predstavo! Rezervirajte si vstopnice na telefon 21-24 Elitni kino Matica katheY77wiuy nagv^fmtku TEUEFON 2124 DNEVNE VESTI — Srečno novo leto/ Uredništvo in uvravništvo »Slovenskega c?! ar o da" _ Pravilnik a posojilih SUZOaVa odobren. Ravnateljstvo SUZOR-a je imelo le dni ^ejo in na nji je sklenilo naprosili ministra socijalne politike in nerodnega zdravja naj bi spravil v finančni zakon za novo proi'ačuiicko kdo odredbo, da bi se ustanovile namesto dosedanjih treh privatno društvenih bolniških blagajn blagajne za zavarovanje privatnih nameščencev, čijih okrožni uradi SUZOR-a bi skrbeli za zavarovanje delavcev za primer bolezni, nesreče, onemoglosti in starosti. Obenem bo ravnateljstvo zaprosilo ministra, da odobri izpremembo pravilnika zagrebškega Merkurja. Na seji je bil odobren pravilnik o načinu podeljevanja dolgoročnih hipotekam i h pos-ojil. SUZOR bo dajal, na obligacije, izstavljene ]»o ol>stoječib zakonskih določbah samo proti vknjižbi na prvem mestu in proti izrecni obveznosti, da se zastavljene nepremičnine brez dovoljenja SUZOR-a ne smejo odtujiti ali prenesti. Odplačilo dolga lahko traja največ -M) let, obresti bodo znašale ,s °.o in se bodo plačevale pol leta naprej. Zagrebški Merkur je zaprosil za ]>osojilo l,3O0.uO0 Din za zgraditev sanatorija. 2e prej je dobil Merkur posojilo v znesku 2.700.000 Din. — Tečaj za smučarske vaditelje, namenjen profesorjem in učiteljevu narodnih šol, ki ga je razpisalo ministrstvo za telesno vzgojo naroda, strokovni odsek, je bil razpisan za čas od 22. decembra do 15. januarja- Kljub temu pa, da se je prijavilo za ta tečaj tudi iz dravske banovine lepo število zanimancev, so le-ti še do dane* brez informacij, ki bi jim pojasnile točno, kakšna ie usoda tega tečaja d>aje se sploh ne bo vršil. Xe samo zaradi pomanjkanja snega, tudi drugi vzroki — izpremenjena politična situacija, krediti — se navajajo, ki postavljajo tečaj na tehtnico. Tudi mero* dafni činitelji v Ljubljani ne vedo ničesar določnega, pa bi bilo zato prav, da ©e vendarle pojasni, kako in kaj je s tem tečajem. Kakor izvemo, je sekcija JU U že intervenirala v Beogradu s prošnjo, da ministrstvo to perečo zadevo na ta ali oni način uredi. — Vpokojitev. Z odlokom kr. banske uprave primorske banovine je bil vpokojen g. Z u b i n Peter, rmdstražar v Splilu. _ Za odpravo trošarine na vino. Zveza dalmatinskih vinogradnikov se je obrnrla na banski svet primorske banovine z obširno spomenico, v kateri zahteva odpravo trošarine na vino. Češ da bi se s tem trgovina z vinom močno Poživila. — Tvornice cementa prete z ustavitvijo obratovanja. Spor med splitskimi tvorniea-mi cementa in delavstvom še ni poravnan. Lastniki tvornic so obljubili zahtevo po kolektivni pogodbi in zapretili delavstvu z ustavitvi io obratovanja. Veselo SILVESTROVANJE V KAVARNI ODEON Dobitek živ prašiček! —Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, deloma oblačno, zmerno hladno vreme. VČerai je znašala najvišja temperatura v Splitu 11. v ^koplju 6. v Mariboru in Zagrebu 5. v Beogradu 4, v Ljubljani 4.4. v Rogaški Slatini 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 772.1, temperatura je znašala —0.8. _ Glasbena revija »Zbori«, ki jo je letos že deseto leto izdajalo pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon« v Ljubljani in jo urejeval Zorko Prelovpe, izide menda v decembru noslednpč, kaiti izhajanje v prihodnjem letu zaradi težkega gmotnega položaja br^z podpor {e popolnoma izključeno. Društveni odbor bo za subvencijo potrkal n?. merodefnih mestih. Ako brez uspeha, je Usoda >ZbOTOV« zapečatena. Naročnik?, ki še niw pornvnali naročnine za letos, nni to -tore. Poštno ček. račun lista je 12134. — iZhori«. Revija nove zborovske glasbe, ureja Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubilanski Zvone v Ljubljani-Letnik X-. Št- 6-, vsebina elasbeneea dela: C- Šedlbauer- Ujedinjena domovina; Z. Prelovec: Slovo pod okencem, moška zbora; J. M Brnobič: J°dna draea; A. Job^t: Pomladna, melarra zb<">ra. Vsebina kniižev-nega dela: Pesem. Viktor Parma. 0 Zbo- rih (radio predavanje). Rubrike. Iz naših organizacij in društev. Koncerti, Novosti, Razno. Listnica uredništva in upravništva, Kazalo. Uprava prosi lepo naročnike, ki so zaostali z naročnino in vsa pevska društva, ki so pozabila, da ni«so plačala naročnine in prejeti notni materijal, da svoji obveznosti čimprej zadoste. Poštni ček. račun >Zbo-rovc je št. 121 ?.4- _ Zahvala. Zahvaljujem se gospodu primanju dr. Blumaunerju za nadvse uspelo operacijo žolčnih kamnov moje žene in matere družine. — Kariž. — Za novoletna voščila uporabljajte Ciril Metodove razglednice! Podpirajte CM družbo! 789-n — Zagoneten umor starke. V Osijeku je bila v petek zvečer umorjena 68 letna trgovčeva mati Katarina Miokovič. Našli so jo v sobi v mlaki krvi. Bila ie še živa. toda kmalu je izdihnila. Morilec jo je udaril dvakrat tako močno po glavi, da ji je počila lobanja. Miokovičeva je bila sicer ugledna, toda ne posebno bogata in zato je njen umor zagoneten. Morilcu očividno ni šlo za denar. Kakor vsako leto, bo tudi letos najlepše silvestrovanje pri Slamičr Iz Liuhliane —lj Za docenta na medicinski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. je imenovan dr. phil. tech. in med. Ladislav Kline, dosedanji asistent in privatni docent. —lj Dobrodelna prireditev mestne občine ljubljanske bo kakor običajno vsako leto tudi letos v korist revnih, in sicer na pustno soboto dne 2. marca 193& Vsa društva in korporacije se naprošajo, da upoštevajo ta datum in ne prirejajo na ta dan veselic in nodobnih prireditev, ker bi utegnile konkurirati tej dobrodelni prireditvi. —lj Himen. Včeraj dopoldne sta se v cerkvi o. o. lazaristov poročila g- gimnazijski profesor Pavel Sušnik iz Škofje Loke in gdč. Mira Novakova iz S t. Vida pri Lukovici. Poročne obrede ie opravil g. župnik Fr. S- Finžcrar; poročni priči pa sta bila strica g. lekarnar in mag. nhar- R-Snšnik in g- arhitekt Mihailo Osolin. Med obredom je zanel operni tenor g. Oostič-Pnrok-p se ie udeležilo mnonr0 bivših šolskih tovarišic neveste, maturantk abituv^ientk IT. državne realne gimnaziie. Bilo srečno! —lj Obe gledališki predstavi se pričneta drevi ob 21«, na kar oi>ozarjaino občinstvo. Veselo in srečno novo leto! Z. K. D. film PASJEGLAVCI Dramatična kmetska borba za staro pravdo. Predstava ob 2. popoldne, jutri predstava oh 11. uri dopoldne. Vstopnina: 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. —lj Vojaška iglasitev. Mestno poglavarstvo v Ljubljani poziva potom razglasa k vojaški zglasitvi sledeče obveznike: 1) Vse, v Ljubljano pristojne mladeniče, ki so rojeni 1915. leta in pa one, rojene v letih 1914, 1913, 1912, 1911. 1910, £909 in 1908. ki doslej ali sploh še niso bili pri naboru, ali pa so bili pri dosedanjih naborih oglašeni za začasno (privremeno) nesposobne. 2.) Vse, v Ljubljani bivajoče, pa drugam pristojne mladeniče, ki so rojeni v letih 1908 do 1915. 3.) Vse obveznike do 50. leta starosti, ki se vodijo v evidenci kot sposobni, a se čutijo dejansko za nesposobne za morebitno izvrševanje vojaš1: s službe. 4.) Vse mladeniče, ki so rojei.i 1917. leta. Podrobnosti zglasitve so razvidne z razglasov, ki so nalepljeni po mestu, zve pa se zanje tudi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7'1. Kdor bi se pravočasno ne zglasil. bi bil zasledovan in kaznovan i>o obstoječih zakonskih predpisih, kakor da se odteguje zakoniti voj. dolžnosti. Za pravočasno zglasitev odgovarjajo tudi starši, sorodniki, varuhi, stanodajalci in službodajalei prizadetih obveznikov. —lj Danes Silvestror večer Ljubljanskega Zvona na Taboru bo razveseljiv ne a-mo radi prvovrstnega sporeda, temveč bo na razpolago dovolj tudi vseh drugih dobrot po zelo zmerni ceni. Po pomoči ples! Vsi na SILVESTROVANJE v gostilno „PRI PANJU", I-JUBLJANA, Vegova ulica štev. 10 Se priporoča TONE HUC. —I j Lutkovno gledalište Sokola I. na Taboru priredi na novega leta dan, 1. 1. 1935 slikanice: 1. Sv. trije kralji, enodejanka; 2- Božična zgodba, enodejanka; 3. Dolgi, Široki, Bistrooki, športniki. Cene: za dečo: stojišča 1 Din. sedeži 2 Din; za odrasle: stojišča 2 Din, sedeži 4 Din. K obilni udeležbi vabi odbor. —lj Javno smetišče pod Boinikom. Na Lasnikovem posestvu, nasproti vili »Zla-ticac, odlagajo nekateri mestne smeti. Radovedni smo. ako je odlaganje dovolil mestni fizikat, o čemer dvomimo, ker prostor, ki je najlepši del Ljubljane, nikakor ni uporaben, niti primeren za napravo javnega smetišča. Prosimo, da poklicani faktorji preprečijo nakopičenje smeti na tem mestu. —lj Združenje gostilnifarskih podjetij v Ljubljani obvešča 6voje članstvo, da je danes, na Silveetrovo. taks prosta policijska ura za posere vinotočev do 11. ure. za redna gostilniČarska pod tet ia do 3. ure. a za kavarne do 4. ure zjutraj. —lj »Hčerki njene ekscHenee«, izvrstno veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču jutri 1. jan. 1935 oh 20.15. Igra je zelo zabavna in je dosegla pri vseh dosedanjih vprizoritvah nenavaden uspeh. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra- Kdor se hoče od srca nasmejati, naj poseti predstavo. Občinstvo naj kuni vstopnice že v predprodaji od jutri dalje. —lj Emonski ud, ki je prav za prav rimski, kot oni na Mirju, v Vegovi ulici, ni baŠ v dobrem stanju Stiki med kamenjem niso dovolj dobro zapolnjeni z dobro malto, zato se kamen lušči Sicer ima zid zaradi tega tem bolj starinsko lice, vendar je glavno, da bi bil trden ter solidno popravljen. —Li Očala, daljnogledi barometri, fotoaparati itd najusodnejši nakup pri Pr. P. Zajcu, izprašanem optjku. Ljubljana, Stari tre 9 CVniki brezplačno. Veselo in srečno novo leto! Samo Se danes ljubljenec publike RAMON NOVARRO v premieri LOTOSOV CVET To je film, ki nam pokaže, kako se kitajsko dekle prodaja, da s tem pomaga domovini. Film je režiral Cla-rence Brown. režiser filmov G. Garbo ZVOČNI KINO IDEAL Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer, jutri ob 3-, 5-, 7. in 9.15 uri zvečer. Mladina brez vzorov V splošnem tvori mladina kader nezaposlenih, armado ljudi brez določenih življenjskih smotrov Ljubljana, 31- decembra-Na mladino vee zidamo, vsaj v besedah-Mladina je bila vedno most med preživelim in porajajočim se; mladina je bodočnost, stopa v življenje, dočim se mora zavedati zrel. še aktiven mož, da že izstopa iz njega ter da prepušča svoje mesto mlajšim, ^oda tudi na mladino ne gledamo e posebno skrbjo kot sploh dandanes živimo kljub vsem skrbem bolj iz dneva v dan. Čeprav si laste neke pravice na vzgoji mladine in čeprav se mladina Šola ter pripravlja na življenje, vendar dorašča kolikor toliko prepuščena sama sebi — tako osamljena, kot še morda ni nikdar bila. In menda niso bile Še nikdar mladini poti v živlienje tako tesno zaprte, kot so dandanes. Stari pa še vseeno zidajo na mladino, ki so ji dejanski nasprotniki, ki se je boje, da bi jih ne izpodrinila in ki ji ne morejo nuditi nobenega vodiča v življenje, ker so sami brez vzorov in ker so zbegani nad pojavi novega časa. Mladini je dandanes zaprta pot v aktivno življenje — kruha ni za njo. Pač so še šole. ki pa tudi niso splošno dostopne, toda te šole so Ie pomnoževalnice nezaposlenih. Kako naj vidi mladina vzor v delu, v poklicu, ki se zanj pripravlja v ?olah. ko prej ali slej sprevidi, da v življenju ni nobenega idealizma in da so življenjski vzori zgrešeni, nedosežni? Brez vsake statistike se lahko prepričamo, da je največ nezaposlenih mladih ljudi. V industriji je sicer težnja, da nadomeščajo starejše moči s svežimi, mladimi, a v splošnem tvori mladina kader nezaposlenih, armado ljudi brez določenih življenjskih smotrov ter vzorov-Mladina, že po naravi aktivna, je obsojena v pasivnost, ki jo ugonablia enako, kot stradanje. Kako bi naj zastavili tej mladini, ki stoji pred življenjem, kol berač pred zaklenjenimi vrati, vzore, kako bi jo naj navduševali za nekakšen idealizem starejši, ki se ne zavedajo strašne usodnosti hiranja mladine? Ali se ne zdi kot norog, če starejši govore, da je mladina naša bodočnost, naš ponoa, ko ji dejansko nasprotujejo in se povsem nič ne brigajo za njene težnje ter celo dopuščajo, da hira od lakote!? Na drugi strani se opaža, da se mladina odvrača od duhovnih vrednot, ne glede na to, ali je pot v življenje posamezniku odprta široko ali ne- Mladina daje prednost tako zvani telesni kulturi pred duhovno kulturo. Ne bil bi pravilen odgovor, če bi odgovorili, da se mladina utrjuje raje fizično kot duhovno zaradi tega, dat izrabi previšek sil, da se pač udejstvuje, v kar jo sili narava. Dandanes 6e toliko naglasa antično geslo, da je v zdravem telesu zdrav duh. Ne smeli bi pa pozabiti, da tudi česce ni zdrav duh v zdravem telesu in da zdravje duha ne zavisi le od športnih rekordov in vaj. Pa tudi zdravje telesa ne zavisi samo od telovadbe. Napačno bi bilo misliti, da bo mladina zdrava ter sposobna za življenjske naloge. Če bo 6amo vadila telo za telesne napore, hranila in oblačila se pa ne bo primerno. Se bolj napačno je vzgajati mladino v ljubezni do sporta, ne pa tudi v ljubezni do dela; ne smemo pozabiti, da je delo lahko idealen sport, ki pravilno krepi mišice in utrjuje človeka tudi moralno, mu budi samozavest ter ga nauči samostoinega mišljenja. Niso vsi antični vzori klasični in povsem v nasprotju z duhom časa je, če gojimo veselje do sporta, do poklicnega dela pa ne, če celo budimo mržnjo do dela, kot so jo v starem veku. Čeprav se zdi, da bi lahko dolžili v tem pogledu mladino, vendar morajo starejši sprevideli, da bi se mladina ne odvračala od vzorov, ki so jih zastavljali, ko bi ji res s pravo ljubeznijo, z globokim prepričanjem ter doživetjem vzbudili smisel za duhovne vrednote in ljubezen do dela, ki je izvor in bistvo prave kulture. Toda že prejšnje generacije so koketirale s preživelimi antičnimi vzori tudi prejšnje generacije niso poznale prave ljubezni do dela. povzdigovale so junake pesti nad velikane duha ter tako budile instinkte, ki so se divje izživljali ter razbohotili v 6vetovni vojni. Tn zdaj je mladina brez vzorov; >vzorec sicer ima. toda, če jih ima v sportu, jih nima v poklicnem delu; njeni vzorniki, športni rekorderji, filmske zvezde itd., so ji pa zameglile pogled na življenje in pristno živi jen isko radost. Ona mladim pa, ki otonela išče kruha, pač ne more iskati še nekih višiih v7orov. Mladina brez pravih življenjskih vzorov je pa brez vzgona in nesposobna za velike življenjske naloge; posledica vsega tega mora bili kriza duha in blizu smo degeneraciji kot vedno, ko so vodilo družbi bolni instinkti, ko se nj more uveljavljati razum- Če se sploh še lahko zamislimo nad čem, je nujno, da se nad mladino brez vzorov. BESEDA O VZGOJI Med vzgojiteljem in učencem je potreben srčen kontakt, neki čustven odnos LJubljana, 31. decembra. Kadarkoli čitam v časopisih kake »Misli o pouku ali vzgoji na srednjih šolah«, ali Članke pod sličnimi naslovi, vedno naletim na stari, prav ukoreninjeni predsodek, ki deli naše mlade dijake v nadarjene in nenadarjene. To je star predsodek, tako star kakor je stara naša miselnost, ki loči ljudi v dobre in slabe, kakor jih je ločil Karel Veliki. Ta predsodek izvira iz one osnovne človeške zablode o prosti volji človekovi. Toda o tem ob kaki drugi dobri priliki. Ker kljub vsej filozofiji o duši človekovi ničesar ne vemo, ker ne vemo vzrokov neuspehov v Šoli, jih iz komodnosti in zadrege pripisujemo nenadarjenosti mladine, ker pač moramo imeti nekak racijonaliziran vzrok. V spoznanju duševnosti je oviralo človeka dogmatično determinirano gledanje na svet in življenje. Doblin pravi nekje, da je bila duša najprej pri svečenikih, ki so jo priklenili na molitev in mašno knjigo, nato je prišla k poetom, ki so jo vodili v zelenje na sladko pašo. Slednjič pa je prišla duša v ordinacijsko sobo zdravnikovo, ki jo je vljudno sprejel in ji velel, naj odloži. Dosedanja psihologija je opisovala zunanje elemente duševnega delovanja, kakor: zaznavanje, nazornost, predstave, sklepanje, volja, čustvovanje itd. Toda anatomija, eksperimentalna psihologija, psihoanaliza in psihofizijologija so doslej veljavne nazore prav v osnovi prevrgle Vedno bolj prodira spoznanje, da je človek psihofizična enota, da je vse duševno dogajanje navezano na telesnost in da ni psihičnosti brez fizičnosti. Psihologija na eni strani in fizi-jologija na drugi, si podajata roki. Počasi se začenja jasniti tema. v katero so bili zaviti marsikaki skrivnostni duševni pojavi, ono, s kar so nam bogovi milostno zakrili z nočjo in grozo«, kakor pravi Schiller. Tako je izsledila sodobna znanost, da duševni pojavi niso nadnaravnega izvora, temveč, da veljajo tudi za dušo človekovo naravni zakoni, kajti »tudi človek je produkt narave.« kakor je rekel dunajski biolog Kam- merer. Sporedno 2 izsledki biologije, ki dokazujejo, da človek lahko aktivno poseže v snovanje narave, gredo tudi spoznanja sodobne psihologije, da je duša dostopna do neke mere spoznanju in oblikovanju. Spoznavna metoda v prirodoslovnih vedah je eksperiment, pa tudi v psihologiji je eksperiment marsikaj razjasnil. Globinska psihologija Freudova je globoko prodrla v snovanje človeške duše. Odkrila je tudi tu absolutno vzročnost duševnega dogajanja. Nikjer ni krivde, samo vzroki so. že Spi-noza je rekel, če bi nam bili znani motivi naših dejanj, bi nam bilo vse jasno. — Ti novi izsledki se le počasi uveljavljajo, ker še ni zrasel iz njih zaokrožen svetovni nazor. Prav posebno pa se bo pokazal ta učinek na polju pedagogike. Naj navedem tu na kratko izsledke nemške kulturne psihologije (Spranger, Ker-schensteiner). V svoji knjigi tdie Lebens-formen« loči Spranger šest tipov oblike duha in duševne strukture, ki odgovarjajo šestim velikim kulturnim popriščem, t. j.: gospodarstvo, država (politika), znanstvo, umetnost, družba, religija. Teh šest sil obvlada kulturo. Temu odgovarjajoče loči Spranger šest različnih človeških tipov z bistveno različno usmerjenostjo do človeka in življenja. To so: gospodarski tip, ki zasleduje vedno dobiček, politični (oblast), teoretski, umetniški, socijalno-etični in religijozni tip. Gospodarski in politični tip sta si sorodna. Oba sta dobra poznavalca življenja, oba realista, ki vidita v človeku najprej njegove slabosti; tu se pričenja obvladanje in izrabljanje sočloveka. — Socijalna narava nasprotno idealizira človeka; ona ima največjo zmožnost razumevanja sočloveka. Kersc ensteiner je izvajal iz tega posledico, ki je zelo aktualna, da je za vzgojo le so-cijalno-etična narava polnovredna. Osnovna zahteva je dar umevanja. poglabljanja in obču enja nasproti otroku in mladeniču. »Pedagoški akt je socijalni akt t. Pedagoški akt ni znanstven ali teoretski. Najboljši učitelj ni najboljša glava. Teoretski človek živi vedno v distanci k človeku k otroku, k človeku v otroku: med njima je vedno prepad. Treba je povdariti bolj oseb- nost učiteljevo kot njegovo znanstveno Izobrazbo. Učitelj pedagog mora biti prijatelj mladine, on mora v sebi razviti voljo razumevanja. Človek razuma nima tega smisla, on razume bolje stvari nego človeka. Naj navedem praktičen primer iz sedanje prakse na vseučilišču. Razumska teoretični vzgojitelj hoče vzgojiti n. pr. odlične matematike. Samo izredno nadarjeni matematiki naj imajo dostop na vseučilišče. Ako se izkaže, da je tak odlični matematik v pedagoški psihologiji le komaj zadovoljiv, bo v vsakem primeru le povprečen ali slab vzgojitelj, če pa ima kdo v matematiki le zadovoljive uspehe, svoje pedagoške zmožnosti pa dobro razvite, bo vsekakor zelo dober učitelj, ker pri sred-nješoiskem pouku višja matematika praktično ne prihaja v poštev. Ta sodba je trda, a potrebno je, da se pove kedaj tudi trde stvari Oni dobri matematik — a slabi pedagog bo vzgojil le slab naraščaj. Izredno nadarjeni matematik pa itak najde svojo pot v matematiko. Tu posredi leži tudi skrbstvo za kruh. — Prav te misli je tudi Henning (Psvchologie der Gegemvart). — Pedagoški akt pač ni znanstven ali teoretski. *? \Vcnn vvir die Menschen nur nehmen. \vie sie sind, so ma-ehen vvir sie sehlechter; \venn wir sie behandeln, als waren sie. vvas sie sein sollten, so bringen wir sie dahin, wohin sie zu bringen sind. Goethe: W. Meister. V vzgojnem romanu *W, Meister*, tem socijalnem mitu govori Natalija, blesteča oznanjevalka človcčanske vzgoje te besede. Marsikdo bo rekel, to je antikvarijat. Toda Natalija ima občutek za to, kar potrjuje sodobna psihologija. Otrok ve samo iz graje in pohvala starejših, ali jo njegovo početje pravilno. Kako vzgajamo? Običajno s strogostjo, zapovedjo, prepovedjo, grajo, z obdarovanjem in kaznijo. S takimi sredstvi privzgojimo ali vcepimo otroku prav često občutek manjvrednosti. (Das Geflihl der Unzulanglichkeit, des Ungenugens). Toda otrok, mladenič mora imeti občutek svojega jaza. svoje cene, svoje vrednosti. Kako naj si otrok pridobi ta občutek samozavesti, kako naj mu vzgojitelj k temu pripomore ? Otrok, ki ga vedno skrbno in boječe čuvamo, ki se ne sme nikoli ničesar drzniti, ker ga boječi in strogi starši ali vzgojitelji vedno s prepovedmi in grajami straše, tak otrok ne bo imel nikoli občutka zdravja, samozavesti, vere v sebe, zaupanja do sebe, zaupanja, da tudi on kaj zmore. Za razvoj te vere v sebe je potrebno priznanje potrdilo. Njegovo početje mora najti potrdilo, da dobi ceno in vrednosti. Tu leži pobuda za njegov razvoj. Tudi graja je potrebna, toda izzveneti mora vendarle v potrdilo n. pr., ne prisodil bi ti tega, ali, zmo-reš pa le še boljše itd. Kritika pa ne smo biti zaničljiva, ker vpliva često porazno na otroka ter mu jemlje samozavest in pogum za nadalje. Kako vpliva potrdilo ali graja otroka, kaže tale primer. Gilchrist je dal učencem pismeno nalogo. Pri večini učencev je bil uspeh povprečen. Nato jc laz-delil razred v dve polovici. Prvi je dejal, da je pisala nalogo slabo, kakor bi jo pisali veliko mlajši učenci. Drugo pa je pohvalil, češ. da je pisala nalogo odlično. Nato jim je velel, naj pišejo isto nalogo Še enkrat. Uspeh je bil presenetljiv. Grajana polovica je pisala nalogo za 5r/r slabše, kakor preje, dočim je druga polovica, ki jo je pohvalil, pisala nalogo za 79'; boljše. Prvi polovici je z grajo vzel pogum, dočim je drugo polovico s pohvalo opogumil. (Po A. Hahn-u.) Letni uspeh na naših srednjih šolali še ni znan. Kritika govori o katastrofalnih uspehihi ozir. neuspehih. Javnosti to ni razumljivo, dokler ni rezultatov. Ce smo objektivni, iščimo vzrokov za neuspehe. Našli jih bomo ^ in tra et extra muros«. — * Spominjam se svojega dobrega profesorja slovenščine. Spominjam se, s kako toplino nam je pripovedoval pred nekako l ri-desetimi leti o srbski narodni pesmi, o Rusiji itd. Ta duševna emocija se je prenesla tudi na nas in je nas, sprejemljive mladeniče, potegnila za seboj. Bili smo, kakor sklenjeni žični krogi v 'nižini električnega toka, ki jih sekajo silnice in inducirajo v njih isti tok. Naša srca so zanihala v istem ritmu. Ta ritem je živ še danes. Med vzgojiteljem in učencem je potreben srčen kontakt, neki čuvstven odnos. A Freund pravi: »karkoli počnemo z otrokom, ako ga učimo matematike ali geografije, ali ga kakorkoli vzgajamo, vedno je potrebno neko čustveno razmerje med nami in otrokom.< Potrdila je treba zlasti onemu, ki omaguj**. Tudi tu so samo vzroki za neuspeh. Toda kako vzgajamo v takem primeru, ako otrok odpoveduje? Navadno z grožnjo, ali za-ničljivo kritiko, kakor ozdravi cigan svojega konja. Ako je konj na levi nogi hrom, tedaj mu zabije cigan žebelj v desno kopito. Zdaj stori konj to, kar pač mora — ne šepa več, ker ima na obeh nogah enako bolečino. Prav te metode se poslužujemo tudi mi ljudje — čeprav nismo cigani — kadar vzgajamo. Kadar je postalo učencu kaj neprijetno, da t ohromi«, mu zagrozimo s kaznijo. Da se tej neprijetnosti izogne, se potrudi in skuša popraviti, kakor teče ciganov konj, ne da bi šepal. Toda ta terapija ima napako. Pri prvi priliki se kljuse vlelfl in noče več vstati. Isto stori tuni naš učenec Gotovo jc dana otroku neka konstitucija in različne zmožnosti. Tudi sprejemljivost je pri raznih otrocih različna. Toda v splošnem ne prihaja v poštev. Pri povprečnem človeku ta sprejemljivost nikoli ni tako majhna, da bi se ne mogel naučiti vs^ga onega, kar je potrebno za izvrševanje katerekoli dolžnosti v državi. Izvzeti ni treba tudi višjih in najvišjih mest. Izvzeti bi bilo samo zmožnost za ustvarjanje nečeBa novega (Neuschopf ung ), sicer pa nobene kariere (Sturmer). Ta zmožnost je ženi jalna v ožjem pomenu. Mladi Disraeli, ki je stremel za tem, da bi postal predsednik angleškega parlamenta, je deial: »Ne poznal bi nikakega truda, nikakega nemira ki bi jih ne hotel pretrpeti v nočeh brez spanja, če bi mogel doseči ta cilj.« In ga je dosegel. *2enij je dolgo potrpljenje«, pravi Buffon. Carlvla meni. da obstoja ženijalnost v neomejeni zmožnosti, prenašati trud. Beethoven je bil mnenja, da obstoja ženijalnost iz 2% talenta in 98rr pridnosti. i>2enij«. pravi By-ron. »obstoji v tem. cla je človek zmožen delati na dan 16 ur.« Večina ženijev je prav normalnih. To bodi povedano v tolažbo naši mladini. J, Ste*. 2Q4 »SLOVENSKI NAHOD« dne 31. decembra 1934 Stran 5. Kamnik v očeh inozemstva Inozemci, ki so preživeli del poletja v Kamniku, so zadovoljni Ljubljana, 31. decembra. Letošnje leto je bilo v tujskopromet-nem pogledu bolj ali manj v znameuju krize, pa je tem večji uspeh za Kamnik, ki je bil deležen zelo zadovoljivega obiska. Tako se leto za letom veča interes za Kamnik in njegovo lepo okolico in me-rodajni krogi, ki ne zamude nobene prilike, da bi opozarjali na prirodne lepote in vse drugo, ker more tujcem nuditi naše gorenjsko mesto, zaslužijo priznanje. Zanimalo me je, kaj bi vedeli predvsem inozemski gostje povedati o BVOJem bivanju v Kamniku, pa sem predlagal predsedniku tu jsko-prometnoea društva, naj povpraša, kako in kaj jim je bilo v Kamniku. Računal sem na par odgovorov, uspeh je bil pa presenetljiv. Vsak dan je poštar prinašal odgovore in izmed njih sem jih zbral nekaj iz na ^oddaljenejših krajev, iz katerih povzamem glavne stvari: Jasno je, da je vse prizadevanje in bučna reklama po svetu odveč, če se oni. ki ga je pot privedla v katerikoli kraj, ne počuti tam dobro in ko pride domov, ni zadovoljen s krajem, ki si ga je izbral za svoj oddih. do katerega smo mi, Angleži, imeli veliko spoštovanje. Prof. dr. M. G., ravn. |. kirurg, univ. klinike iz Aten opisuje svoje dvomesečno bivanje s soprogo. Hvali predvsem odlično postrežbo, potem divno okolico in mesto samo in izraža nado, da bo drugo leto pripeljal tudi prijatelje s seboj. inž. L. A. B., Colombea, Seine, Fran-c'ja, je kratek, a jedrnat v svojem odgovoru : »...Z velikim veseljem se spominjam svojega bivanja v Kamniku. V Vašem prijaznem in ljubeznivem mestecu sem bil najlepše sprejet in sem se zelo udobno počutil . .. « Mnogo je še pisem iz Češke, Avstrije in drugih držav, povsod je pa soglasno mnenje: Kamnik je lep in dobro smo se imeli. Tudi iz naših krajev je polno zahval. Oglejmo si jih nekaj: Dr. B. T., češkoslovaško poslaništvo, Beograd: ... mogu tek sada da Vam sa-opštim, da sam bio sa svojim letovanjem u Kamniku potpuno zadovoljan. O veličanstvenoj prirodi pisano je već toliko, da i a si oglejmo nekaj pisem, ki so iz Širnega sveta prišla v Kamnik: Dr. B. K., arhivar kr. danskega drž. arhiva iz Kopenhagna podaja v obširnem pismu dojme o lepih dneh v Jugoslaviji, kjer je spoznal in vzljubil narod, ki ga ne bo nikoli pozabil. Dolga pot ga je vodila po vsej državi, vzhičen opisuje lepoto Slovenije, Alpe, rodovitna polja, Hrvatsko, zadivljen je pri Plitvičkih jezerih, ko pa je potoval vzdolž dalmatinske obale, si je ogledal vse zanimivosti dodobra. Orna gora e svojim gorovjem je napravila nanj mogočen vtis, ob povratku se mu je v Bosni odprl povsem nov svet. Vsepovsod novi ljudje, dežela, ki je zanj edinstvena. Po celomesecnem potovanja po ii3ši drŽavi se je odpočil v Kamniku, kjer je našel podvojeno to, kar je užival ves čas: izredno naklonjenost in ljubeznivost ljudi tako, da prijetnega malega mesta, v katerem se je hitro udomačil ne bo pozabil in se prihodnje leto zopet povrne. J. A. S.T višji uradnik v brit. ministrstvu za indijo, London je vesel, da more dati izraza svojim čuvstvom. Lepe se bo-sede, ki se ponavljajo v vsakem stavku. V Kamnik hodi že drugo leto in pravi, da ja tam zdravo podnebje, lepota in razno-PčnoEt cvetlic in prijaznost ljudi, vse to združeno z majhnimi izdatki pa življenje daje Kamniku značaj idealnega mosta za oddih. Končuje z besedami, a jaz sem ga priporočil mnogim svojim prijateljem...« Fismo je bilo pisano po žalostnih dogodkih v Marše ju in h koncu izraža -naj-ir!.>hlje so«mi vst vovan je k strahoviti izgubi, ki je zadela Vašo deželo in vso Evropo s smrtjo Vašega plemenitega kralja. bi svakako bilo suviše da i ja jos šiaato dodam. Ali što nema u drugim mestima Alpa, koje inače imaju lepih letovališta n izobilju te što mi je učinilo baš Kamnik dragim, to jest na jtnlnoj strani dio-gnćnost šetnji i izleta, od najkraćih i potpuno udesnih, do najtežih, i na drugoj strani Vaše kupatilo, kojega se s dana na dan ^ećam. Uz to sve dobra hrana i prijatno društvo, koje smo u Kamniku našli, sve to je učinilo da je nama svima Kamnik nezaboravan . . . « M. G-. član Nar. gledališča. Zagreb: * . . . Izvanredno sam se osjećao »i Kamniku. što mi se tamo najviše svidjelo? — Sve! — Divan položaj gra.ia pod samim Alpama. krasno kupalište, mnogobrojno lijepe šetnjo, čisti gorski zrak, no prevrući dani i ugodne prohladne noći. Sve jc kao stvoreno, da djeluje blagotvorno na premorene živce.« K. G-, trgovec, Split: > . . . Nemam rijeci, kojim mogu da nabrojim ljepote i krasote divnih šumskih parkova Vašeg divnog i krasnog Kamnika. Za vrijeme 20-dnevnog mog odmora isti mi je ostao u srru. suviše njegov čisti i krasan zrak, šumski i planinski. A osobito čistoća i susretljiva dobrota Vašeg dobrog slovenskog naroda. A opet one divne izlete po Vašoj krasnoj Sloveniji, koji su me zadivili, da nemam usta tla nabrojim . .. c Uverjon sem, da se bodo Kamničani zavedali, da je v tujskem prometu treba se mnogo napraviti in se bodo oklenili dola s podvojeno silo in vnemo, potem bodo vidni še večji uspehi R. K. Novoletna poslanica Sokolom Bratje in sestre! čuvajte Jugoslavijo! Naša velika jugoslovenska sokolska ro-dovina je v minulem letu preživela zname-n.te dneve, ko jc v Sarajevu, v Zagrebu in •Sremskih Karlovcih pokazala svojo telesno in moralno moč, svojo pripravljenost in disciplino. Imeli smo ob teh zgodovinskih svečanostih v svoji sredi drage svoje slovanske sokolske brate in sestre. med katerimi je zlasti mnogobrojno odposlanstvo bratske češkoslovaške obec sckolske ponovno in najvidneje dokazalo in potrdilo NERAZRUŠNE BRATSKE VEZI MED SLOVANSKIM SEVEROM IN SLOVANSKIM JUGOM EVROPE Radostno smo pozdravili v Zagrebu tudi brate bolgarske Junake, ki jih sedaj prištevamo med člane Zveze slovanskega So-kclstva. A naše veselje je doseglo v Sarajevu in v Zagrebu svoj višek ob pogledih na ponosne vrste naših bratov in sester Iz NAŠIH SOKOLSKIH VASI, ki se v duhu sokolskega bratstva, sokolske delavnosti in državljanske zavesti krepko dvigajo v novo življenje. Vstajajo v teh naših sokolskih vaseh in se množe novi neustrašeni borci za sokolske vzore požrtvovanja. poštenja. delaljubnosti. skromnosti in bratske ljubezni, ki z njimi krase in bogate naš rod in našo zemljo. Ideja je prešinila dušo naroda, a ta duša ji daje nesluteno lepoto in neizčrpno moč! živi zdravo in krepostno samo to, kar živi v duši naroda! In ko smo tako stali na vzponu svoje delavnosti, da se dvignemo še dalje in še više s svojo tvorno močjo za blagor in čast domovine, je ta naša ljubljena Jugoslavija nenadoma osirotela. Sovražne sile so nam dne 9- oktobra minulega leta umorile na-. šega VITEŠKEGA KRALJA ALEKSANDRA I. UEDINITELJA. V vseh nas je ena duša in ena misel in iz te duše in ene misli se je tedaj izvil en krik groze in bolesti! Pesti so se stisnile, srca so zaječala, domovina se je pogrez- nila v najglobljo žalost. Naš pokojni kralj je nosil v srcu tako silno očetovsko ljubezen do vseh nas, da je zaradi te ljubezni umrl. Ta tragedija je pretresla vsako našo dušo. ki drhti še danes v trpljenju, V onih dneh obče narodne žalosti se je izpričala naša hladnokrvnost in disciplina v toliki meri In s tako velikim dostojanstvom, da smo zbudili občudovanje vsega sveta. TAKO JE NASE TRPLJENJE POSTALO OBENEM NAŠA VRLINA, ki je priklicala ob našo stran vse plemenito javno mišljenje in vse vodeče pravi" coljubne činitelje velikih narodov vsega sveta, ki so obsodili oni strašni zločin in zahtevali zadoščenja za nas. V Ženevi je padla odločitev. Naša pravična stvar je zmagala: dobojevali so nekrvavo bitko v našo korist z moralno obsodbo zločincev in vseh onih, ki so jih podpirali in jim dajali potuho. Že so se majali temelji evropskega miru in užaljene pravice, stali smo takorekoč na ostrini neža. a v mrak negotovosti in v vihar razburkanih čuvstev je posijal ZMAGOVITI PLAMEN PRAVICE. Vsem sestram in bratom v domovini, ki so izpričali svoje visoko sokolsko dostojanstvo, vsemu slovanskemu Sokolstvu po vsem slovanskem svetu, ki nam je na katerikoli način dokazalo svoje bratsko in iskreno sočustvovanje s težko usodo naše kraljevine, izrekamo toplo zahvalo. Predvsem moramo zopet omeniti Sokolstvo bratske češkoslovaške republike, ki nam ponovno zagotavlja svojo globoko in trajno zvestobo: Z VAMI STOJIMO, Z VAMI HOČEMO — AKO TREBA — TUDI V SMRT! To je govor sokolskega bratstva, ki odmeva iz duše v dušo: od njih k nam in od nas k njim! Po prestani težki preizkušnji, ko je bila v igri usoda domovine in čast naroda, se ojačani v svoji sokolski in državljanski zavesti vračamo k svojemu rednemu, a povečanemu delu po iupah, društvih ln četah. Pozivamo vse svoje pripadnike, naj imajo stalno v mislih da je vse naše vzgojno delovanje neogibno in brez izjeme zvezano S SOKOLSKO TELOVADNICO v najširšem pomenu te besede. Strnimo. sestre In bratje, svoje vrste v delu za moč in slavo narodove celote, bistrimo um, krepimo mišice, napajajmo srca z bratsko ljubeznijo! NAJ PRIDE KAKRŠENKOLI KLIC DOMOVINE, jugoslovensko Sokolstvo je vedno pripravljeno s skrajnim naporom vseh svojih moči in z največjimi žrtvami dokazati, da je njeno v življenju in smrti! V tem smislu pošiljamo vsemu članstvu, naraščaju in deci iskrene in bratske pozdrave. Zdravo! Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju! Beograd, 1. januarja 1935. Izvršni odbor Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Zborovanje prosvetnih delavcev Od 130 prijavljenih je bilo navzočih 96 — Zanimivi referati Maribor, 30. decembra. V četrtek ob 10. dopoldne sc je pričel tridnevni župni prosvetni tečaj v Kazinski dvorani (Narodno gledališče), K zboru, ki ga štejemo k najbolje obiskanim zborovanjem te vrste v zadnjih časih, so prihiteli bratje in sestre iz večine v župi včlanjenih edinic, zavedajoč se svoje velike vzgojne naloge, ki jim pripada v sokolstvu. Od 130 prijavljenih jih jc prišlo %. Kakor je treba pohvaliti disciplino teh, tako ni iepo od ostalih 30, ki so neopravičeno izostali, tembolj, ker je dala župna uprava vsem priliko brezplačnega prenočišča in stanovanja. Veličasten zbor je otvoril župni prosve-tar brat K. Lintner, s poklonitvijo manom na blagopokojncga kralja Aleksandra in so njegov spomin počastili vsi s trikratnim »slava«. To njegovem pozdravu na člana uprave in ostale jc imel na zborovalee uvodno besedo br. župni podstarešina Krajne Ljudevit, v Novi Sad pa je bila na savezno predsedstvo poslana pozdravna brzojavka. Po kratkem poročilu o delovanju v tekočem letu je brat župni prosvetar razvil program bodočega prosvetnega leta. ki se bo odslej pričelo s septembrom in končalo z junijem. V okviru tega programa je prosvetni tečaj, ustanovitev prosvetnih odborov (kjer še ne obstojajo), strokovnih knjiž-njc, propagande sokolskega časopisja v zvezi z novinarsko službo, organizacija lutkar-stva, sokolski filmi, amaterski odri, gojitev petja, godbe itd. Iz vrst zborovaleev se je pri debati poudarjala tudi važnost socialnih odsekov, kjer je dana možnost izvajati bratstvo praktično v življenju. Poudarjala se je dalje potreba na naslonitev »Zveze kulturnih društev« in na skupno delovanje vseh nacionalnih društev itd. Ob koncu predpol-danskega zborovanja so dobili zbrani pro-svetarji v razmišljanje temo v obliki kratkega nagovora: Zakaj je prosvetno delo v sokolski organizaciji potrebno, in prejmejo tečajniki z.i 5 najboljših nagovorov primerne nagrade. I/pit prosvetarjev jc predviden za konce januarja. Pravi program tečaja, ki jc urejen na strogo mternatski podlagi, jc pričel šele popoldne ob 14. uri. Vrstili s;> se referati posameznih sokolskih delavcev: župnega pro-svetarja brata Lintncrja, ki jc po nekaj splošnih pripombah glede organizacije prečkal zanimivo predavanje, ki ga jc imel na zboru starosta, kjer je na humoren način grajal današnjo manijo ustanavljanja vsemogočih društev, kar naj se po možnosti odpravi. Pravi bokol naj bo najprej Sok I. sokolska ediniea pa center vsega društvenega udejstvovanja na deželi. Strnejo se naj društva, ki zasledujejo skoro iste cilje. Mnogokrat zasledimo v raznih tako zvanih nacionalnih društvih ljudi, ki so vse prej kot narodni elementi. Sokolsko društvo bodi naš najvišji vzor, le narodna vojska je še pred njim. Referira] je potem o sestavi prosvetnih odborov in o delu funkcionarjev v teh odborih. Za njim sta prvi dan predavala še brata župni načelnik Komac Slavko o sodelovanju prosvetarjev s prednjaštvom. Njih delovanje naj bo skupno glavno torišče pa telovadnica, in pa znani sokolski prosvetni delavec br. dr. Makso Kovačie. ki je v svojih poglobljenih referatih seznanil tečajnike o osebnosti prosvetar ja in o njegovi vzgojni metodi. Poleg nacionalne in estetske vzgoje je najvažnejša etična vzgoja. Drugi dan je ofvoril tečaj br. Lintner z referatom o govorništvu, za njim pa so imeli še predavanje bratje španger \ eko-slav o sokolskem časopisju in knjigah, o knjižnicah ter čitalnicah. Popoldne ob 14. uri so referirali: br. Pcrtot Janko o vzgoji naraščaja in br. Lavrenčie o vzgoji dece. Zaključek predavanj in sploh tečaja bo v soboto z naslednjimi referati br. Lintner o vzgoji članstva, o naših odrih ter o poročevalski službi, br. Golež o statistiki, br. Fa-ganeli o petju in Lukačič Avguštin o sokolskih prireditvah. Po večerji so bile organizirane skupne zabave, ki pa so imele tudi svoj prosvetni poudarek. V četrtek z\ečcr so si bratje in sestre ogledali prosvetni propagandni sokolski film v mali dvorani Narodnega doma. V petek je bila lutkovna predstava, v soboto pa obisk gledališča. Naj bi ta tridnevni tečaj doprinesel čimveč uspehov in sadov: v upanju da bodo sokolska načela vsepovsod utrla zmagovito pot in da bo — kot je rekel Tvrš — /magala pra\ iea, V tej nadi bratski zdravo in srečno novo leto. Ki laivoj trgovine m obrti na Jesenicah Na Jesenicah in v bližnji okolici je zdaj okrog 440 obrtnikov ln trgovcev Jesenice, 3o. decembra. Naša trgovina in obrt jc razmeroma še zelo mlada. Razvijati sc jc začela močneje, ko ie v tej kotlini začela cveteti železarska industrija, ko se je gradila bohinjska železnica in ogromni kolodvor. Pred dobrimi 30 leti jc bilo v kraju le par trgovin — po domače štacun, en mesar in to pokojni Nikolaj Hrovat in nekaj gostiln, v katerih pa je bilo vedno dosti življenja. Čevljarska in krojaška obrt jc bila šele v povojih. Krojači in čevljarji so hodili na štero, kjer so na domovih naročnikov delali dnevno za nekaj grošev in za vso oskrbo. Teka sta Močnejši in sposobnejši so uspeli in si uredili lepe domačije, šibkejši so propadli in šli iskat kruha drugam. Kako se je pri nas razvijala trgovina in obrt v zadnjih desetletjih, naj povedo naslednje številke: Trgovin jc 33, gostiln in restavracij 29; kavarni 2 (tretja sc bo v kratkem otvorila), točilnici J, mesarjev 10, kiojaeev 18, šivilj 22, pekov in slaščičarjev 10, kovač l, kolar 1, tesar 1, ključavničarja 2, kov. galanterijski obrti 2, elektrikarja J, mizarjev 7. klepar 1. lesno strugarska obrt za žgane slike 2. soboslikarji 4, žično ple- tiljstvo 1. brivcev 8, inodistinji 2, rezil ja 1. bila le dva, a šc to ni bil njun glavni poklic. Prvega brivca pa smo dobili na Jesenice 1. 1903, ki je odprl svoj lokal najprvo v Štrukljevi — kasneje pa v Fcrbarjevi hiši. To smo gledali takrat, ko sta se nad brivčevim lokalom svetlikali dve veliki pozlačeni plošči in nad njima napis »Rascur-Friseur«. Mnogi so mislili, da je prišel v trg novi urar, ker so plošče sličili velikim uram, le da ni bilo številk in kazalcev na njih. Kavarne ni bilo v trgu nobene, sobo-slikarjev, modistinj, fotografov in konsu-mov tudi ne. Vse to je seboj prinesel čas in z njim naraščajoče potrebe. Najmočneje pa se je začela razvijati trgovina in obrt po svetovni vojni, ko so se nastanili novi uradi in ustanove. Izginili so mnogi in prišli so v kraj novi ljudje, z njimi pa je rasla in se razvijala obrt in trgovina. Odpirale so se nove obratovalnice in lokali z vsem potrebnim in nepotrebnim blagom. Huda medsebojna konkurenca med trgovci in obrtniki je močno vplivala na kakovost in cene doma izdelanega blaga. dežnikarica 1, steklar 1, pogrebna zavoda 2, reklamni podjetji 2, vrtnar 1, Žagarja drv 2, Žagarji 3, avto-izvoščki in prevozniki blaga 5. keramik 1, čevljarjev 10, fotografa 2, pletilje 2, urarji 4, prodajalcev zelenjave S, mlekarn 7, radio in športni trgovini 2, trgovine s čevlji 4, konsumne trgovine 4, trgovina z usnjem 1. lekarni 2, parfume-rija 1, sedlarja in tapetnika 2, kamnosek 1 in trafik 6. V celem je na Jesenicah in v bližnji okolici okrog 440 obrtnikov in trgovcev. Spričo njih izredno visokega števila se nekaterim zelo slabo godi, ker je prevelika ponudba blaga in premalo odjemalcev. Najtežje čase preživljajo čevljarji zaradi velikega uvoza čevljev industrijske proizvodnje ter krojači ,ki jim močno konkurirajo konfekcijske trgovine. Dosti bolje sc ne godi mizarjem, ker je gradbena delavnost spričo visoke trošarine na cement, ter razne gradbene takse in druge predpise — skoraj popolnoma zamrla. Zaradi zgoraj navedenih dejstev pa hudo trpi pleskarska obrt, tako da mojstri v poletnih mesecih sami nimajo kdove kaj dela, kaj šele. da bi zaposlovali v večjem številu tudi pomočnike. V splošnem pa obrt glede kakovosti blaga in izdelave razveseljevo napreduje. To se vidi tudi na cestah in ulicah mi obutvi in obleki meščanov, ki imajo obleke nar*, jene brezhibno in po zadnji modi. Na Jesenicah se v zadnjih letih izdeluje ali prodaja skorai vse, kar sc v gospodarst\ a m gospodinjstvu potrebuje od igle do šivalnih strojev, od orglic do najnovejših in najprc-ciznejših Philippsovih radio-aparatov, <>d domačih copat in plesnih čevljev do r trpežnejših smučarskih, ki bi se lahka 1 veliki množini i .delovali za eksport. Vse kaže, da je razvoj trgovine in obrti dosegel na Jesenicah višek. Opaža sc skoraj na slehernem Oglu« da manjku p močne železarske — tudi druge industrije, ki bi dajala soliden temelj trgovini in obrti. Toda poboji za razvoj nove industrije niso več poa«.ii, ker so Jesenice ivs skrbnem koncu države na mejah dveh sosednih držav, kjer jc industrija bolje razviti, izvoz celo otežkočen, prevoz izdelkov v sredino države in dovoz sirovin na Jesenice t središč države mnogo prepočasen m predrag. Obrtništvo je v svojih stanovskih organizacijah dobro organizirano. Y teku let ic bilo nešteto strokovnih tečajev, predavanj in zborovanj, na katerih so te USDOSObljalc nove moči za težak življenjski boj in na katerih je obrtništvo vedno znalo povzdigniti svoj glas v obrambo svojih življenjskih pravic. Še o kamniški „Golgota" in »goloti" Kamnik. 90, decembra, Ne mislim s tonu vrsticami odgovarjati -Slovencu . ki jo blaeovoiil zaviti in >i po »STOJec tolmačiti moje poročilo o auto. da jih gro v Oitalniško dvorano l-O. <) t»iu sem točna informiran, seveda velja to za normalne ljudi! Onih čez 90 ali morda če/ 10Q kg primerno manj! Ainogo je pa bilo razburjenja o »Golgoti* teden pred reprizo po Sutni, kjer so Sejali in razglabljali, ali bi ne bilo nujno pulr.' >-no, da se vernim Tomažem dopove, naj ae gredo v Čitalnico, ker igra ni primerna. Celo amoralna, na odru se bo videla gola žena i in še mnogo takega. I>obili so v roke celo vlogo in čitali v prvem dejanju meti oklepaji: >prikaže >o gala /ena«. To i° bilo dovolj! Mirni drl Kamnika je bil razburjen — pa brez vsake potrebe 1 Tista v i-lota« je bila skoro zimska oblečena in to brez vpliva onih, ki so se bali javnega pohujšanja. Kaj vse ne stoji v raznih vlogal ' Recimo: »vzame >trup. pa poirr, >e i^m !i in umrje...« K.-ij l 1 uri piva repriza Kallove popularne operete . štambuh?ka roža-., ki je lani SoiM ffai pri mariborskem občinstvu zelo velik uspeh. Zvečer ob 20« uri pa bo«!o ponovili nad fwc zabavni »Izgubljeni valeek . — Prepovedana občna zbora. V soboto bi se moral vršiti izredni oMhl 7bor k<>-leaarakefa društva.. Perun* in pa ni<-ni sbor IVrunove morosekcije. ni>n tzredns < i Sita sboca sta bila prijavljena polic ki pa ju je prepovedala. — Velika vlomr.a tatvina denarja. N"i ■S ie poleglo razburjenje po skrajno (trs* peca vlomu v Bsariborsne Narodne deda* lišee, pa so že irnoli veeraj policijski OT- cani mnoge posla z veliko tatvino •)"-narja Ivan LeOBhartsoerpsr, usinzNn pri tvrđU Tavčar, je hranil svoje meseen«-prihranke v kovčejru v svojem Manovan'u v Frane:-kanski ulici za stara leta. K;«k<» pa se je prestrašil, ko se je z\»»er vrni z dela in BfOCOVll, da mu jc m znan -v'<>« mileč ukradel TUMJ Din. Ves denar v samih kovancih j*- skril v m« Inir. kater« - ;i je shri.nd med perilo v k«»vt'« crn. Pol ■ fcka komisija, obstoječa iz nadzornika c. Canjka, podnadzornika z. Trpina in da1*.« tiIosk«->pa s. Grobina, je ugotovila, d« j_* vlomilec s ponarejenim ključem odprl h->-bo, nato pa odtrgal BSpoSM na kovč« rU. Ko je IS Sme tal po vsej SOM umazano perilo, je odkril težak mehur — samih pet-desctdinarsklh in desetdinarskih koven« oev. čudno pa je, da tat ni ukradel tudi zlate ure, ki je bila pole? denarja in pa drugih vrednot v soii. Ker iaktUoskOp al našel nikakih odtisov, je preiskava /• o otežkočena. — Poziv hišnim posestnikom! Po RS- konu o nt'po>rednih davkih in zakonu o davku na SOOtSttjeae in davčnem osvol-o-jenju davenih obvezamev z 'J ali več otroci se mora vršiti \>ako leto popSS Save-nih zavezancev. Vsled tecra poživlja mest* no poglavarstvo vse posestnike oziroma upravitelje hiš na ozemlju mestne občine mariborske, da toeno iM>pi.-«-jo na podiagd posebnih popisnih pe, kakor tudi njih poklic, stan (samski, poročea* lo* ee-n ali vdovljen) in rojstno leto po stanju z dne 1. januarja Popisu, p. \ , ki so oprcmljone z navodilom, kake sa izpolnijo, se morajo izpolirti tekom tri | dni po prejemu in imeti pripravljene, fcO pride po iste za to določeni občinski pf> gan. — Prisrčno božično veselje v mariborski bolnici. Nepopisno so bili raradoi i ii bolniki v mariborski bolnici, katerim .ie uprava priredila prav lepo Ur•/.I«~-n ■<•(> Z dvignjenimi rokami in p solzami ve«el j* so se bolniki zahvaljevali za lepa sat katera so bila za nje pripravi Vu t p t* i žičnimi drevesci. »SLOVENSKI MARODc dne 31. decembra 19S1 fc« 20 4 ELEKTRIČNA LUČ BO ZAŽARELA ... V novem letu od Grosupljega do Novega mesta, do Krškega in Brežic ter po Dolini gradov do Sevnice, drugo leto pa v Beli Krajini Ljubljana. 31. decembra Meseca februarja je bii i2peljau eiekirič Dj daljnovod ^ Črnuč mimo Vevč m čez br be do Grosupljega m je bila s tem zvezan« elektrarna v Zagrađen z elektrarnama \ Završnici m Velenju Ker je bila zagraŠk; elektrarna doslej premajhna, je bila s to združitvijo Šele ustvarjena možno«; za iz vedbo splošne elektrifikacije vse Dolenjske, ki jo 96e razumno prebivalstvo pričakuj« z največjo nestrpnostjo. V nedeljo pred bo sicem eta bili priključeni na omrežje Rib niča in Sodražica, ž»* v oktobru pa tudi Kočevje in Velike La:če. a pravkar grade transformatorsko postajo m^d R'bniro in Sod raz ico v Ju rje vici. ki bo dajala lok v£ej nekdanji občini Jurjevica. iT!i ludi vse Krško polje s ?°nt £er-n*»fem, Kostanjevico in Brežicami. Trase in tudi po lr':bai načrti za v*e to veliko omrežje r=o /e gotovi In tudi občino co s0 že do-upve.r:,.-> zar ari i razdelitve stroškov, a tudi z nabavo potrebne vsote, kakor Polen5'*' nnravičeno upajo, ne bo zavlačevanja in tež-kar. OD GROSUPLJEGA DO TREBNJEGA Daljnovod bi bi v' Grosupljem oriklju-cen na veliko transformatorsko in preklopil-no postajo, olfod bo ra tekel po levi sirani železniške proge do Višnje gore. kier bi nad predorom križal železnico, nadalje pa P° desni -'rani proge do Trebnjega- V vseh vočiih krajih med potjo so projektirane trans? °.riua!orsdv-p nostaje s krajevnimi omrežji za okolico- Kraji med Grosupliom in £t. Vidom so že elektrificirani iz Zagrad-ca in bi bile nove transformatorske noetaje od Radohove vasi dalie. Na tej progi proti Novemu mestu bi bile transformatorske no^taie pri Velikem Gabru ter v Temen išk i dolini za Št. Lovrenc in Veliko To-ko. DAXJNOVOD TRERX.TE-SEV>:iCA V Ponikvah pri Trebnjem se od glavnega daljnovoda odcepi stranski daljnovod proti Sevnici, ki bo tekel po desni strani železniške proge mimo vasi Rodne do vas: Mirne. V Dolini gradov £e daljnovod razčleni na več sirani, tla bo imel elektriko ves ta romantični dolenjski paradiž. Razen v Trebnjem, Mokronogu in Sevnici, kjer bodo večje transformatorske postaje, ^o predvidene manjše transformatorske postaje še na Ro meh, V Mirni. £enl Runertu. Logu. na Bistrici. Pijavicah in Šent Janžu. da bo v resnici vsa prelepa dolina preprežena z električnimi vodi. Kako velika je potreba po elektriki, se vidi hidi po tem. da je v teh kraiih že ne-k"ai manjših elektrarn, kakor v Mirni in St Rupe rtu. kier razsvetlfnie vso starodavno Frelihovo gostilno, v Mokronogu in Roktanju- Zanimivo je. da je imel že ves trn Mokronog električno razsvetljavo, ki se ie pa pozneie snpt skrčil? na znano kon'arnn in je trg spet razsvetljen le s petrolejkami, in podobnimi dehtečimi leŠČerbami. To je Luce Verlaine: Pomladitev Kristal stekkničice se je lesketal. Stala je pre-d njo kakor redek dragulj v žarkih luri. S starimi, zaradi naglice nerodnimi prsti je cdmašila stekleničico in v dušku izpila tekočino, sladko kakor meri in osvežujočo kakor južno sadje. CinV je napočila jutranja zarja, je stopila pred ogledalo. Gube so se bile izravnale, obraz zaokrožil, poteze so dobivale mikavnost in oči, čeprav še zaspane, so žarele pod lažjimi krasn'mi trepalnicami. Vsak dan je bila njena lepota večja in to je presegalo vse njene nade. Rasla je znova v mladost in lepoto. £e več mesecev je njeni stari prijatelji niso mogli spoznati. Cim je spoznala, da bi goli resnici nikoli ne verjeli, se je začela izdajati za lastno nečakinjo. Vsakemu je naivno pravila, da ie krenila niens teta na zelo dolgo ratovanje. Večeri so nos t ali mnogo živahne ju. Ljudje so kmalu zvedeli, da ie prišlo v mestece mlado tuie dekle; nihče pa seveda ni vedel. kako. V srtnrem d^mu ie zastokala ms^kiso de Statnt-Agrfrve, ki je odpotovala. Mladi gospodje so se ji jetij, zlasti pa Še, ko bo podaljšana železnica od Šent Janža do Sevnice. OD TREBNJEGA DO NOVEGA MESTA Glavni daljnovod bo od Trebnjega izpeljan na desni »trani železnice skozi Ponikve, a pri Mirni peči že križa železniško progo in gre dalje mimo Bučne vasj do Novega mesta. Transformatorske postaje bodo v Ponikvah. Mirni peči in Gornji Kamni-ci, a za Novo mesto so projektirane štiri transformatorske postajo, ki se bo iz njih napajala tudi bližnia okolica s Smolinjo vasjo, ž? bio vasjo, Got no vasjo. Smihelom, Bršljinom in Stopicam!, odkoder ima Novo ni"sto napeljan svoj vodovod Sicer ima Novo mesto že sedaj elektrarno v znameniti Luknji nad Prečno, vendar pa ne zadošča za vse potreb«3 Novega mesta in okolice. DO KRŠKEGA IN BREŽIC Do Novega mesta bo Šel daljnovod po levem breau Krke preko St- Petra in Kro-nova s-kozi Družinsko vas do Tomazje vasi, odtod pa na desnem bregu Krke mimo Sent Jerneja do Prekope in Dob, kjer prekorači Krko in pelje do Kostanjevice, nadalje pa mimo Sajovic do Velikega Podloga in zgodovinskega Drnovesa. kjer se razcepi v dve veji, kj gre prva mimo Leskovea v Krško, druga pa mmio Cerkeli in Kržke vasi v Brežice in na Č'atež. Od glavnega daljnovoda bo v Draži vasi odcepil daljnovod v šmarjeto Škocnan in Dobruško vas. odkoder bi se podaljšal proti Bučki, Raki in Studencu. Leskovee, Krško, Videm, Cerklje, Brežice in Čatež, bi se pa stroški znižali na G do 7 milijonov, a pozneje bi se mogli prihodnja leta elektrificirati še ostali manjši zgoraj navedeni kraji. Tudi večji prcjrram je izvedljiv v enem letu. ker so vse tehniške priprave gotove, seveda, ro l)omo pravočasno dobilj denarna sredstva. Na pr.*j omenjenem sestanku \ Novem mestu je b*'lo sklenjeno za izvedbo načrta no»eti posojilo z garancijo občin. Kranjskih dezplnih elektrarn in banovine. Za vračilo enega dela posodla bi skrbele občina, in sicer za oni del. ki bi odpadel na občine kot enkratni prispevek za niihovo ozemlje, dočim bi za amorttzaeilo ostalega dela posojila morale skrbeti Kranjske deželne elektrarne Na delu so v.-i merodaini fnktorfi, tako da imamo upanje, da bo d« prihodu Jopa Silvestra že svetila električna luč tja do skrajnih mela Dolenjko nr? Brežicah. BELA KRAJINA Na enak način bi se mogla izvesti tudi eleklr;fikacija Bele Krajine. V ta namen je projektiran daljnovod iz Novega mesta ob železnici do Semiča. od tam Pa do Črnomlja in Vinice ter od Gradca do Metlike, a okolico Starega trga ob Kolpi bo najlažje elektrificirati iz Kočevja- Tudi ta projekt bi bil lahko izveden v dveh letih, če bi bil denar, ker so tudi zanj generalni načrti že pripravljeni. Dolen'ska se torej v novem lehi pripravlja na velik in na vso nežnostjo svojega ctarega srca, ki je že spoznalo bo- ieoL. Tcda nekega ^ne ko se je oblačila, se je pa naenkrat zapit 'a z nogami v svojo predolgo obleko in roke, ki so z njihovih prstov lezli nrstam, so skora1 ^o-vsem izginile v —»"kfli ^kavih Prekri-i ž-ti. j2 n:r2:a t___'.l £vo„i stersnik in če- veljčki so ji padali z nog na vsakem koraku. Ne da bi razmišljala o vza-oku tega nepričakovanega pojava — kajti sicer se je veselila cvetočega zdravja — si je dala napraviti obleko na novo mero. Mož jo je moral dvigniti do svojih ust, če jo je hotel poljubiti, a v postelji — veliki, tako veliki — se je povsem izgubljala pod odejami. Nekega večera ko ni mogla zaspati, je opazila pod oknom grbo iai krivem o go senco. Zaslišala je čuden smeh, podoben smehu vražjega berača, ki ji je bil prodal čudodelno tekočino. Kar se je začu! v nočni tišini porogljiv, oster glas in večkratni odmev je ponovil: — Pomladeti! Pomiadeti! Pomladeti! Zvezde na temno modrem nebu so se spajale kakor zlati luidori, s katerimi je bila napolnila žepe starega berača. — Pomladeti, pomladeti, — je mrmrala tudi ona ... Prvič ie začutila strah v evpkah in batistu svoje široke postelje. Njene roke so se oprijele blazinic, kakor bi se hotele obdržati nad prepadom, ki se je odpiral pred njo in ki jo je vlekla k njemu nenremagl iiva Mla. — Pomladeti! Postajati vedno mlajša! — se ie zgrozila v svoti nesnečno- Tedaj je bilo že ugodnejše vreme za dela na prostem ter so lahko delali precej vee, kar se pozna že pri znesku izplačanih mezd: 09.557 Din; izdatki za hrano znašajo lt>.47d Din, za bolniško blagajno 75*46" Din, skupno torej 123.9S2 Din. V aprilu je bilo največ za-klenih pri mestnih javnih delih, posebno pri vrtnarskih, in sicer 24:2. Delali so pa nekoliko manj. saj so prejejj celo manj mezde kot ISO zaposlenih prejšnji me*=^c, in sicer 90.2*23: skupno so izdali 109-OfM. Din. Maja ie bilo zaposlenih nekoliko manj, ki so prejeli na mezdah 98-013 Din in za 12-690 Din hrane Skupno je izdal soc- urad maja 117.279 Din xa iavna dela. V juniju je bilo še vedno *214 zaposlenih, dočim jih je bilo julija samo 70, avgusta pa 99. Junija je bilo skoraj toliko skupnih izdatkov kot marca, in sicer 122-855 Din-Na mezdah so delavci preieli 96.644 Din, na hrani 13.710 Din. prispevki za OUZD pa znasaio 12.500 Din Julija so delavci preieli 41.006 Din na mezdah, na hrani pa 582S Din Skupni izdatki znašajo 47.585 Din. dočim avgusta nekoliko več. 51-722 Din- Avgusta je prejelo 99 delavcev na mezdah 45.788 Din. na hrani 5934 Din. V sedmih mesecih so torej prejeli delavci na mezdah nad pol milijona Din (5184570), za hrano ie pa soc urad izdal 74-226 Din. Skupni izdatki znašajo 627.989 Din Razen tega je pa izdal socijalni urad še za podpore 371 077 Din ter znaša »o \>d izdatki 999 065 Din. torej skoraj milijon. Izdatke so krili iz proračunske postavke Din 200 000 in iz banovinskega bednot-tneca fonda za iavna det* in nodpore. in sic.t dveh rrifloevkov: 749.000 Din in 201000 dinarjev Kritje torej znaša 1,150.000 Din. Majhen prob'tok so porabili za nezaposlene in bedne pozneje- Mestni socijalni urad lahko mirno in z zavestio, da so storili za bedne vse. kar so mogli s pičlimi sredstvi, polaga račune. Samo ob sebi se pa razume, da ie 1,150-000 Din mno^o premalo za podpiranje bednih, saj ie no ucrotovitvah mdc. urndn v Ljubljani 11 000 podpore pot«-ebn;h. ki prejmejo na leto povprečno le 104-54 Din. — Cankarjevi ^Hlapci r na sokolskom odru. Tukajšnje sokolsko gledališče je I©-tošnjo dramsko sezono otvorilo dokaj pozno ker je radi globoke narodne žalosti prekinilo vse priprave in je pozneje tudi nekoliko spremenilo program letošnje sezone. Ljubitelji odrske umetnosti pa bodo tudi h-tos prišli v polni meri na svoj račun, sa; ie program letošnje dramske sezone, o katerem bomo v kratke mobširneje poročali, dokaj pester in obsežen. — Letožnjo sezono je sokolsko gledališče otvorilo z uprizoritvijo Cankarjevih Hlapcev; m praznik, dne 26. decembra. Dila je to nekaka jubilejna predstava, saj je letos minulo 16 let odkar je izdihnil svojo veliko du iajo tudi najtežje predočitve živo in nara* no. — Občinstvo je nagradilo igralce med prizori pogosto z zasluženim priznanjem, 'ii naj bo članom sokolske drame v vzpodbudo, da vztrajajo na sedanji poti napredka v p ros peh narodne prosvete. — Živilski trg. Sobotni živilski trg je bil prav slabo obiskan. Bil je pač poslednji pred koncem meseca in takrat ie le malo kupcev, ker so žepi več ali manj prazni. Kmetice pa dobro vedo, da ob takih tržnih dnevih le malo prodajo, zato se raje pripravijo na tržne dneve |>o 1. in 15. vsakega meseca, t. j. po plačilnih dne\ih. — Cene na živilskem trgu so skoraj nespremenjene. Edino jajca se pocenjujejo. tako da se jih dobi že 12 do 15 za kovača. Jabolka pa imajo še vedno staro ceno, t. j. 3 do 4 Din kg. Dosedanja mila zima je prav ugodna za ohranitev jabolk, ki pa so letos tudi izredno dobro obrodila. Po sedanjih cenah sodeč, lahko pričakujemo, da cena jabolk tudi na pomlad ne bo presegala 5 do 6 Din kg, dočim je znašala cena letošnjo pomlad 8 do 10 Din kg. — Izleti v planine. Dočim je druga leta o praznikih in novem letu kar mrgolelo smučarjev domačih in tujih po pobočjih naših planin, naskakujejo ljubitelji narave naše planine letos še vedno brez smuči. Tudi včeraj, ko je bila zadnja nedelja v letošnjem nesrečnem letu, je šlo mnotro planincev na Mrzlico in Sv. Planino, da -i jih zadnji ogledajo predno jih zagrne bela snežna odeja. Planinski domovi na Mrzlici in Sv. Planini ostanejo tudi po zimi odprti, ker so zlasti od smučarjev vso zimo dobro obiskovani. Obisk v decembru je bil radi slabega vremena sicer bolj slab, vendar pa ni dvoma, da tudi v letošnji zimi kljub zakasnitvi številično ne bo zaostajal za prejšnjimi, ker se utegne letošnja zima za-vleči preko aprila do meseca maja, bodo torej ljubitelji bele zimske narave v polni meri še prišli na svoj račun. stl Pomladeti do otroških let, do ničevosti ! In res je poet a! a tako majčkena, da je našla markiza nekega večera v svoji sobi zase zibelko. Njen mož se je posvetoval z vsemi kapacitetami glavnega mesta, slednjič se je pa ločil od svoje žene. Nobene pozornosti več m posvečal tej majhni deklici v kratkem krilcu, ki pa je pa še vedno ljubila. In ko mu je hotela kakor ponavadi položiti glavo na ramo ter stisniti svoje roke v njegove, da bi čutila utripanje svojega srca na njegovem srcu, so ji položili v naročje hladno por. celanasto punčko, da bi se igrala z njo. In ustnice so ji ledenele, ko .je poljubljala majhne steklene oči, ki ji pa niso vračale njene nežnosti, pač pa samo začudenje nad toliko rahločutnostjo. Majčkeni, nepremični jagenjčki z no-ždcami iz lepenke, ovčice med smrečicami, voščene ali lesene lutke — to je bil svet, ki je v njem odslej živela in mu posvečala vse utripe svojega zapuščenega srca. V samoti sob, ki je v njih zapuščena prebivala, ker ni imela matere, ki bi jo ljubila, je bila naenkrat zdramljena iz svojih misli ali pa presenečena, ko je pritiskala na pnsa svoj leseni, voščeni — robrranje naročnin«'. Vse renjea« naročnike v okol;šu jK>šte Trbovlje i. obveščamo, da bemo zarudi nastalih težkoČ s 1. januarjem prenehali « pohiraiiiein naročnino potom našega raznašalra. Zato prosimo VSe um- naročnik*', pri katerih jc /.i nje tri mesece zbiral aai rasnašalas' aaro& nino. da isto v bodoče nakazujejo aopel potoni poštne čekovne nakaznic direktno upravi našetja lista v Lpibljani. Prihodui-dni prejme v^ak naročnik |»otom razna- laka pismeno potrdilo našega dopbiiikn, do katerega dne ima plačano aaročnino. — Otroški pra/iuk. Da tudi otroci tradicij svojih prednikov ne opuščajo, je zgovorno pričalo letošnje tepežkanje. Ze v zgodnjih jutranjih urah so se J8. t. m. zjutraj usuli iz naselbin celi roji otrok, ki so ves dopoldne oblegali trgovine, obrtno delavnice in dru^e ti i še. slasti pa pekarn«'; in rudniško glavno pisarno, kjer so bili najbolj sigurni uspeha. Marljivejše skupim? so bile SO v zgodnjih dopoldanskih urah dobro obložene z raanind dobrotami, ki so jih spravile v malho. Največ so nabrali tepeikarji seveda kruha, jabolk in drugega živeža. Popoldne pa so armade tep«ž-karjev pregledovale uspeh svoje dopodan-ske akcije, ki je bil za podjetnejie in inai-liivejše zadovoljiv, za laspaoce in potisne« že pa klavrn. — Razglas finanrue kontrole. Tukajšnji oddelek finančne kontrole obveSca Umi |n>-tom vse one, ki so po obstoječih prepiši ti dolžni izdajati račune, da je prejel od davčne uprave v Laskom bloke za izdajanje teh računov. Ti bloki dobe v pisarni oddelka finančne kontrole v Trbovljah-Loko -5*J med uradnimi urami. _ Silvestrovanje. letošnji Silvestrov večer bo prebivalstvo Trbovelj pro/ivolo V znamenju žalosti. Nikjer ni najavljena nobena prireditev v večjem obsegu, niti v Sokolskom* niti f Delavskem! udi v Društvenem domu. Prebivalstvo našo doline s • noče poslavljati s hrupnejšim veseljem 0<1 leta, ki je prineslo našemu narodu in državi toliko gorja. Zato bo tiho prestopilo prag novega leta, ki naj bi bilo BTeCnejse in PS* selejse od starega. Mala trafika Ljubljana, 31. (kccmhrt. življenje je kakor film. ali film je ks-kor življenje. Seveda ne vsak in življenje le redko teče tako gladko, kot film. V velemestu je majhna trafika, ki ro vodi oficirjeva vdova. Ove hčeri ima, starejša je poročena, mlajša je pa bas mattv-rirala; na obe e ponosna. Toda kmalu *o začno križi in težave. Omozen-a hčer ni zadovoljna s svojim mo/cm (katera pa jo kdaj prav za prav?), najbri baš zato. ktir jc predober ter ii hoče /graditi iz gole ljubezni vveckcnd hišico. No. ne more ji pa kupiti krznenega pleš&a. Da, takšnih mož je večina... *K sreči« so pa na svetu šo vlastelini, n. pr. grofje, ki o njih tako rade sanjajo nezadovoljne žene. Zgodi se torci. da sc plememiti grof 7.*-plete v pustolovščino, kajti fjre za krznu. Dobra mamica, trafikanrka, /ve /a Ki i i pota hčere in seveda zelo trpi. Ko se vrne mlajša hčerpa, se razjoče od veselja, pa tudi od žalosti zaradi starejše. Dobro, bistro, naivno dekle skuša pomagati nesrečni mamici in zavrniti sestro na pravo pot In zgodi sc »kot v filmu«, da po naključja spozna gospoda, ki naj bi bil /apeljivec nične sestre. S prisrčno naivnostjo se ga oklene, hoče se žrtvovati, storiti karkoli, samo da bi ga odvrnila od sestre. Toda vse ji spodleti. Mladi gospod jo smatra SS pustolovko, lahkoživko. premetenko. a lepa je. Vendar za čuda, dekle ve braniti svojo čast! Končno se izkaze, da je naivno dekle »doživelo rragediioT. kot pravi, kajti zapletlo jc v mreže sina, namestu očeta. Seveda se obrne vse tako srečno, da »e nezvesta žena vrne k dragemu možu. Vi ga šele zdaj prav v/ljubi in ki %noče nič vedeti« kaj je bilo... Cilavno jc pa seveda, đa maturantka t-akoreknč s filmsko naglico in nehote najde vite/a svojih suni; zaljubi se v tistega, ki ga je **kušala odvrniti z grelne poti ... To je film Mala trafika, poln tako duhovitih zaplctlja jev. k:ikršnc povzroča lo življenje. Navidez je vse tako vsakdanje, a je baš zato natjzanimivejše, ker je toliko življenskega v vsem. /ato ic p.i treba tudi močnih karakternih igralcev, kakršni so Adela Sandrock, Hansi Nicse (že mrtva) in Mans MoSCr. Naivke bi pa menda ne mogla igrati nobena druga boJic o jih je mnogo. Upnik: »Upam, da boste zdaj lahko plačali svoj dolg. ker ste se bogato oženili.« Dolžnik: »Verjemite ni:, da bi rad plačal, toda dota ic že sla. Poravnal sem z njo dru^e večje dolgove in tako boste morali počakati, da se oženim drugič.« 1 1 ali porcelanasti idol, s posebnim ?m^_ hom, ki je prihajal od zunaj, polnil £o-bo in se ji zajedal v sluh. Zdaj pa zd^i j je videla jasno na steni nago, iegNM in pohabljeno senco. Kmalu njene majhne, nerodne roke niso mogle ničesar več dpžati in tedaj so ji kazali pajaca na vrvici, čigar zakrivljeni nos, lokavi pogled in nesramna grba so jo spominjali na berača iz prejšnjih časov. Njene misli so se strnile v možganih in z ust so prihajali samo brezoblični in nerazumljivi zvoki. Nekega dne se pa njene oči sploh niso več odprle in samo noge in drobne, stisnjene pesti so se nerodno premikale; niso pa bile mrtve, kajti nad glavo so slišale utripe srca, ki je utripalo za dva m čigar otrpli udi so bili obdani s prijetno toploto, kakor v c\Tetlič2ijakn. V naslanjaču, med mehkimi blazinicami in pestrimi trakovi je jutranja zarja zbudila markizo de Sai nt -A greve. Luč kraj nje je ugasnila in ona se je zaspano na-smehnila v neopredeljeni napol svetlobi svoji stari, zopet najdeni podobi kljub sveži miniaturi, ki je počivala vsa blažena v prahu spominov raztresenih pred njo. ESTI, POROKE IN POGREBI LETOS IN PRED STO LETI Velik porast zdravstva in močan padec rojstev v Ljubljani, v prvi vrsti zaradi zmanjšanja blagostanja Ljubljana, 31. decembra. Prav nič ne sme nikdo zabavljata, če gTe pošten kristjan svojemu župniku voščit veselo novo leto. Kaj se spodobi, vemo tudi pri Narodu*-, voščimo pa seveda vsem župnikom, ker ga vsi bero. Pri teh vizitah se kakopak tudi kaj ujame, kar zanima r.čiše naročnike Ln čitatelje sploh, saj so naši župniki brez izjeme galant gospodje in prav radi žrtvujejo svoj čas za nas z iskanjem potrebnih podatkov in a seštevanjem, čeprav smo se sicer že vsakemu posebej osebno zahvalili za uslužnost, vendar vsem prijaznim gospodom župnikom izrekamo tudi še tiskano zahvalo in se lepo priporočamo še za prihodnje leto. Sapnik g. B&rle pri sv. Jakobu je sprcž.l zanimivo misel, da mi je pokazal luoi sto let stare podatke iz 1. 1S34., a stolni župnik, kanonik g. dr. Klinar. je imel celo že zračunano veselo ugotovitev, da je Ljubljana vedno bolj zdrava, ker je b:la 1. 1834. povprečna starost umrlih le 41 let. sedaj je pa ta številka poskočila ie na 60 let. Če bomo vsakih sto let na-pr d ovali za i«j let, bomb čez 250 let sko-r vsi stari po sto let! Veselo bo že te-cia . ampak ne vemo. če bodo tako naglo : : ?dovali tudi Voronovi, no. in tudi drugače ne bo tedaj na svetu nič več prijetio, če bo higiena napredovala s sedanji? 1 tempom Mestni lizik bo tedaj dr. Ktisrusrus, ki bo predpisal, da mora zaradi higiene biti čez vsakega posameznega človeka poveznjen steklen zvonec. In če bosta dva hotela priti skupaj, se bosta razbila kar dva taka zvonca — — Kolosalna kupčija za steklarje! Davkov sploh ne bo več, ker bodo mestne blagajne do vrha polne samih glob zaradi takih pregreškov proti predpisom mestnega ■dravstenega urada. V minulih 100 letih je torej v Ljubljani zdravstvo silovito napredovalo, ni pa tudi več epidemij, ki so tedaj morile prebivalstvo, predvsem pa otroke. Koze so tako-rekoČ tudi na deželi že popolnoma zatrte, proti daviri in škrlatinki imamo serume, kolere sploh ver ne poznnmo, manj je pa tudi jetike in raka. Napredek od 44 do r>o let življenja je ogromen, zato pa *udi naj-prepričljivejši dokaz. kako pot n ona in vsakomur brez razlike koristna je higiena. Kdor mrmra zaradi strogosti mestnega f"z kata zasluži ječo. saj vsak tak zabavljač zahteva, da sc povrnejo epidemije, ebenem pa z onimi vred. ki se ne drže predpisov higiene, vsem nam prikrajšuje Življenje. Pri primerjanju sedanjih številk z oni-ra: ir 1. 1834 smo pa tudi ugotovili, da je v • • ' -/n mestu prav močno nazadovalo število rojstev. Tudi o tem žalostnem pojavu smo se menili in govorili o modernem zakonu s sistemom dveh ali le enega otroka, zlasti pa o nazadovanju blagostanja, zato je pa gotovo pravo zadel tretji župnik, ko je vzkliknil: »Plače naj zvišajo in dohodi*', pa bo spet dosti otrok!« Beda je najhujša morilka človeštva. Nbbeno mesto v državi toliko ne žrtvuje v človekoljubne n? nolj gosto naseljeno. L. 1S34. je bilo v stolni« i 55 krstov, minulo leto je bilo pa v tej župniji rojenih le še 6 otrok doma in približno toliko v bolnici. Padec rojstev od 55 na 12 je porazen! Samo 3 fantje so za-jrledali luč sveta pod zvonom sv. Miklavža. Porok je bilo pred 100 leti v stolnici 20, lani pa SG. vendar je bilo pa 16 tujih parov, a le 2 para sta se šla poročit drugam, tako da se je iz tc župnije lani poročilo le 22 parov, torej skoraj enako število kakor pn 1 100 leti. kar tudi odgovarja zgornji trditvi, da število prebivalstva ni naraslo. L. 1834. jih je umrlo 44. lani pa le 14. a 10 mrličev je bilo pripeljanih od drugod. Ker so 4 župljani umrli tudi v bolnici, je razlika vendar še tako velika, da lahko računamo na manjšo mortaliteto v sedanjih časih. Najstarejši mrlič je bil SS let stari predsednik dež. sodišča Albert Levičnik. S5 let je dosegla slepa gdč. i3au_mgartnerjeva, 83 let oče trgovca Antona Verbiča Fran. a 81 let je doživela : Krene ljeva t vdova Marija Alešovčeva. Umirali so skoraj sami starci, posebno je pa razveseljivo. da v tem najstarejšem delu mesta ni tuberkuloza pobrala prav ■nobenega. Tudi to je dokaz, kako zdravo rr. sto je Ljubljana. Ostarelost. kap. a tudi rak so vzroki smrti. Med onimi desetimi, ki so jih pripeljali od drugod, sta bila tudi bratca. Stancerjev Janko in Mladen, ki ju je tako kruto pogoltnila Sava. 2e statistika nam pa tudi kaže. da smo postali tudi bolj demokratični, saj je škof g. dr. Gregorij Rozman v svoji kapeli poročil 4 pare, knezoškof Anton Alojz VVolf pa le hčerko guvernerja kraljestva Ilirije, baro-neso Antonijo Schmidburg z Antonom baronom Codellijem. saj so njegovi predniki ustanovili nadškof i jo v Gorici, v Ljubljani pa kanonikat in napravili tudi veliki šen-klavški zvon. Tudi izumitelj mlekarskih vozičkov. pisatelj, pesnik in pevec Blaž Potočnik, je 1. 1834. zabeležen, ker je kot Šentviški župnik zastopal stolnega župnika, ko je v Kosezah poročil deželnega knjigovodjo Ernesta Partscha s Terezijo Langericvo. hčerko upokojenega praporščaka pri polku Lusignan. Za priči sta bila neki ženinov kolega in n^ki oficir. Zakaj je tako srosposki par napravil poroko tako na tihem v slovitih Kosezah, bi nam morda povedala krstna knjiga, vendar pa prijaznemu g 'kanoniku nismo upali krasti časa. Kdino to nam je še povedal gospod stolni župnik, da je za reveže prav dobro preskrbljeno v njegovi župniii. saj občina daje vsem organizacijam in tudi privatnikom najboljši zgled. Za najmanjšo župnijo pa pogI«jnio še šentpetersko, Iti je s svojimi 25.000 dušami največja V Ljubljani in tudi najbolj 7-drava. Prej je Štela CClo 2S.0OO duš. a pri ustanovitvi nove župnije sta ji sv. Ciril in Metod vzela kar 3000 ovčic in kozlov. Človek je v šent-peterskem župnišču veseJ že same pisarne, ki odkriva izreden čut župnika g. Pe-triča za umetnost. V lepe omare so namreč vdelane ovalne oljnate slike prof. Antona Koželja, ki so morda najboljša njegova dela in kažejo vse podružnice in znamenita znamenja ter tudi najlepše notranjosti cerkva in cerkvic te ljubljanske častitljive pražupnije, zlasti pa več pogledov na cerkev in iz cerkve sv. Petra. Vseh slik je že sedaj 1 f. vendar je pa še nekaj prostorov praznih v izpodbudo župnikovim naslednikom Naj bi bile te slike v izpodbudo tudi župnikovim sobratom, ker se danes ah jutn tudi z največjo znamenitostjo zgodi tako. kakor se je pred meseci zgodilo z znamenjem nasproti gasilskega doma v Mostah, ki so ga kratkomalo podrli in s tem uničili tudi edino fresko, ki smo za njo vedeli, da je delo našega slavnega slikarja Janeza Jurja Romba. Njegova dela opisuje dr. Tavčar v i>Visoški kroniki . poleg tega je pa poslikal 1. 1712. tudi 12 znamenj Marijinega pota od cerkve sv. Petra do Device Marije v Polju. Njegov sin Franc Karel je bil še slavnejši in je postal celo ravnatelj galerije kneza Lichtensteina na Dunaju, njegova elela pa hranijo dunajske in graške galerije ter 15 slik tudi slavni samostan Kremsmunster. Da je bila edina avtentična freska Janeza Jurja Romba vredna težke tisočake, ni tr-'ba poudarjati, saj je bila nenaelomest-Ijiva. bila je pa tudi dobro ohranjena pod ometom, ki se ga je tretjina še odluščila z nje. da se je prav dobro videla prvovrstna umetnina. V vsej šentpeterski župniji je bilo ro-j* mh 307 otrok, od teh pa 118 doma in 189 v bolnici. Epidemije otroci niso imeli nobene. Porok je bilo 172 in med njimi prav malo parov iz drugih župnij, pač je pa šlo 17 parov drugam h poroki. Največ na Brezje, a na Triglav ženini ne vlačijo več nevest. Peša tudi moda, da bi se svafrje iz vasi vozili z avtomobili v cerkev in se jih še mnogo pripelje s parom iskrih konjičev, prav mnogo jih pa seveda mora priti tud' peš. Umrlo jih je 193 doma in 53 župlja-nov tudi v bolnici, vendar so pa vsoti 193 prišteti tudi tuji mruči iz Leoaiišča, šlaj-merjevega doma in mestnega zavetišča, kjer umirajo najstarejši iz vsega mesta. Kdino mama g. prof. Pimata, Josipina, je doživela 90 let, ko smo jo naslikali tudi v našem listu, za njo pa 89 let Marija Cer-ne, -več je bilo pa starih po 87 in nad 80 let, seveda so bili pa predvsem v mestnem zavetišču, čeprav je imela župnija 1. 1834. še prav malo prebivalcev in Udmata skoraj sploh še ni bilo. vendar se jc tedaj rodilo 176 otrok, kar spet potrjuje trditev, da je naše mesto vedno manj plodovito. Tretjega župnika smo obiskali pri oo. frančiškanih, saj pase. ko sta mu sv. Ciril in Metod odpeljala 1800 duš, še vedno 12.000 gorečih in mlačnih vernikov, vendar je pa sedaj tudi ta župnija popolnoma meščanska ter brez vas1 in kmečkega prebivalstva. Doma je bilo rojenih 42, v bolnici pa 37 otrok, pred sto leti pa kar 242! Domačih parov je bilo v cerkvi Marijinega Oznanjenja poročenih 81, tujih pa 87, ker v to cerkev z visokimi stopnicami sredi mesta, kjer se svatje lahko najlepše pokažejo, prihajajo k poroki iz vsega mesta in tudi z vseh strani dežele. Tudi drugam je šlo 14 parov, vendar pa tudi to število vedno pada, ker ni denarja. Kar se pa starosti ženinov in nevest tiče, letos ne moremo v nobeni župniji zapisati velikih razlik niti visokih ali prav nizkih starosti. Dušni pastirji pravijo, da so se ljudje končno vendarle spametovali. Doma jih je umrlo 66, in sicer 36 moških in 30 žensk, ki so bolj trdožive, saj je bila mod njimi tudi 93 let stara, a 28 pokojnih je doseglo nad 70 let, tako da je bila skoraj polovica mrličev starih nad 70 let, kar je za to popolnoma meščansko župnijo gotovo dokaz zdravega mesta. V bolnico je pa iz te župnije šlo umret le 28 oseb. kar je izredno malo v primeri z ostalimi župnijami, odkoder večina rodi in umira po bolnicah in san a torij ih. da so dohodki duhovščine padli že elo skrajne meje. Pred 100 leti je bilo le 41 porok, kar odgovarja številu tedanjega prebivalstva, a umrlo jih je pred 100 leti 216. torej vprav grozno število, če pomislimo, da je imela tedaj župnija mnogo manj prebivalcev, vendar je pa število mrtvih pred 100 leti več kot dvakrat tako veliko kakor lani. zato je bilo pa tedaj rojenih 242. sedaj pa le še 79 otrok, kar spet z vso silo dokazuje našo trditev, da Ljubljana mora izumreti, če bi jo ne varovala higiena. Zvišajte dohodke in Ljubljana se bo spet pomladila in pomnožila! Med vsemi žn pni jami se najbolj potite* vi župnija sv. Jakoba, kjer je bilo lani med 20 novorojenčki 14 fantov! Vse hiti v bolnico, saj je bilo tam rojenih 80 šentjakobčanov. Pred 100 leti ni bilo še Prul niti Galjevice. poleg tega je pa vsak meščan stanoval v svoji hiši, da niso bile tako natlačene, kakor dandanes, vendar je bilo 1. 1834. rojenih 66 otrok. Ta tedaj najbolj meščanski del mesta kjer so zadovoljno živeli skoraj sami obrtniki, je imel k večjemu le tretjino današnjega prebivalstva in dve tretjini današnjih novorojenčkov. Obrt ima pač zlato dno, danes je pa največji revež obrtnik! Porok je bilo lani 71 in je bilo med temi tudi 20 tujih parov, le 2 para sta pa šla po blagoslov drugam, a pred 100 leti je bilo 48 porok. Doma jih je umrlo le 26 in so skoraj vsi doživeli prav visoko starost, vsaj 50 jih je pa umrlo v bolnici. Kar se socialnega skrbstva tiče. je župnik gosp. Barle ponovno dejal: >Reveži so preskrbljeni, da jim ni treba prositi po drugih župnijah.c Tako je prav: Nad vse je skrbni pastir zadovoljen s svojimi ovčicami in pohvalil je tudi Galjevico. ki je po prvih počotkih postala res mirna in solidna ter tudi lepo urejena kolonija skromnih, a poštenih domov. Dodati moramo le še to, da je v tedaj maloštevilni šentjakobski župniji pred 100 leti umrlo 115 oseb. in sicer 5 na kozah, mnosro pa na drugih nalezljivih boleznih. Koliko je zdravje Ljubljane zbolj- šal sam vodovod, da smo lani imeli le še okrog- 75 mrličev, čeprav se je število pre- bivalstva od tedaj najmanj podvojilo. Spet higiena! Največji kontrasti so pa v trnovski župniji, kjer je med 9000 prebivalci poino lastnikov najlepših vil na Mirju in v Koleziji, na drugi strani pa tudi še dosti poljedelcev po Trnovem in na obeh straneh Ljubljanice na Barju, poleg teh pa tudi premnogo najbednejšega proletariata. predvsem v tako imenovani Sibiriji. Pisatelj in župnik g. Finžgar ima debelo knjigo, kj priča, da je pod zvonom sv Janeza Krstnika skoraj 400 družin navezanih na stalno podporo mestne občine in raznih humanitarnih organizacij. Pri tem pa moramo takoj omeniti, da sta bila le 2 otroka nezakonska, zato pa ta dva osamljena nebogljenčka na ves glas kričita: kruha, kruha in bova se postoterila! Novorojenčkov je bilo vseh skupaj le 55. 1. 1834. 58. a tedaj je bila trnovska fara še popolnoma vaška in majhna po številu prebivalstva, zato je bilo pa pred 50 leti. namreč 1 1884.. rojenih 115 malih Tmovčanov, Krakovčanov in Earjanov. Res je da je mnogo rojenih tudi v bolnici, vendar pa tudi to dejstvo ne more umiriti tožba onih dveh nezakonskih otročičev. Porok je bilo 62, tuji le redko prihajajo, domači pa tudi več ne morejo k poroki drugam. V dokaz temu. kako malo prebivalcev je imela ta župnija še preel nekaterimi desetletji, naj bo 9 porok pred 100 in 27 porok pred 50 leti. Mrličev je bilo pa pred 100 leti 44, a pred 50 leti, ko še ni bilo vodovoda, vrnidar pa več prebivalstva, pa celo 97. kar je ogromno v primeri z današnjimi 54 mrtvimi. Med temi je prav mnogo zelo starih, zlasti po pravih trnovskih in krakovskih hišah, kjer po pravici pripisujejo trdno zdravje svojemu slovitemu kislemu zelju in trdemu delu po vrtovih in r.a polju, vendar je pa 87 let dosegla le mati g. tmiv. prof. dr. Nahtigala. Kakor po drugih župnijah, jih tudi odtod mnogo gre rodit in umret v bolnico, vendar te številke ne menjajo naših zaključkov. Najmlajšo in šele leto dni staro ljubljansko župnijo pa varujeta sa'. Ciril in Metod. ker sv. Krištof ne mara zapustiti svojih mrtvih varovancev, župnik g. p. Kazim/T Podkrajšek je res z ameriško naglico ustvaril župnijo in z ameriško podjetnostjo po načrtih mojstra Plečnika zgradil prekrasno in prostorno župno cerkev. Čudovita umetnina z vseh strani, ki jo pa še prav hudo tlačijo dolgovi, vendar se bodo pa v novi cerki že o veliki noči oglasile orgle, le na slikarijo bo treba še čakati, drugače pa manjkajo samo še malenkosti. Prav z^lo pa celoto moti prazna bela marmorna stena v prezbiteriju. ker še ni okrašena z zlatimi napisi pokojnikov, ki počivajo za cerkvijo na pokopališču in bodo njih grobovi prav kmalu zravnani. Ideja, da se ohranijo vsaj imena pokojnih, je v resnici srečna in pietetna, vendar so pa premnogi dediči onih. ki trohne njih kosti v zapuščenih grobovih, pozabili na to srčno dolžnost. Poglejte. Glasbena Matica se je spomnila vseh skladateljev, rokodelski pomočniki svojih dobrotnikov, a g. mr. Rihard Sušnik se je spomnil svojih pokojnih bratov, ki eden počiva celo neznano kje v daljni Argentini — imen prednikov naših najpremožnejših meščanov je pa prav obupno malo. Gola bela marmorna stena je najhujša obsodba Ljubljančanov zaradi nehvaležnosti . . . Kakor cerkev so tudi domalega vsi domovi župljanov novi. a tudi te tlačijo in more dolgovi. V boljših časih so si lahko zidali domove, a so se vračunali, ker so padb1 najemnine, obresti so pa ostale na nekdanji višini. Sedaj stanujejo gospodarji v svojih hišah mnogo dražje, kakor bi stanovali drugje, po vrhu bi bili pa še brez težkih skrbi pred vedno grozečim bobnom. Drugače so socialne razmere v tej novi župniji primeroma dobre, saj je tudi gramozna jama že skoraj izpraznjena in je iz nje navzlic težkim zadregam mestne občine zrasla ponosna nova šola. Gotovo je pa ta župnija najbolj zdrava v vsej Ljubljani, ker je vsa nova in ima tudi najbolj zračno, suho in zdravo lego čeprav ima 5200 vernikov, vendar ima primeroma le majhne številke, ki so pa najbolj primerne številu prebivalstva. Dcma je bilo rojenih 22 in v bolnici 50 otrok, torej, kaj lepo število, saj v teh prijaznih in solnčnih domovih vživa največ parčkov medene tedne. Porok je bilo 34 in tudi drugam se je šlo poročit 5 parov, le en ženin je pa svojo izvoljenko peljal drugam pred oltar. Umrlo jih je doma 23 in v bolnici 50. vendar pa mro le stari in je pokojni Franc Snoj dočakal celo 93 let. Ko sc bodo stari umaknili, bodo gotovo tudi krsti visoko presegli pogrebe, sicer se pa število rojstev in smrti še prav lahko izravna, saj navajamo podatke od lanskega 29. decembra, ko je bilo do novega leta še dosti časa za vesele dogodke. še v šiško in na Vič bo treba pogledati in seveda tudi po župnih uradih drugih ver. predvsem pa pri naših pravoslavnih bratih, ki imajo pa cerkveno novo leto šele čez 14 dni. zato pa tudi moramo še počakati, da jim ne prikrajšamo leta. Kranjske občinske zadeve Plečnikova idejna skica za novo šolo — Vprašanje nove občinske trošarine Kranj, 30. decembra. V petek sc jc vršil i občinska seja. ki sc jc je udeležil tudi sreski načelnik g. dr. pr. Ogrin. Župan g. Ciril Pire je poročal, da jc bila v Kranju pred tednom dni žirija, ki ji jc načeljeval arhitekt Plečnik: ostali člani so bili univ. prof. ing. Focrster. višji nadzornik Skabcrnc. ravnatelj Higienskega zavoda dr. Pctrič ter inspektor Škulj. Nalone žirije jc bila, pregledati vseh devet idejnih skic bodočega osnovnošolskega poslopja v Kranju. Žiriji ni bila všeč nobena predloženih skic. Pač pa bo poslala izjavo s smernicami za novo idejno skico in navodili za podrobne načrte. Arhitekt Plečnik je celo sam obljubil, da bo napravil idejno skico za novo šolo. Nato je prebral g. župan dopis, ki ga je poslalo Združenje trgovcev glede nove občinske trošarine. Večina gremija je mnenja, naj se opusti trošarina in obdrži stara davščina na blagovni promet, kar je naivna zahteva. Trgovci navajajo sledeče razloge: trošarina bo zadela male in srednje gospodarske sloje, veiika podjetja se bodo že znala iznebiti te dajatve: ako bo občina hotela dosledno izvajati praviinik, bo morala tako pomnožiti število občinskih uslužbencev, da ne bo pričakovanega uspeha: nadaljnji razlog je, da sc ustvarjajo sitnosti, ki razburjajo podeželsko ljudstvo, na katero je Kranj zelo navezan. G. župan je poudaril, da jc tudi okolica navezana na Kranj, sicer pa občina z novim tako imenovanim davčnim vijakom kmeta ni niti najmanj obremenila, saj se od poljskih pridelkov ne pobira trošarina. Zato je demago-ško, nasprotovati novi uvedbe. Občina ima v programu zgradbe, ki jih mora izvesti; zato pa je potreben nov vir dohodkov, ki ga nudi novi občinski zakon s trošarino, ne da bi se zvišale občinske doklade. Sicer pa je tudi opozicija glasovala za trošarine. Občina bo zavrnila dopis Združenja trgovcev z motivacijo, da bo upoštevala nedostatke, ki so se pokazali v začetku in popravila tozadevno tarifo. V imenu opozicije je g. Makso Fock povedal, da je res tudi opozicija glasovala za tarifne podatke, poudarjal pa je. da nista bili niti opozicija niti večina na jasnem, kak bo način izvedbe, ki je napravil dobti razburjenja. Tudi je zanj dvomljivo, da bi se za mesto s 4O0U prebivalci izplačal ves ta aparat. Tovarne se bodo plačevanju uprle, končno bodo morali plačevati le tisti, ki se jih hoče s trošarino ščititi. Gosp. Focku tudi ni všeč, da je občina kar Uiko nastavila mitničarje in novo pisarniško moč. Končno je rekel, da je za soglasje potreben v vsakem oziru sporazum, ne samo pri glasovanju. Načelnik trošaruiskega odseka direktor g. Košnik je poudaril, da ni pravega jedra v besedah g. Focha. Vsi nastavljenci so dnevničarji, nastavljeni po navodilih banske uprave. G. župan jc pripomnil, da je občina v 12 dneh dobila s trošarino 1300 Din čistega: tovarne se lahko pritožujejo, saj ima občina pravilnik, proti kateremu ni pritožbe. Označil je delo proti trošarini za hujskarijo nekaterih Kranjcev, ki hočejo većino občinskega odbora onemogočiti, da bi prišla občina do novih dohodkov za izvedbo potrebnih zgradb v Kranju. G. Tajnik je predlagal, naj se odgovori trgovcem, da se bodo v bodoče odpravile vse stvarne napake, ki se bodo pokazale pri pobiranju trošarine. Opozicija je glasovala proti temu predlogu in je Izjavila, da bo v bodoče previdnejša pri glasovanju. Nato so bili izvoljeni gg, Franc .Sire, Ot- mar Čolnar in Makso Fock ra člane. g^. Mavr, .Majnik in llicbš pa za namestnike v davčni odbor za bodoča tri leta. Končno se je prebrala prošnja sreskega veterinarskega referenta g. Vinka Bedenka, ki je zaprosil za mesto občinskega veterinarja. Za razlog navaja, da je nastavitev potrebna zaradi poenostavljenja in poenotenja veterinarske službe. Sam potrebuje z\ cčanja dohodkov za nabavo instrumentov in literature. V vseh srezih vrši referent tudi posle občinskega veterinarja. Inspektor g. Korošec pa v svojem dopisu navaja, da jc vršil službo občinskega veterinarja več ko 40 let v obče zadovoljstvo in brezhibno. Pod njegovim vodstvom je bila zgrajena mestna klavnica, ki še danes ustreza sodobnim zahtevam. Odpovedal se je vsej privatni praksi, da se je mogel ves posvetiti službi obe. veterinarja, za katero se še vedno čuti pri močeh. Predlaga pa, naj se mesto razpiše in naj ga dobi kak nezaposlen mlad veterinar, ki bi se ves posvetil izključno obsežnim poslom občinskega veterinarja. Brez debate se je nato vršilo tajno glasovanje: g. insp. Korošec je dobil 4. g. Bedcnk 13 glasov, 3 odborniki so oddali prazne listke. Soglasno je bil sprejet županov predlog, da se da g. insp. Korošcu pismena zahvala za njegovo dolgoletno brezhibno službovanje. Nato je fotograf g. Janko Kramar fotografiral v novi posvetovalnici ves občinski odbor. Aretacija pohotneža Trebnje, 31. decembra, a Štefanovo je prijavila tukajšnji žandarmeriji služkinja P. J. iz Gorenjema .Medvedjega sela, da jo je na sveti večer okoli IS. ure na pori med vasmi Rodine in Prim štal ustavil neznanec in jo hotel posiliti. P. J. se je vračala iz vinograda v Lipniku in je nosila za gospodarja vino. Gredoč proti domu se je za hip pomudila pri svojih starših v Rodinah, nakar se je v mraku vračala proti Medvedjemu selu, kjer službuje kot služkinja. Ker je bila tema, si je svetila s šopmi goreče slame. Na samotni ste/i med potjo pa se je /a njo nenadoma pritepel neznan moški, ki jo je prijel od zadaj za roke in ji obenem izbi] gorečo slamo iz rok, da bi ga v temi ne mogla spoznati. Ker ga ie na prigovarjanje odločno odklonila, jo je podrl na tla in ji pretil z nožem. Napadenka se je nasilneža branila, kolikor je pač mogla s tem. da ga ie praskala po obrazu ter ga grizla v vrat in obraz. Sledovi nohtov in zob so bili pozneje tndi najboljši pripomoček za hitro i/sleditev zločinca. Med rvanjem s pohotne/em, ki je trajalo delj časa, je klicala napadenka tudi na pomoč. Ker pa ni mogla nikogar priklicati, je pričela napadalcu zatrjevati, da pa pozna in da ga bo ovadila, nakar jo je vrezal z nožem v roko. N'apadalka sicer ne trdi. da fo je namenoma obre/al, lahko se je to zgodilo med rvanjem in v naglici, ker ji jc hotel napadalec razrezati obleko. Borba je trajala kake pol ure in se jV že posrečilo nasilnežu, da ji je razrezal nekaj spodnjega perila, naikar je, ko *a ie ponovno pričeli grizti in praskati, z nasiljem prenehal in pobegnil. Prestrašena služkinja, ki sc jc bala /a svojo življenje, v prvi naglici, ko je prišla domov, niti dogodki opisati ni moghu Bila jc vsa i/ sebe. prestrašena, ranjena in raztrgana. Napad jc prijavila orožnistvu Šele na Štefanovo. Napadalec je nujbrž domačin in ga bo tem lažje spoznati, ker se mu morajo poznati sledovi nohtov in zob napadene služkinje. Prijet je bil naj-preje neki osumljenec, za katerega sc ie i/ka/alo, da je nedolžen in je bil po zaslišanju takoj izpuščen. Pri nadaljnih po-i/vedbah pa se je đog Lilo. da je v č.isu. ki ga navaja napadena služkinja. Sel po isti poti Miglič Leon iz Rovi-v!. k: j< v vasi nagovarjal malo pre | /e neko drugo žensko, ki ga ie tudi odklonita m ki je kasneje slišala klice na pomoč, na katere pa ni polagala važnosti, misleč, da se vračajo po poti iz vinogradov ljudje, ki 10 šli v zidanice po vino /a praznike, V petek ie orožništvo po teh ugotovitvah zaslišalo osumlienca, na katerem se je takoj poznalo, da je opraskan, po/nali so se mu pa tudi še sledovi /oh MigliČ je spočetka dejanje tajil. ko jc bd pa z napadenka konfrontirali, je napad priz: ;!. Pohotuež jc bil takoj aretiran in ki ročen sudi-ču. Iz Trebnjega — »Slm-enski Xurod«, ki je doslej posvečal vso po/onujst našemu kraiu s tem, da je prinašal dnevno važne novice, -e več ne samo novice — priobčil ic ni/, propagandnih člankov, ki SO najboljše odjeknili med mnogimi letoviščarp. katerih p"sr* Trebnjega je nedvomno pripisati propa-«* a: i d i našega Hsta. bo tud« v bodočem letu z nezmanjšano pozornostjo sledil razvoju Trebnjega in l>olcnjske sploh. Zato priporočamo list, ki ic tudi najcenejši popoldne vnik in malenkostna naročnina O i n 1? mesečno omogoča naročite v vsakomur Mnogi boste prejeli danu^njo Številko na Ogled, nove naročnike pa sprejema uprav-ništvo \J Ljubljani ali nas dopisnik \ Trebnjem — Xnp*iJ. Pred dnevi j«' brc' povoda napadel na občinski poti pod Orlako neki Pucelj .lože i/. Orlake nič hudega slutečega Puclja Franca i/ Sel pri šun.berku. Pričel ga je obdelavati s pestmi m ko mu je napadeniee pobegnil v bližnjo hišo. ga ie pred domačimi še klofutah ko so nasilneža pomirili, je odšel i/ hise, kmalu /a njim pa je hotel oditi proti dom« še napadeni France, ki ga je pa pred hišo čakalo novo presenečenje, .lože. skrit v zasedi, ga je ponovno napadel s planko in jc to pot neusmiljeno udrihal po glavi /e prej oklofn-tanega Jožeta tako. da je moral iskati radT telesne poškodbe pomoči pri zdravniku. Zadeva se bo obravnavala pred sodiščem. — Ukradeno dvigalo. Posestnik (iorc Jože jc vozil na državno cesto pod Plusko gramo/. Pri tem je za prevračanje voz i rabil dvigalo, ki ga jc vsakokrat po uporabi pustil ob gramozu na cesti. Dvigalo, vredno bi izn HMK) Din, pa je s ceste Izginilo v trenutku, ko je \oznik nakladal gramoz v lomišču. da ga zopet pripelje na cesto. Mimoidoči tovorni avtomobil, ki so ga opazovali z bližnjih njiv, sc jc pt 1 gramozom ustavil. Iz avtomobila sta izstopila dva moška, ki sta dvigalo naložila in se odpeljala naprej. Priče, ki so tatvino opazile, so si zapomnile evidenčno številko avtomobila in zadevo prijavile oškodovancu, ta pa orožnikom, ki so avtomo-bilista kmalu i/sledili. Lastnik je dobil dvigalo nazaj, šofer pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Trdi sicer, da mu je dvigalo nekdo naložil nalašč na vozilo, kar pa nc bo držalo, ker priče izpoveduje« jo drugače. — Obžgano dete. V družini Novak l Krušnega vrha sc je pripetila huda nesreča. V kuhinji sc jc igral okrog matere 1-letni Stanko, ki je padel v pepelnjak pod pečjo in se v žerjavici močno opokcL Ker ga domači radi opeklin niso takoj prepeljali k zdravniku in je ostal v oskrbi doma, so se po nekaj dnevih bolečine tako povečale, da je bila zdravniška pomoč &e nujnejša, vendar pa prepozna. Mete ie |1 poti k zdravniku umrlo. Starši K 1 morali zagovarjati radi malomarnega nadzorstva. — Samomor ali nesreću? V petek /\e-čer je okrog 20. ure odšla z doma 22 leti ■ posestnikova hči Neža Smolič iz Ki vasi. Ker se naslednjega dene ni vrnila, ^> jo domači pričeli iskati in jo popoldne našli utopljeno v domači luži. Eni domnei i-jo. da je šlo dekle prostovoljno v sin', ker je bilo zadnje dni videti nekoliko potrto, drugi pa menijo, da gre za nesrečo. Podrobna preiskava bo skuš.da dognati v/rok tragične smrti splošno priljubljenega dekleta. — Lisičja koža \' nahrbtniku. Pri pregledu tujcev je orožništvo kontroliralo med drugimi tudi nekega Zurca Franca iz Stranj, ki je nosil v okrvavljenem nahrbtniku lisičjo kožo. Nahrbtnik sam pa je bil povezan z žico. ki jo rabijo navadno divji lovci za nastavljanje zanjk. Zurc sicer trd;, da si lisice ni prisvojil sam, pač pa, d i je kupil kožo od nekega cigana blizu Novega mesta. Za ciganom poizvedujejo, da se dokaže, v koliko so navedbe glede izvora lisičje kože resnične. Iz Ptnja — Vodnikove kniiire so ž.* dospele v Ptuj in jih dobe Slani pri poverjenika p, (>crnreleu v pletarni. — Mal« >pf suagre ua mostaom pokapa-lišču. Ako privede tujca \h. Behrbalk), — Gasilske sMbe opravlja do nedelje 0. januarja I. vod. 1. red s «Vl;;rjem Rudolfom ErlaiVm In letnikom Ivanom M< i Reševalno službo pa opravljajo Mer i. . vik [vanuša, četar Franc Cersivec Adal- berl H o jn i k in A ve u-d S|>;;t — napad. Ko se je dni vrača) proti večeru domov 4d lotni brivski pomočniK brez posla Mlakar Mirko iz Krapina. ~r> • i na re>ti napadli neznanci, aja y roHeami pretepli po rokah in nogah in Riti eadfiii i no-žom i«7.j© rano v leva pleča Mlakarja •» prepeljali v ptujsko bolnico, sa -toril«i jM poizvedujejo orožniki. Uran « Berači bodo imeli uradne ure Zaenkrat dobimo baje to praktično in pametno novotarijo samo v Ljubljani Ljubljana, 31. decembra, Človek mora slediti duhu časa, ali: Pripravljen biti — to je vse! In sodobni smo, pripravljeni tudi. da bi nas lahko kdorkoli kadarkoli drl na meh s svedrom, če nas že ne dere. Ponosni in srečni smo, da živimo v tako moderni dobi. da bodo kmalu uvedli tudi kmetje uradne ure. Toda kaj kmetje! Celo sleherni berač bo imel uradne ure, določene menda po natančnem pravilniku! To je pa tudi glavno, da imamo vsi določene uradne ure, da vlada v vseh pogledih vesolj-na harmonija ter da ne bodo tudi nezaposleni uganjali nezaposlenosti izven uradnih ur. Heureka! Kolumbovo jajce! Zadeva je seveda pereča ter aktualna, predlog je sprožen in ideja ima pristaše na vsej črti. treba je torej še precizirati, kdaj naj imajo berači uradne ure v stolni Ljubljani. (1 radne ure za berače namreč nameravajo uvesti samo v Ljubljani.) To je važno in še celo gospodarsko vprašanje ter nedvomno ne pojde brez ankete. Da, ankete, fora izven in iznad vseh forov, kjer se krešejo najsijajnejše, najgenijal-nej.:e domislice vseh vekov; brez anket bi bilo že zdavnaj konec vsega (morda tudi nezaposlenosti), brez anket bi ne bilo niti dnevnic ali sejnin. In. kar je glavno, brez anket bi ne bilo niti uradnih ur za berače. Zdaj je torej treba rešiti samo še vprašanje, ali naj berači beračijo ponoči ali podnevi, ali se naj drže ournega delavnika in od kdaj si smejo zaračunavati nadure. Seveda vprašanje je tudi. ali naj berači med svojimi uradnimi urami oblečejo svečano obleko ter naj hodijo na avdi-jence v fraku in cilindru. Vsa ta in še podobna vprašanja, ki je treba na nje odgovoriti, res niso lahka, a ideja je tu, ki je ni prinesel niti pes na repu in ki je treba o nji razpravljati iz vseh vidikov. Pojasniti vam torej moramo, za kaj prav za prav gre. Baje so obupali pri zatiranju beračev. Beraški pokret se širi bolj kot se jc ob začetku krščanstvo in celo brez katakomb. Baje celo hudi psi in vse patentne ključavnice tega sveta ne pomagajo mnogo. Pred vrati so neprestano berači ter zvone tudi, ko meščani nikogar ne sprejemajo, ko imajo n. pr. gimnastiko ali masažo ter vse druge kulturne opravke s spanjem vred. Zvonec poje, dokler meičan ne poškili skozi vratno špranjo. To je pa najhujša šiba božja, da človek nima miru, da mora biti neprestano vratar ali pa mora najeti vratarja. Meščani bi raje plačeval: poseben davek za ljubi mir in da bi jim sploh ne bilo treba vedeti, da so na svet* tudi berači ter, kot prevladuje pri mnogih prepričanje, delomržneži in kdove. s kom imaš opravka! Imaš pa n. pr. uradne ure. nakar si doma neuradno sli ineognito, a berači ne upoštevajo neuradnih ur. Zakai bi se ne ravnali šc berači po uradnih urah? In zakaj bi jim n. pr. ne določili. uradnih ur, ko ni nikogar domar! Dandanes so ljudje socijalni in priznajo celo. da so tudi reveži na svetu in da imamo vsi usta in želodce. Kdo bi se torej ne bavil s socijalnim! vprašanji ter ne razmi-ljal o uradnih urah za berače! To je prvi, veliki korak k rešitvi vseh tistih zadevščin, ki baje vznemirjajo svet. Gim bodo določene uradne ure za bera len ie, bomo lahko določili tudi še jedilne ure za nezaposlene. Najboljše bo. da reduciramo še takšne neumnosti na minimum; dovolj je, da berači jedo enkrat na mesec, da ne bomo imeli toliko skrbi s pomožnimi akcijami. Da. stvar je treba samo urediti, določiti uradne ure, spraviti v sklad vse s splošnimi zahtevami in potrebami, napisati pravilnike, ustanoviti reterate in nastaviti referente za nadziranje uradnih ur beračev. Tudi sinekure so dobrodošle. Skratka, slediti moramo duhu časa. Zdaj smo lahko zadovoljni, saj mora celo čas slediti nam. Samo vrag vedi. kam capljamo s časom vred' Domače blago in ^idealizem" konzumentov Pri nakupu blaga odloča v prvi vrsti cena in šele v drugi kvaliteta Ljubljana, 31. decembra. Veti no manjša poraba blaga v splošnem je prav za prav z drugo besedo uadpro-iukcija. kar je zdaj menda že vsakomur rasno, čeprav smo ob nenavadnih pojavih v gospodarstvu vsi zbegani. Kazuinljiva je tudi težnja po avtarkiji, da se zmanjša uvoz tujih izdelkov in da se dvigne poraba izdelkov, ki jih že izdelujemo doma. Najsvetejša zapoved se nam zdi, naj podpiramo domačo proizvodnjo, da kupujemo le doma-♦V blago. Propaganda za domače hla?:o je čedalje bolj živahna, vendar je pa težko reči, ali se ie konzum domačega blaga zaradi teua kaj dvignil. Predvsem je pač treba računati na konsuinente kot na od-locojoč činitelj; zato bi ?e morala propaganda za domače blago ravnati po težnjah konzumentov. Mislimo, da v gospodarstvu ne smemo računati z idealizmom in da porabniki ne bodo začeli kujovati domačega Maga Zgolj iz idealizma. Kaj prav za prav odloča, da se porabnik odloči za nakup domačega ali tujega blaga? Nedvomno odločajo tisti gospodarski činitelji kot sploh pri nakupu, ne glede na to. ali je blago tuje ali domače. Kupna moč je padla, to menda vedo tudi tisti, ki računajo na idealizem porabnikov. V splošnem velja dandanes, da je obubožal tudi srednji sloj iu da kmet. ki bi bil pri na-? sicer najmočnejši porabnik industrijskega blana, ne more Češče kupovati najpotrebnejših predmetov. Zato puč ne more odločati samo to, ali je izdelek delo domačih ali tujih rok, odnosno kapitala. Odloča le cena blaga in tudi prilagodljivost blaga posebnim tržnim zahtevani. Tako n. pr. kmet, ki nima denarja za drago vozni no, ne more kupovati blaga v oddaljenem mestu, kupil pa ga bo v bližnjem trgu, čeprav je tuji izdelek, ako je vsaj nekoliko cenejše od domačega blaga. Trizadeli so producenti, toda porabniki se ne j>oglabljaio, v njihove križe in težave. Tudi porabniki trpe, vsak ima svoje križe in težave, interesi producentov in konzumentov se pa križajo; producent hoče prodati blago čim dražje, porabnik pa ga želi kupiti čim ceneje. V tem pogledu se domači producent ne razlikuje od tujega, zato pa tudi konzument ne razlikuje splošnem med tujim in domačim blagom, temveč samo med cenami prvega ali dru-g.^'-ja blaira 1'ropaganda za kupovanje domačega blaga sama na sebi ne more biti uspešna, čeprav dopovedujejo konzumentu, da bo koristil posredno sam sebi. če bo kupoval domače izdelke, češ. z nakupom domačega blaga dvignemo domačo proizvodnjo ter |>oživimo domače gospodarstvo v splošnem. Konzument gleda pač vedno v producentu svojega nasprotnika, ki hoče spraviti čim dražje v denar — ter na škodo konzumenta — svoje izdelke. V tem pa ne vidi nobenega idealizma, ampak le nujnost; kot je nujno, da konzument kupuje, je nujno, da producent prodaja. Pozabiti tudi ne smemo, da ne more nihče zahtevati od konzumenta, naj razločuje na trgu med domačim m tujim blagom, če so že na prodaj domači in tuji izdelki. Kot rečeno, konzument ne dela razlike med domačim in tujim producentom; oba sta v njegovih očeh le producenta. Kupovanje tujega blaga bi torej lahko zabranili le, če bi bilo domače vedno cenejše, odnosno, če bi bilo prilagođeno vsem tržnim zahtevam in potrebam: se pravi, da bi moralo biti domačega blaga na vseh tržiščih dovolj vseh kvalitet. Ce konzument ne more kupiti dobrega in dražjega blaga, je pač prisiljen kupiti cenejše, čeprav slabše in tuje blago — ako ni ustrezajočega domačega izdelka. Drugi način, da bi povsem zabranili kupovanje tujih izdelkov, pa bi bil, da bi sploh zaprli meje za uvoz tujih izdelkov in tujega kapitala. Ce je to sploh mogoče v danih razmerah, naj razmišljajo producenti, odnosno gospodarstveniki. Vsekakor kaže, da bo treba propagando za domače blago postaviti na drugo podlago, če hočemo ,da bi bila uspešnejša, na idealizmu konzumentov ne moremo zidati. Ce je pa kaj solidnejši idealizem producentov, naj odgovore konzumenti. Živimo v sveiu gospodarskih zakonov in s temi zakoni moramo računati, če že ne postavimo vsega na glavo. Sleherni mora pozdravljati idealizem in vnemo, ki se očitujeta pri propagandi za nakup domačega blaga. toda kaj pomaga ves idealizem v borbi proti mogočnim trdnjavam kapitala! Kdo pa sme pričakovati, da s« bo tuji kapital umaknil iz strahu pred takšno propagando?! In kdove, do kam sega moč ter oblast tujega kapitala, odnosno koliko skritih vra-tic še vedno ostane?! Inozemski kapital je dovolj mogočen ter močen, da lahko končno celo poskrbi tujim izdelkom znamko domačega blaga! In do tega pri nas ni več daleč. Težnja kapitala v splošnem pa je, da je mednaroden ter zaradi tega ostane končno le še borba med industrijo in obrtjo in ne več med domačinu in tujimi izdelki. Kako naj torej odloča idealizem konzumentov? Priznajmo človeku, ia je — človek človefke življenje je zdaj sksraj tako brez cene, kakor je bilo med svetovno vojno Ljubljana, 31- decembra Sedanjo dobo imenujejo čeiSče inaterija- ličfično v tem pomenu besede da »i je surova sebičnost skoraj povsem podjarmila ljudi Vendar v splošnem ne vidimo zla ba? v tem, ne zavedamo se ga. če ga že :ŠČemo. Toda kodarskih in socijalnih potresov pač ni tistega idiličnega miru, da bi se lahko v njem vtapljali v mehka čuvstva Toda zdrzne^ se ob spoznanju, da ie človek dandanes izgubil skopaj povsem ceno. da ie njegovo življenje dejansko skoraj tako b-ez cene. kot je bilo med svetovno vojno. Nihče menda ne sme niti misliti na to, di je greh nad človeštvom, če do^i5'"amn. da ljudje hirajo ter umirajo, ker družba nima zanie veg skorje kruha, ker iim je odrekla pravico do obstanka ter do dela. Na nezaposlenost v splošnem gledamo kot na gospodarsko zlo. toda kdo vidi v nji zlo. ker trpe nedolžni ljudje?! Človek je nezaščiten ler brez cene, nanj gledamo samo kot na delavca, nezaposlenega ali kot zastopnika tega ali onega stanu. Med človekom in človekom so priznane družabne razlike, mi pa pravimo, da smo vsi ljudje z enakimi osnovnimi pravicami. Človek je 5e vedno samo številka v Številu in nad njim so interesi, ki se jim mora podrejati ne glede na to. ali ga stane življenje ali ne. Človek nima cene ram po sebi kot Človek, temveč samo po svojem družbenem položaju in moči. In nikdar ne odloča Človek kot moralna vrednota, kot posameznik, ki bi brez njega ne bilo celota, ko gre za ureditev soiilja ljudi, odnosno za interese družbe. Nikdar ne gledajo na človeka kot produkt družbe, ko delajo račun o njem in ne vidijo v njem nič več kot samo to, koliko je škodoval ali koristil družbi, ne pa tudi tega, da v njem počivaio še moralne vrednote in sile, ki so mrtev kapital _ ker ga nihče ne zna dvigniti- Človek mora služiti najrazličneišim interesom, le njemu nič ne služi, še celo umetnost proglašajo kot vrednoto, ki naj bo samo sebi namen in ne v plemenitenje človeka- Kaj pa sploh eluži plemenitenju Človeka, zlasti dandanes? Kje so vrelci srčne kulture, kaj etično oplaja človeka? Morala je pač tudi dandanes plod sedanje družbe, morala človečanstva pa še ni napisana, razen v srcih onih, ki je ne morejo izpričati-Clove.k je nod kolesi časa in vse se godi kot brez niega in brez njegove boliše biti. Ne. nad človekom, nad njegovo moralno rastjo ter nad njegovo silno tragedijo se nihče dovoli ne zamisli. To je vse. da ugotavljamo, da živimo v ^materijalistični dobi«, a neseb;č.noet poimuiemo tako ozko, da io istovetimo z dobrodelnostjo. Pravilno vzeto je pa dobrodelnost samo dokaz, da Človek še vedno nima cene in da vlada med ljudmi velikanska neenakost, ker se dele v dobrotnike in v berače, torej v tiste, ki lahko — če hočejo — dovoljujejo živeti drueim iz r plemen itostic In v one. ki ne morejo £ivet» in ne umreti in ki tudi bas zaradi tega ne morejo koristiti družbi kot bi lahko. Ali more torej tako surova borba za obstanek plemeniti človeka? Kako se naj človeštvo v resnici kultivira, če posameznik ne utegne in ne more niti misliti in ko se vse življenje uči le sovražiti ter stati vsema in vsem nasproti?! Ko sebičnost ne bo ve? najvišja življenjska zapoved ter bo v«^k živel ter delal za vse in vci zanj. bo dobilo posameznikovo človeško življenje pravo ceno in Človeško do**tojanstvo pravi pom^n Z^tn bi pa moral postat? altruizam vsem. ki si želp preroroda človeštva, vzor in vrhovni imperativ. S pestJo ne bomo preoblikovali človeka v boljše bitje in z zlnin ne bomo pobili zla. Pokažimo, da imamo vsai toliko srca za Človeka, kot ga imamo za živali ter ne zamudimo nobene prlike. ko ie treba povzdignit* Mas za o=novne človeške pravice! Priznajmo Človeku, da ie človek, nrimni-mo dejansko — in postal bo v resnici Človek. Iz Li*H _ Spremembe na davkariji. Dosedanji ■aftĆni preosiojnik g Lojze Jagodic je pre-/neščen v Celje, na njegovo mesto pa je prišel g. Pečkaj, ki je dosedaj služboval pri davčni upravi v Kozjem. G, Jagodicu »n njegovi soprogi so priredili Litijani odhod-nico v restavraciji na »Poštk. Zbralo se je mnogo prijateljev in znancev. Odhajajočemu so se zahvaljevali za njegovo sodelovanje pri Sokolu, kjer je bil brat Loize odbornik in član dramatskega odseka, pri Lipi« je bil marljiv predsednik, bil jo pa tudi član .INS. Ob slovesu je bilo izrečenih več napitnie, za vse prijateljske dokaze pa se je zahvalil g. Jagodic. Odhajajočemu kamniškemu rojaku, ki nam »e bii šegav družabnik in vnet tarokist, želimo na novem službenem mestu vso srečo. — Pomlad ob novem letu. Takih dni, kakor so zdaj: med božičem in Silvestrom, pa res še ne pomnimo. Po hribih sije toplo solnce. Delavci, ki so zaposleni pra gradnji ceste na Preski, opravljajo vsa dela kar brez suknjičev Na pobočjih okrog Liuhe-ža, in nad Reko pa je nabral gozdar vele* posestva Reke g. Rapelj šopek zrelih jagod in jih je prinesel pokazat v Litijo. — Za izpopolnitev sokolske mladinsko knjižnice. V zadnjem Času so se sokolske vrste tako razveseljivo razmahnile, da kaj takega naša kronika še ne pomni. Nad vse pohvalen je dotok najmlajših. Ti dobivajo v sokolski telovadnici ne samo priliko, da se telesno krepe, temveč jih tudi naši prosvetni viri služijo tudi za duševni in moralni napredek. Prav razveseljivo sega sokolska mladina po knjigah, teh najboljših prijateljicah vsakogar. Da se obogati naša sokolska knjižnica, je pokrenil prosvetni odbor s prosvetarjem br. Šušter-šičem potrebno akcijo, in jo je podprl kot prvi upravni odbor SKJ, ki je nakazal večjo svoto za nakup novih mladinskih knjig. Akcijo po bomo nadaljevali, dokler ne bomo dosegli našega cilja: naša mladinska knjižnica mora imeti vse mladinse knjige ne samo iz slovenskega, temveč tudi iz hrvaškega in srbskega jezika. — Silvestrovanje naših športnikov. Prireditveni odbor SK Litije priredi drevi Silvestrovanje v predilniški dvorani na Stavbah. Sodelujoči so pripravili zanimiv program, ki se bo končal o polnoči z novoletnim govorom. Naši športniki so znani kot podjetni aranžerji, ki omogočajo s svojimi nizkimi cenami vsakomur, da se po- čuti v njihovem krogu prijetno in domač ■ — Omiadiaaki tOia]| Narodne odbrane V zadnjem rasu se je ustanovila pri nas omladinska -vani policijski odsek pod p red s*"l stvori industrijca g. Rada Thalerja je energično na delu, da vzpostavi star.jo. k: ga zahteva položaj mestnih stražnikov napram njim samim, kakor tudi napram Javnosti. V soglasju z občinskim odborom je bila enemu stražniku odpovedana služba, stof« jeni pa so bili tudi sklopi za očuvanje avtoritete javnih organov in za njih nemoteno opravljanje službe in to brez ozira na desno in kvo. — V soboto ob 13. je zasedal ubožni odsek, ki je sestavil seznam onih ubožeo v, ki bi bili vredni podpore, obljubljene v naravi, s strani banske uprave — Zbirajmo knjige! Ponovno vabimo vse prijatelje našeua obmejneira prebivalstva, da darujejo knjige v narod no-ob ramh ne svrhe. Knjige sprejemajo šol M nadzornik g. Vinko Zahrastnik, v Ljubljani pa uredništvo *Fohodat in knjižničar Dvorske knjižnice. — Dvoje obdaritev. Nesebično delavno K.TS tudi letos ni pohabilo na revno ženice, mamice in pomoči potrebna, pa je razdelilo med uboare več sto kg p&onične moke. — škof'e'oški trgovec g. Anton Sav-nik pa je podaril revni deci vseh foftfcfTl 35 novih VOlOOnfh jopic. Obema dobrotnikoma — naftep&a hvala! — V učitel;ski obmorsko-jadransk? t^-čaj, ki se prične takoj po novem letu v Trgovskem domu v l.nibliani. sta sprejet* izmed prisrlašeneov škofjeloškega okraji šolski upravitelj g. Drago Kavčič iz Zab-niee in učiteljica gdč. Ana Krizman is Sclc. *z *Crania — Nove napisne table ulic in trgov. Zi novoletno voščilo jo dobilo mesto r,n\o napise za ulice in trge ter nove hišno St vilke Mesto bo tako sedaj smotreno razdeljeno, kar je za naraščajoče število prebivalstva in razširitev mesta važno ln pomembno. V najkrajšem času bo vsaka hiša zaznamovana. — Kuharski mojster g. Babinek !s Ljubljane je pripravil za Silvestrov večer v hotelu Stara pošta izbran brffot. Raz-stava izdelkov te vrši danes od IS. daljo v restavracijskih prostorih. —- Prošnja članom in prijateljem Narodne čitalnice. Odbor Narodne čitalnico v Kranju je sklenil, da lotos ne priredi svojega običajnega Silvestrovega večera zaradi žalovanja za svojim Najvišjim pokroviteljem, blagopokoj. Viteškim kraljem Aleksandrom 1. Uedinlteljem. Ker smo letos iz istega vzroka opustili tudi prireditev Miklavževega večera, nam tako odpadeta dve prireditvi, ki tvorita glavni vir dohodkov, povzroča to društvu velike težave prt izpolnitvi njegovih obveznosti napram zadrugi Narodni dom oziroma Mostni hranilnici v Kranju, kateri moramo plačati po obstoječem sanacijskem načrtu dne 15. januarja 1935 kvoto v znesku 10.000 Din. — Zato se obračamo na vse svojo člane ln prijatelje Narodne čitalnice z najtoplejšo prošnjo, da nam pomagajo iz tega težavnega položaja s tem, da darujejo vsaj polovico tistega zneska, ki bi ga sicer potrošili na Silvestrovem večeru. TTpamo, da boste našo prošnjo v polnem obsegu a po« števali, kar so Vam za Vaš velikodušen dar najsrčneje zahvaljujemo. Denarni prispevki se sprejemajo danes zvečer od 6. do 8. ure, za novo leto od 10. do 12. ure dopoldne ter" nasledil|b dneve do nedelje od 6. do S. ure zvečer v gledališki garderobi. Frank Heller: "» Sibirski brzovlak ROMAN Njegov pogled k postal oddaljen; glas mu >e pojemal, postal je enoličen in hropeč. — Potoval sem in potoval z najrazličnejšimi brzovlaki okrog sveta — neprestano okrog sveta — neprestano v osemdesetih sekundah. Pst... Pariz, Petro grad. Vladi vo stok. San Francisco, Ne\v York, Pariz — osemdeset sekund. Gotovo! Se enkrat — še enkrat! Človeku se v glavi zvrti od tolikega potovanja. In povrhu še osarrfljen! V vlaku nimaš s kom govoriti. Gold-schmidt — neizobražen zamorec. Celiii šest let nisem hotel govorit: z njim. Danes zvečer, danes zvečer sem ga pa pretental. Glas se mu je zopet povišal, sklonil se je s svojim kosmatim obrazom tik na Gerdta Lymana in oči so se mu zmagoslavno zaiskrile liki žarnice. — Danes zvečer sem pretenta-1 Ca-simJra. Okradel sem Goldschmidta, obrnil sem kretnico sibirske železnice. To ni delo za enega človeka, pa sem ga vendar opravil, odpeljal sem se na Novo Zemljo, potem mi pa ni bik> težko prispeti na s-everni tečaj. Mislili so. da me imajo na varnem. mislHi so, da me imajo dobro zastraženega za več let. — toda. norci, te noči, te noči sem jih pretental. Pobegnil sem, toda kazalo je, da ne bom nikamor prišel, vsa podstrešna okna so bila zaprta, a te proklete lesene hiše nimajo fasade. Tedaj sem pa zagledal vašo hišo, ta ima fasado, zlezel sem skozi vaše okno in ni mi žal, pa tudi vi ne boste tega obžalovali. Sijajen dečko ste! Od mojega miHjoira dobite dvajset tisočakov. Kajne, da je dobro, da sem prišel k vam? Ozrl se je na Gerdta Lymana. Bilo je jasno, da je pričakoval izbruha hvaležnosti in Gerdt Lyman se je požuril, da zabriše vso skepso na svojem obrazu in jo nadomesti z navdušenjem. V duhu >e že tretjič proklel dan in uro, ko je prestopil ta prag. Nobenega dvoma ni bik> več o tem. kateremu družabnemu razredu je pripadal njegov gost. Zločinec ni bil, vsaj navaden zločinec ne. Pripadai ie oni kategoriji ljudi, zavoljo katerih je Gerdt Lyman petnajst let študiral na dragi univerzi in zavoljo katerih je krenil nedavno na večno prokleto pot v Gdinjo in k profesorju Freudenthalu. OKROG SVETA V OSRMDEST!TIH SEKUNDAH Danes zvečer sem obrnil kretnico sibirske železnice in prispel sem preko severnega tečaja. Jutri dobite dvajset tisočakov od mojega milijona. Zmedeni svet predstav, krvoločnost in velika-stvo! Človek, sedeč ob Gerdt u Lyma-nu, sklonjen s svojim kosmatim obrazom nad njim v pričakovanju hvaležnosti in pohvale, je bil norec in nič drugega- Gerdt Lyman je začutil, kako mu drsi po obrazu nekaj toplega. BHa je kapljica potu, ki mu je pritekla iz las in pa kupček vročega pepela z norčeve cigarete. Tretje poglavje KAKŠNA HISA JE TO? Približno ob istem času, ko je kandidata medicine Gerdta Lymana njegov kosmati gost poveličeval zaradi poguma m požrtvovalnosti in ko je sam ugotovil, da je njegov gost duševno bolan, se je odigraval čuden prizor v hiši v istem okraju, samo v drugi ulici, kakor je stal hotel ^Krakov«. To je bira trinadstropna hiša in v nji je begal orjaški mož srednjih let srdito po sobi, ki je bila tako čudna, da jo moramo opisati. Spominjala je najbolj na Čitalnico v javni knjižnici. Merila je dobrih dvajset metrov v vseh treh smereh. Dvigala se je navzgor skozi vsa nadstropja hiše. ira vrhu je pa imela majhno ble-dozekno stekleno kupolo. Ob stenah so bile galerije z železnimi ograjami. Od tal so vodile navpične železne lestve v najvišje galerije. Nad njimi se je bo-čite steklena kuoola, ki se ni nikdar dotikala galerij. In v to veliko sobo ie vod:lo samo troje vrat. Dvoje vrat je vodik) v galerijo v nrvem nadstropju ;n «icer v Srttr med seboj zvezane sobe. Prva ?e bila spalnica, druga konalnica. tret'a in četrta nn navadni mošk? s^bi. Pohištvo v vseh štirih sobah je bilo dragoceno, toda obrabljeno. Toda pohištvo ni vzbujalo pozornosti. Pač jo je pa vzbujala posebnost sob samih. Svetloba je prihajala v nje skozi dvoje vrat na galeriji, vsa okna v sobah so bila zazidana. Sobe so bile podobne štirim jetniškim celicam. V vhod? Vhod je bil v pritličju. To so bie ležalo razmetano, kakor po nevihti. Toda pozornosti slučajnega posetnika niso vzbujale te razmetane knjige in papirji, vzbudil bi jo bil predmet, ki sta ga bili polni dve tretjini velike sobe od stene do stene, ki je segal skoraj do tal m visoko gori do steklene kupole. In ta predmet je bil orjaški globus. To je bi'! globus s premerom blizu 15 metrov, pritrjen na jekleni osi, debelejši od roke, ki je bila zataknjena v tla in v železno ogrodje steklene kupole. Ce si ga pogledal od blizu — in moral si ga pogledati od blizu, ker je zavzemal skoraj vso sobo — je napravil nate porazen vtis. Človek je imel iluzijo, da vidi planet, ne pa sliko pia-neta Tečaja sta se svetlikala ledeno be- l« Nt brev"Ov;h no'arn:b kraHn so po-sramal5 nrvn zeTen; kosmič' mahu* ruske tundre so se prelivale v pas skan-d;navskih iglastih gozdov, južnoameri- ški pragozdovi so iztegovali svoje veje od And do Atlantskega oceana, od žoltega peščenega morja puščav Sahare in Gobi se je odražalo solnce v neusmiljenih žarkih, sinji oceani so se lesketali. Zeleni otoki :n bele koralne čeri so molele iz svojih silnih globin. Anglija je molela svoj odvratni profil proti Evropi in Japonska se je stiskala, pripravljena na skok na Ar ■ Krvavo začrtane meje so iztegova svoje razmejitvene rdeče črte. Reke \r železnice, ki vežejo narode, so va!ov:-le preko meja in celin. To je bil globu« Okrog njeera se je vil izbočen železen pas. spominjajoč na Saturnov obroč. \ njegovi senci se je pa mudil mož srednjih let. bikovega vratu. Ni bil zatopljen v opazovanje globusa. Begal ie po sobi kakor blaznež. Vsa soba se je kopala v električni luči in kakor da to ne zadostuje, ie držal v roki luč z ostrim belim žarkom. S to lučjo si je svetil po vseh kotih. Tu pa tam je glasno zaklical vedno isto besedo. Odgovora pa ni bilo nobenega. Mo/ z bikovim vratom .ie zaklenil pritlična vrata s čudno oblikovanim ključen, obesil si je :uč za pas. ki ga ;e me okrog telesa, in hite! ie čudovito f«W no po železnih stopnicah v prvo galerijo Pregleda* je štiri sobe in naše kar ie iskal potem je pa hitel v drug-^ in tretlo ga'erijo Obe galeriji sta bi' o^lni kniig in papirjev in čeprav ie pre-metal in prebrskal vse, ni mogel najt kar je iskal. ALBERT SPELETIC sobno slikarstvo LJUBLJANA, telef. 3175 EraoiLska c 25 VELETRGOVINA 2GANJA EMERIK ZELINKA LJUBLJANA VII t zeli vsem svojim cenjenim odjemalcem SREČNO NOVO LETO 1935 Srečno in uspeha polno novo leto zeli vsem cenj. naročnikom tovarna JOS. REICH za kemično čiščenje in barvanje oblek Pranje ln svetlolikanje perila SLOKAN IVAN stavbeno podjetje n LJUBLJANA Kolezijska ulica 7 <.........»......' MMMMM..... IMM Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem LEOPOLD ZUPANČIČ posestnik in gostilničar LJUBLJANA Jeglicevs, cesta 15 STAVBNO TN UMETNO MIZARSTVO ROJINA & COMP. ;: Slomškova 16 LJUBLJANA Kolodvorska 8 želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem srečno in veselo novo leto zahvaljujoč se za dosedanje obilo zaupanje PLAKATE TISKOVINE PROSPEKTE KATALOGE Tiskarna izvršuje tiskovine. Časopise, diplome, revije, vrednostne papirje, koledarje, srečke, knjige i. t. d. Enobarvni in večbarvni tisk, pisma, razglednice, slike, osmrtnice, ovitke, jedilne liste, cenike, vizitke, računske zaključke, poročna naznanila, vabila NARODNA TISKARNA TELEFON 3122—3126 POŠTNO CEK. RAČUN V LJUBLJANI št. 10.534 MALI OGLASI V vseh malih oglasih velja Deseda &0 para, daven Din 2.—» Najmanjši znesek za mali )glas Din 5.—. davek Din 2__„ Mali oglasi se plačujejo takoj pn naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba Drilozit) znamko — Popustov za male oglase ne priznamo HI S PRODAJALNI ŠKE MIZE in drugo za manufakturo poceni prodam. — Križan, Celje, Aškerčeva 5. StUZBE H KONJEM iščem službo. — Ponudbe na: S. A. Smolnik 18, Ruše. NEPKMKM PEKARNO vzame v najem. — Ponudbe: Lach, Zlatar. GOSTILNO oddam. — Pojasnila: Suppanz, poljčane. POZOR! Kdor ima knjižice Kmečke in Ljudske posojilnice ljubljanske — dobi lepo vilo in več stavbnih parcel. — Več pove: Marija Jančar, Sv. Petra cesta, Ljubljana. 3821 V KRANJU takoj oddam večji lokal na prometnem kraju. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«:. 3846 TRGOVSKE LOKALE oddam v najem. — Druškovič, Slovenjgradec. MAJHNO POSESTVO prodam ali zamenjam. — škr-janc, Prelog 20 pri Domžalah. NAPRODAJ MESNICA Ponudbe: T. Tuškan, Zagreb, Kranjčevičeva 55. PEKARNO vzamem v najem. Lah, Zlatar. DOPISOVALE DOPISOVATI želim s soUdnim, nesebičnim inteligentom srednjih let v svrho družbe in iskrenega prijateljstva__Dopisi na upravo ^Slov. Naroda< pod Šifro: »Osamljene duše 3842«. KATERI GOSPOD izkušen, duševno uravnovešen inteligent, bi mi hotel v moji zbeganosti in razdvojenosti nuditi pismenim potom nekoliko duševne opore. — Dopisi na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »3843«. PUMPARICE površnike, obleke, perilo Itd. najceneje pri tvrdki P R E S K E R. LJUBLJANA, Sv. Petra C 14. ESPERANTTSTOJ atendos novjaron en kafejo Emona. Renkonto je la *£9. ŠTAJERSKA VINA letnika 1932, novi cviček ter viško belo in opolo po Din 10,-liter toči gostilna Tomšič, Hrenova ulica. 3849 V Ljubljano je dopotoval znani grafolog K A R M A H Ložira v hotelu »Soča«, Sv. Petra cesta, kjer tudi sprejema obiske od 9.—12. in 2.—7. zvečer. Ostane do 10. januarja. Odgovarja na došlo korespondenco. POHIŠTVO spalne in kuhinjske oprave dobite najceneje na obroke tn hranilne knjižice pri mizarstvu »SAVA, Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6. Tel. 2780 70/T Plošče . gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo »ELEKTROTON« Tavčarjeva uL 3. Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJI Iz lekarne DR. G. PICCOL1JA V LJUB LJ ANI — se priporoča bledim m slabotnim osebam 65/1 RESTAVRACIJA ,PRI LEVU4 vso noč odprta! 3852 NA SDLVE STRO V AN JE vabim danes vse cenj. goste. Domača zabava s plesom! — Miklič, Glince. 3847 ZA BOzIC EN NOVO LETO vam nudi poznana gostilna »Dalmatinski biser«. Dunajska cesta št. 34 — prvovrstna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov: Vina Cena čez uL črni kufi ružica belo viško opolo burgundec Staj. prošek črni in beli » » > > > vermut tropinovec slivovka, stara brinovec vinski kis Din 10.-10.-10.- 10. - 11. -28.-28.-30.-30.-35.- 8.-8.-8.-8.-10.-25.- 25. - 26. -26.-32.- Din 3.- Vedno sveže morske ribe in razna delikatesna jedila. Postrežba točna in solidna. Se priporočata lastnika Ivan in Josipina Juriič. VESELO LN SREČNO NOVO LETO! želim vsem svojim gostom in znancem! Za Silvestrov večer se boš lahko zastonj najedel, pri dobri domači, štajerski in dalmatinski kapljici do trdnega dneva lahko bdel, ter proti plačilu tudi pil, da boš vedno zdrav in čil kot divji kozel na planini. Ako ne verjameš, prepričaj se in pridi, pa boš lahko marsikaj videl! — Vsak petek sveže morske ribe in vse, kar še zraven pride. — Od starega leta dne se bomo poslovili, ter pri Reziki Koritnik se dobili! — Gostilna pri univerzi, židovska steza št. 4. 3839 Priporočujoč se toplo nadaljnji naklonjenosti vošči vsem svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto tvrdka F. ML SCHMTTT, Ljubljana, Pred škofijo 2 Lingerjeva 4 : Veselo in srečno novo leto 1935 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem FILIP BIZJAK krznar stvo LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 8 SCHAUB RADIO VVELTSUPER 35 z retonatorJem Najnovejše čudo nemške radiotehnike. Primerjajte ta aparat s katerimkoU, pa boste vse slišali in videli. Glavno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo INŽ. KORNEL FRIEDMANN, Zagreb, Ulica barona Jelačiča 1 (Ilica la) Tel. 33-84 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Silvestrovo £ *na »NEBOTIČNIKU"* Deviza: ZBOGOM KRIZA! X---77----—---------X X Deviza: ZBOGOM KRIZA! M 5 V vseh divno okrašenih in razkošno razsvetljenih pro- g j£ storili kavarne brezplačna tombola s krasnimi dobitki. S yf Izvajanje programskih točk priznanih gledaliških umetnikov, komični nastopi, *# ^X šaljiva pošta, koncerti in ples. xj X Odprto do štirih zjutraj. X SREČNO IN VESELO NOVO LETO! X X Uprava kavarne »NEBOTIČNIK" £ K X ŠTEFAN JUVANC brivec Trebnje Ivan in Fani STRITAR t kavarna »Stritar« i Ljubljana, Vidovdanska Z X ♦ Srečno novo leto želi Simčič Rafael vvtobus in tovorni promet STIČNA ZA JC JOŽE Stična ERŽEN IVAN gostilna in sedlarstvo Stična — kolodvor Vsem cenj. gostom zadovoljstvo in srečo v novem letu Seli in se priporoča za obisk Nova kuhinja, i Aleksandrova 5/1 VTNO CEZ ULICO: namizno belo, liter Din 8.- cviček > 9.- župska črnina > 9.- rizling > 10.- renski rizling L 1931 > 14.- Jabolčnik, sladki > 5.- ŽGANJE: tropinovec, liter Din 22.- slivovka > 24.- nruševec » 28.- brinjevec > > 32.- rum fini čajni > 26.- kakor tudi razne fine likerje, prvovrstna desertna vina, vam nudi po konkurenčnih cenah, ter se priporoča »BUFFET« S. J. JE RAJ, Ljubljana. Sv. Petra cesta 38 3725 NAJCENEJŠI ZAJTRK in večerjo dobite v Mlekarni >NAKLO«, nasproti dramskega gledališča. 3527 PERNICE izgotovljene velikost 180 > 115 z puhastega perja 220-300.- in 340.- Din la pun pa 450.-. 550.- Din Garantiramo solidna postrežba - pri: BUDOLr SEVER, Ljubljana, Marijin trg *tev. Z 361 Obiščite nas! Brezobvezno vam bomo razka-zali zalogo naših vseh vrst preprog, tekačev, tkanin za pohištvo, stor itd. ČILIM" PASAŽA NEBOTIČNIKA OGLAŠUJTE V malih oglasih v »Slovenskem Narodu« velja vsaka oeseda >o para, davek Din 3.- Naj* nanjši znesek ca mah oglas Din 6.-. davek Din 2.- Mali igtasl se plačujejo takoj; po •osti lahko v znamkah — Za odgovore mallb oglasov treba orilnjiti znamko PREMOG. DRVA, karbopaketi. — Slovsa Fran, Kolegijska ulica 19. — Telefon št. 3934 68/T Bolja djevojka se traži za sobaricu, koja znade i šivati, kod otmene fotograf jom I Ocretić. Beograd. Bitoljska ul. 20 Bufet s točilnico, delikateso :n suhomesnat,m blagom na prometn ulici zagrebškega središča z inventarjem za 12.000 Din naprodaj N^zka najemnina. Pojasnila daje Pavlekovioa Zagreb. Il:ca 144. prizemno. levo. POLNOMA STEN SIR ala trapist, garantiran, trd za ribanje, prodajam po Din 12.— za kilogram, poslan na kupčevo postajo. — Marko Raško-vič, zadnja pošta Ivanovo Selo, savska banovina. 3631 PU&KO BREZPETELINKO prodam po ugodni ceni. — Na ogled pri puškarju Albinu Sif-rerju. Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. 3692 Danes silvestrovanje v restavraciji „Frankopanski dvor44, Šiška in 1. januarja DOMAČA ZABAVA S PLESOM. — Pristna vina, okusna kuhinja, zmerne cene. — Brez vstopnine. Priporoča se Ukmar. Šivalni stroji od Din 160t, naprej. Otroški vozičk5 od Din 201» naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. >Sachs* motorji od Um 5000*- Cemki franko! naprej — pn Ceniki franko! »TRIBUNA« F BATJEL. LJUBLJANA. Karlov*kn c. 4. AVTOMATIČNI BUFFET RIO« Vam nudi za Silvestrovo in novo leto svoja izbrana VINA čez ulico Din 2.— ceneje. — Znani »RIO« zendviči od Din 1.— naprej. — Naročite pravočasno, da se Vam dostavi na dom. — Telefon 28-63. Specialno zdravilno »DINGAČ« vino čez ulico liter Din 12.—. Danes na Silvestrovo odprto vso noč! Maknla turni pani? prode ;rava »Slovenskega Naroda", Ljubliana. Knafljeva ulica stev. 5 NAROČAJTE $0 0OV MES8ČNA NAROČNINA DIN IS.- V vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišamo 0? «t*o. (23 Telefon 2495 UreiuiP losin Zupeočtf — Za »Namdm^ "«ka«-n,,. ^-»»r l<-Ter«<-k hrstol v* • Lruhl 9674 Btran \ (J »SLOVENSKI NAROD«, dne 31. decembra 1934 ■ta*. 2^4 Zakaj ljudje lažejo Beseda o mitomaniji — Laž-sredstvo in laž-tendenca — Perverzna mitomanija Mitomanija, ena izmed lepih besed psihijatrične terminologije, ki se je udomačila v navadnem oogovoru. je nova tvorba, ki pomeni več ali mani prosto in zavedno konstitucijsko nagnjenje k r ičen.u resnice, k laži in fabuiaciji. To besedo je rabil prvi Dupre. To prirojeno nagnjenje zamenjavalo nekateri z navadnim nagnjenjem k laži. Mitomanija je manija razpletanja pravljic m odgovarja duševni motnji zaradi prebu;-ne Fantazije. Mitoman ne ioči resnice od neresnice, bajk si ne izmišljuje samo v svojo korist, nasprotno večkrat se zgodi, da si z njimi škoduje. Nekatere vrste laži lahko smatramo za psihično normalne laži. Morvirane so s konkretnim vzrokom ;n priiagodevajo se mu. aže nagnjenje k mitomaniji, ker je naravno, da sega človek v borbi za obstanek po tistem orožju, ki ga najbolj ob-v ada: p > icd ca zak-ona o najmanjšem napora. Pri otrocih bajetvorna sposob-r>s: ne pozna m mere ne brzde. Vzroka tc neobrzdan so nedostatek kr'-t:čnega duha. majhna izkušenost in su-jiestlvnoNT. Purrre smatra otroško mitomanijo za dokaj normalen pojav. Nanj naletimo Cesto ne sam-) pri otrocih, to se pravi pri poedincih, ki se začenjajo šele razvijati, temveč tudi pri primitiv-n ii kolek ti vite tah. Toda nagnjen e k prav* mitomaniji lahko* po izvestnih znakih zasledimo že v zgodnji mladosti. Tak; kandidati so nepravi otroški nm-Čeaiki, ki jih ni malo. Puprc obširno navaja, da starši sami s svojim sugeriranjem povzročajo m orientirajo spontano otroško mitomani.o. »Da« in ne«, s katerimi otrok odgovarja na seri-jo namenoma stavljenih mu vprašanj, pripomorejo k temu. da nastane v otroški misa definitivna verzija o atentatu, po-cobno kakor naučena vi-oga. Nazirana, kakor da teže Iz otroških ust naravna resn ca. se moramo varovati. Nasprotno, pričevanja moramo smatrati za naravna in v bistvu sumljiva. Otroško oyi'sov;:ii:c na podlagi zaslišanja je navadno še manj zanesljivo, kakor pripovedovanje mimogrede. Mitomanija odraslih — pri ženskah mnogo pogostejše kakor pri moških — ima različne oblike. Najbolj razširjena je nedvomno mitomanija bahaštva in njene najbolj razvite sp^ke — nap-iu-r en i čast. vojna junaštva, lovske zgodbe i:d. Y drugih primerili j: baje tvorna eksaltacfja tako intenzivna in nepretrgana, da jo lahko smatramo za patalo- ški po.av. Corneillov »Lažnjivec«, Dau-detov »Tarurin« in Nouma Roumesian SO slavni literarni primeri izrazitih mi-tomanov. Aifcas Paudet je pravilno trdil, da mitoman res veruje to. kar si izmišlja. Tartarin »je morda edini človek, ki se t 11 nikoli zlagal, ker je svojim Jažem vedno verjel.« Varijanta bahaške mitomanije je simulacija nasilja, dokaj pogost pojav med ženskami, recimo pri mladih pomočnicah v gospodinjstvu. Po neznanih tolovajih napadena in zvezana ali celo ranjena dekleta si večkrat sama izmis-1 t> napade. Včasih zato, da bi zabrisala sledove svoje« majhne tatvine, ki so jo zagrešila, večinoma pa samo zato, ca b[ vzbudila pozornost svoje okolice. Mistifikatorji spadajo med hudobne mitomane. Ti ravnajo navadno anonimno in iz škodoželjnosti, najraje si izbirajo žrtve med učenjaki, to se pravi med ljudmi, ki jim je mnogo ležeče na protesijonaini resnici. Ena najbolj znanih žrtev teh mistitikatoriev je bil član francoskega Instituta Chasles. ki so mu prrdaiai; •mistifikaiorji najneverjetnejše ^ zgodovinske« rokopise, med njimi tudi pisma Cezarja in Kleopatre. Drugi mi-stiflkator je podtaknil gledališču Odeon v Parizu »doslej neznano« Molierovo komedijo, ki je bila pa v resnici že večkrat vprizorjena in ki so jo kritiki takoj spoznali. 'Hiše. kjer strašijo, so skoraj vedno hiše, v ka'erih razsajajo duhovi in. strahovi v osebi prismuknjenih deklet, ki take hiše same odkrijejo in razvpijejo in ki se jih same najbolj boje. Z zlobno mitomanijo so v zvezi tudi anonimna pisma, ki jih pišejo po pretežni večini ženske Perverzna mitomanija ima sicer skupne točke z zlobno mitomanijo, toda v nasprotju z njo ne gre tu več za širjeiue raznih čenč in bedastoč. temveč sa zadostitev seb'lčnih interesov, grabežljivosti, razuzdanosti, lenobe itd. Pervezna mitomanija prihaja često do sleparie. Mitoman slepar pa rad posrane žrtev svojega lastnega iluzionizma. H!:ni to ali ono in s tem doseže naposled večje posojilo. Ložnjivo je hlini!. ker e bila glavni povod, da se je zadolži želja igrati na borzi, komskih dirkah itd. Toda ta 'ažmivec ie večinoma trdno prepričan da bo dobil in potem posojilo vrnil. Ko pa izgubi, prisega, da 'e mislil pošteno, da ni imel na-mem s!epariti. Ali moremo trditi, do la-;e? Ne oovsem. Je prav /:i prav odkrit i n la z nekakšno hipotetično, s podredio odkritostjo, recimo z vero v sree-io naključje. Moralna zavest teh sle- parjev je zelo zapletena zadeva. Proslula Tereza Humbertova je sleparsko izvabila sto in sto milijonov, češ. da je podedovala-ogromno premoženje, ki se pa še ne da likvidirati, ker leži v železni blagajni. Ko pa so blagajno odprli, je bila prazna. Humbertova pa ni bila povsem neiskrena. Pedščine s:cer še ni imela v rokah, pač je pa verovala, da jo bo nekoč dobila. Kazensk; zakon žal ne pozna teh psiholoških odtenkov Kar se tiče Staviskega. bi se prav nič ne čudih, če bi se pozneje izkazalo, da je veroval v ba.vonneske bone prav tako trdno, kakor v evangelij. V tem Drimeru bi bdi zastavni listki prav za prav samo trenutno nadomestilo pravih vrednot, ki se pa zaenkrat še ne dajo vnovčiti. Zdaj pa še nekaj znakov, po katerih lahko spoznamo mitomana. V prvi vrsti jc treba omeniti, da začenja mitoman zek) hitro in recidira vedno zopet v enakih zmotah ti napakah. Njegovo početje, njegove bajke m njegovo hlin:enje ima vedno skupne znake. Mitomauska fabu'ac:ja ima pa celo vrsto specifičnih znakov To ic gladka in bujna fabula-cija. Mitoman ima zelo rad redke, izredne, često tudi skrivnostne in okultne prigode in okornosti, 'lako rad govori o tajni, ki se ne sme pod noben:m pogojem izdati, s čimer se zavaru:e mimogrede proti morebitni verifikaciji. Mitomanska opisovanja se odlikujejo z ekscentričnostjo in neusmerjenostjo trditve, v kateri se mitoman roti s tako samozavestnostjo, kakor bi šio za naj-navndnejšo stvar. Vj'ike številke kar razmetava, njegove zgodbe so ultra optimistične, rad operira z malenkostmi, ki laskajo njegovi easthiepnosti. ima očitno nagnjenje k bahašrvu in velikašivu, njegove zejodbe so polne podrobnosti, dokazujoč i h njegovo širokogrudnost, radodarnost itd. Znae:ino je zlasti to. da prikipi mitoman s ka zgodbica na dan nenadoma kakor gejzir iz zunanje pobude, da se da do potrebi izzvati umetno, da ima vse znake flagrantne improvizacije. Značilno je tudi to, da je mitomansko opisovanje samo po sebi logično, da pa cesto nasprotuje prejšnjemu opisovanju, kar ima svoj izvor v tem. da je mitoma-nova domišljija neprimerno veča od njegovega spomina. Njegovo opisovanje je nada'je sumljivo zaradi prenapete točnosti in slikovitosti. Mitomana lahko do gotove mere spoznamo po njegovem fizičnem pojavu. To so navadno ljudje mlajši kakor so v resnici, koketni iti s svojimi kretnjami spominjajo na divje zveri. Karel May maraist Leto? o božiču je prišel v Nemčiji na \Tsto tudi znani pisatelj pustolovskih romanov Karel May. V .^Kolnische Zeitungc se je vnel srdit spor o tem. ali so njegove knjige primerno božično darilo za nemško mladino ali ne. Zbrani so bili vsi argumenti zanj in proti, slednjič je pa zmagalo naziranje, da knjig Karla Maya ni mogoče priporočiti. Eden izmed udeležencev polemike je namreč izjavil, da je Karel May v resnici marksist, povrhu pa še pacifist. V eni izmed svojih 62 knjig priporoča celo zakon med pripadniki dveh različnih ras. Po mnenju hitlerjevsko orijentiranih nemških intelektualcev Karel May ne vzbuja v nemški mladini domovinskega čuta, temveč samo hrepenenje po tujih neznanih deželah. Najbrž hitlerjevcem ni všeč to, da je Karel May simpatiziral z Indijanci, saj je v Nemčiji vsaka rdeča barva sama po sebi sumljiva. Tudi rekord Po prihodu parnika >:BarrabooP v Hull so aretirali 28 letnega brezposelnega Angleža Arthurja Hamerja, ki se je pred leti izselil v Avstralijo. Tam je izgubil službo, zahrepenel je po domovini in sklenil vrniti se v Anglijo. Imel je pa samo eno možnost, vtihotapiti se na par-nik in potovati kot zastonjkar, kajti zadnji denar je bil porabil za Vlak, da se je pripeljal iz avstralskega mesta Adelaida v pristanišče istega mesta. Znano je, da po odhodu vsakega parnika mornarji skrbno pregledajo ves parnik, posebno skrivne kotičke, kjer se radi stiskajo za-stonjkarji. Tudi Haraer je to vedel in zato je šel mirno v kabino I. razreda, kjer je legel k počitku. Vso pot do Sueškega preliva ni prišlo nikomur na par-niku na misel, da potnik prvega razreda ni plačal niti beliča. Lahko bi ga bili prijeli tudi v jedilnem salonu, kjer ima vsak potnik svoje mesto. Zato pa ni ho- dil k obedu in večerji, jedel je samo to, kar so nosili potnikom na krov. Ko so ga slednjič med vožnjo po Sredozemskem morju zasačili, je bil njegov cilj prav za prav že dosežen, saj ga niso mogli izkrcati, kajti parnik je plul naravnost v Anglijo. Hamer je dosegel rekord svoje vrste, ker je bil na parniku 25 dni, poleg tega se je pa peljal še v prvem razredu, a vendar ga niso zasačili. Božična poslanica angleškega kralja Tudi letos je bil velik božični dogodek v Angliji kraljev pozdravni govor v radiu. Kraljeva poslanica, priprosta in prisrčna, ie bila namenjena vsem članom velike družine angleške države. S posebno pozornostjo je naslovil vladar svoje besede dominionom, oddaljenim kolonijam in narodom Indije, ki jim je zagotovil vso svojo skrb in prizadevanje, da zavzamejo še dostojnejše mesto med drugimi narodi države. Čeprav svet še ni rešen nemirov in zmed. je dejal kralj, vendar se med oblaki že jasni. Premagati moramo še mnogo domačih teŽLiv, toda če jih bomo premagali v duhu vzajemnosti, kakor nam velevajo interesi velike rodbine narodov naše države, bomo dosegli uspeh, kajti zasebni interesi bodo podrejeni skupnim ciljem. Ob koncu bi rad dodal nekaj iskrenih besed, je dejal kralj ob zaključku svoje božične poslanice. Ce morem veljati za poglavarja te velike družine na širnem svetu, skrbeč za njena življenja in oprt na njeno vdanost, mi bo ta misel najboljša tiagrada za dolgo in često težko delo mojega vladarskega delovanja, ki traja skoraj že 25 let. Tu na svojem sedežu mislim neprestano na vas vse, na to nezmerno množico poslušalcev, ki slišijo zdaj moj glas, pa naj bedo doma v Britaniji ali daleč po širnih delih sveta. Vam vsem, zlasti pa vašim otrokom, želim srečne božične praznike. Prenos se je dobro slišal v Kanadi, v Rodeziji in v severni Indiji. V sveto-večernem radiu so govorili tudi ljudski govorniki iz raznih mest države in v svojih božičnih pozdravih so naglašah enotnost države, premagujočo vse ovire. Med drugim so se slišale tudi preproste besede pastirja iz Ilingtona, vasi v srednji Angliji, ki ni bil še nikoli v Londonu in ki še nikoli ni videl morja. Njegove preproste besede so bile namenjene domačinom. Pod ključem Japonski esperamist. ki je posetil Hvropo, priobčuje v mesečniku »Oomo-to Internacia« članek, ki iz njega zvemo, kakšne vtise ie odnesel iz Evrope. Naše življenje imenuje življenje pod ključem, češ, kamorkoli prideš, povsod te preseneti množica vrat s ključavnicami. To ga je celo vznemirilo. V hotelski sobi je videl omaro in tudi ta je imela ključavnico, vsi predalčki so se zaklepali, miza je imela ključavnico, umivalnik predalčke, ki so se dali zapirati, skratka vse okrog sebe je moral odpreti in zopet zapreti. Ce je odšel iz hotela in se vrnil, so bila vrata zaklenjena, ponoči so bila tudi zaklenjena in vse to se mu je zdeio zelo čudno. Po mnenju japonskega esperanti-sta je Mvropa dežela individualizma. Pebele stene obdajajo vsako hišo, vhod v hišo se zapira na težka vrata s ključavnico. Ce se zapremo v sobi. ne more nihče k nam. Kdor hoče k nam. mora potrkati na vrata ali pozvoniti. Zakli-čemo mu ».Prosto«, dokler pa tega ne zakličemo. si nihče ne dovoli vstopiti. Nasprotno je pa Japonska dežela rodbine. Velika je razlika med evropskim individualizmom in japonskim rodbinskim čutom. Namestu težkih ključavnic in vrat obdajajo Japonca samo lahke papirnate stene, dohod in odhod je povsem prost. Čeprav ima japonska hiša mnogo sob, tvori vendar skupno stanovanje z enim samim velikim prostorom. Pet. šest ali deset sob. to je japonski dom. sobe so razdeljene ali pa med seboj zvezane. Glavni in stranski člani družine so navezani drug na drugega, zaupajo si in tvorijo celoto. Tak je duh japonske družine. Po mnenju ap-onskesra esperantista bi se dal tudi v Evropi zgrnd'ti dom na ia-nonsk? način, samo da bi noben Evro- pec ne hotel stanovati v njem. Evrop- j ci imajo svoja stanovanja, ne pa do- j mov. Samo Japonci imajo domove v pravem pomenu besede. Traktorji v Rusiji Letos so obdelali s traktorji v Rusiji 64,000.000 ha zemlje. Polovico vsega dela v kolektivnih sovjetskih gospodarstvih so opravili traktorji, čeprav se je uporaba traktorjev v letošnjem letu zelo zboljšala, ni bila dosežena pričakovana intenzivnost. V splošnem so delali traktorji samo s polovico svoje kapacitete. Krivo je deloma pomanjkanje dobrih moči, deloma pa to. da je šlo popravilo traktorjev prepočasi in da niso dobro popravljali niti tistih, ki so prišli iz popravila. Tudi jesenska in zimska popravila traktorjev so zelo slaba, tako da se je bati. da pomladna dela na polju ne bodo pravočasno končana. Tudi tako zvana kombinirana gospodarstva so zaostala v delu približno za tretjino tega, kar se je pričakovalo od njih. če stopita fant in dekle za vrata Pred sodiščem v Budimpešti sta se zagovarjala te dni uradnik Aranvi in hišnica Bcnekovicscva zaradi razžaiie-nja časri in telesne poškodbe. Aranvi .ie pred sodiščem trdil, da ga je hišnica hudo razžalila in mu prizadejala teže telesne poškodbe. Nekega dne. ko je šel mirno po cesti, je slučajno srečal svojo znanko Viliemino Szekerovo in skupaj sta nadaljevala pot. Ko sta prišla mimo vrat neke hiše v Andras^vjevi ulici. >e Viljemina naenkrat kriknila: = Križ božji, kako morete hoditi po mestu, ko imate ves obraz namazan z barvo?« Brž sta stopila v vežo bližnje hiše, kjer je začelo dekle fantu brisati obraz. Kar je prihrumela hišnica Bene-kovieseva in videč, kako si dekle pomaga z jezikom, da bi spravilo fantu barvo z obraza, je začela oba grdo zmerjati, končno ju je pa zapodila iz veže. Mislila je pač. da se poljubljata. Med ruvanjem je Aranvia ugriznil še pes. ki se je bil priklatil od nekod. Hišnica je pa izpovedala drugače. Za vrata njene hiše ne prihajajo vsak dan samo zaljubljeni parčki, da se za njimi objemajo in poljubujejo, temveč tudi psi in to ji dela še večje preglavice. Ker ji je pa gospodar naročil, naj pazi, da se to ne bo več dogajalo, ie zapodila tudi Aranvia, ki jo je pa pretepel, kar je dokazala s sledovi po hrbtu. Po zaslišanju obeh strank je izreklo sodišče oprostilno razsodbo, toda obe siranki sta se pritožili. M. inelčiro A rta č i umrl Iz Haaga poročajo, da je umrl tam v petek po dolgi bolezni znani japonski diplomat in pravnik Mineičiro Ada-či. star 65 let. Pokojni je bil od leta 1931 predsednik stalnega mednarodnega sodišča. v japonski diplomatski službi je bil že od leta 1893, ko je bil dodeljen japonskemu poslaništvu v Rimu. Japonsko jc zastopal kot član mirovne delegaelic v Portsmuthu po rusko-ja- ponski vojni. Potem je bil zopet posla-nik Japonske v raznih državah, najdalje v Bruslju, in sicer od leta 1917 do 1927. Iz Bruslja je odšel v Pariz kot naslednik veleposlanika [ši a. Diplomatsko službo v Evropi je prekinil za nekaj časa v aprilu 1931, ko jc postal notranji minister v Vakacukijevi vladi. Težave japonskega prodiranja v Mandžuriji so vrgle Vakacukijevo vlado in Adači se je vrnil v Evropo kot predsednik stalnega mednarodnega sodišča. češkoslovaški novinarji v Moskvi V Moskvo je prispela v soboto delegacija češkoslovaških novinarjev pod vodstvom dr. Ripke. Na kolodvoru so i pozdravili goste češkoslovaški poslanik 1 Pavlu, ravnatelj tiskovnega odddelka komisarljata za zunanje zadeve Uman-ski. ravnatelj drugega zapadnega oddelka komisarljata za zunanje zadeve Stern. predsednik Inturista. zastooniki novinarske organizacije itd. Pozdravne besede :e izrekel predsednik novinarske zveze Kolcov. zahval'1 se mu ie dq vodja delegacije dr. Ripka. Prihod češkoslovaških- novinarjev v Moskvo so posneli za Rim, Izvestja« so priobčila toplo psan pozdravni Članek, v katerem ugotavljajo, da so bih češkoslovaški novinari sprejeti v Moskvi z iskrenimi s.mpai jami. Njihov poset je treba oceniti z v-dika odnošajev med obema državama m s posebnim ozirom na njuno skupno borbo v interesu evropskega miru. Z zadovoljstvom je treba ugotoviti, da se odnošaji med Rusijo in Češkoslovaško vedno bolj pogiania o. Češkoslovaška koraka sporedno z Rusijo v njenem prizadevanju /graditi skupaj s Erancijo čim močnejši jez proti poskusom kaliti v Evropi mir. Ta slovanska dežela igra v evropski politiki važno vlogo, p:še moskovski list in omenja velike državniške uspehe ministra dr. Beneša. Na koncu izraža list prepričanje, da bo bivanje češkoslovaških novinarjev v Rusiji pripomoglo do m>\ poglobitve odnošajev med obema državama. Šef tajne nemške policije Himmler, ki ukazuje 300.000 člnnom zaščitnih oddetkov 16 letna kraljica zraka Skoraj bi bil svet pozabil, da je istec i dne. ko so pokopali najhitrejšo ženo BPL-ta. tragično umrlo francosko rekorderko Heleno Bucherovo, staro komaj 26 let. druga francoska pilotka položila državni izpit in postala tako tudi oblastveno priznana pilotka. Gre za 16 letno Marijo Te-rezo Pravasovo. Smrt slavne letalk- Trenerove ni mogla odvrniti 16 letne pilM-ke od njenega sklepa. Na vsak način jo hotela položiti izpit in svoj cilj je tudi dosegla. V tem je brez dvoma genij francoskega naroda. Smrt je samo setev, iz-katere poganjajo nove klice. Marie Tereza Pravasova, lepo dekle, ki je komaj zapustila roditeljski dom. hoče postati kraljica zraka. Slava Helene Bucherove ji ne da spati. Smrt slavne zračne akrobatke je dala bodočim talentom Francije pobudo in pred tem hero-izmom mora človek v globokem spoš*o vanju obstati. Iz Celia —(• Odlikovanje. Južnosl<>v«hsk p ski savt'z je na IVU Jem X. kimkresti i!ne 2f>. novembra odlikoval člana Celjsk« ki pevskega društva z. Stanka lWca v < 'c-!>u za njegovo v< e kot d\ajseth-tuo asp* >-no udejstvuvanje k<>t pOTOC, p«vovodja ;n oduoruik s Mlfiinu diplomo in kolajno. — Cee ti tamo! —c Umrla je v (Viju (Glavni tr« 4» v starosti 73 let poststnica NVža VpJop r-če\ a. —v Lastniki motornih vozil, fijak.ir-skih voz in biciklov :z Celja, Gftbei i. LiŠBC z Lave, Brega in iz Zavodne uaj prijavijo svoja vozila pri predfatojništ vu mestne policaje, kjer so v evidenci in kjer dobijo tudi prijavno pole. Rok za prijav«* Je od 1. do 31. Januarja nopri'kli« no. —C Mladeniči, rojeni lota 101".. stanu joOi v občini tvlju • okolici, *»e ne jrb a* na pristojnost pozivajo, tla se do 21. januarja prijavijo v dopoldanski! urah v ob-cinikom uradu na Br»cu zaradi \ pisa v rekrutne spiske. V istem roku se moi »j<> zn radi vpisa v spiske poslednje odbrani* prijaviti mladonTt, rojeni leta 1?'07.. ki stanujejo v občini Celju-okolici, ne jrb'o;l ki ie ponudila beraču /. n-sko suknjo: »Torej je nočete? Le kajte. da pride zima in da vnc za ie »SLOVENSKI itAROD«, dne SI. Lloyd< ♦ ♦ Ljubljana — Sv. Petra c. 7 t ^***********************"***** ♦ t L BUZZOLINI ♦ tzaloga sira, salam in sardin, Z ♦ in inozemskih likerjev ♦ zajtrk o val ni ca ♦ i i Z LUD. CERNE ♦ Juvelir. trgovec z urami 4 ter zapriseženi cenilec Z Ljubljana, VVolfova ulica S ANGELA GORSE ♦ ♦ trgovina s čevlji i Ljubljana — Stari trg 13 Z Ljubljana JOSIP ME2NARCIC pekarija Tržaška c 4! Z 1 ♦ Brata Eberl nasledniki Z ^ PINTAR I I Martine, Černe * Co. | tr&ovina s specenjskim in I t družba z c, t. _..... pleskarstvo ♦ L-rti^H«i^ t ♦ ličarstvo in črkoslikarstvo f ♦ Ljubljana, VosnJakova 8 t Ljul Ijana, Gosposvetska 14 JOSIP SLUGA tapetnik in dekorater Sv. Petra c 5 ♦ Ljubljana i........ ALOJZIJ VRABEC ♦ splošno kleparstvo ♦ Ljubljana, Sv. Petra nasip 41 Z j I tu- Ljubljana, Unjrerjeva ul. 1 A NT. in M. GREGORC mesarija Stojnica; šolski drevored Ljubljana Poljanska 81 r MATIJA GROŠICAR strojni ključavničar Ljubljana, Kladczna ulica 3 SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem svojim cenjenim odjemalcem želi IVAN N. ADAMIČ prva kranjska vrvarna Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31 MATKO SOKLIĆ trgovina in gostilna Pred Konjušnico 4 TRGOVINA ZORMAN Ljubljana ♦ ♦ Stari trg 32 ± Ljubljana Trnovo ANTON ŠKERJANC mesar šolski drevored KRSTO ZELINOVIC V od mat - Moste Pod ježami St. 9 ♦ F. ČUDEN ♦ Z trgovina ur in zlatnine ♦ ♦ Ljubljana. Prešernova t JANC KAROL t ♦ izdelovalnica harmonik ♦ ♦ Ljubljana, Bohoričeva ul. 9 Z ♦ Higienična pralnica in svetlolikalnica FR. ŠIMENC ♦ UPRAVNIK ♦ sLOVRNSKEGA NARODA t ♦ Z>»*MMMMMMMMMMM-Majarončku« LJubljana, Stara pot 1 Telefon 25—7 S MARIBOR, VETRINJSKA ULICA štev. 20 CELJE. KRALJA PETRA CESTA štev. 33 KAMNIK, ŠUTNA štev. 4 i GOSTILNA BERGANT Ljubljana Cerkvena ulica št. 3 TRAFIKA JUVAN Z Ljubljana, Kolodvorska nI. 35 Z Marija Sičeva | | JURO MOKOŠEK slikar LJUBLJANA Sv. Petra cesta 43 t ANA MIHOLJC ♦ ♦ vinotoč, gostilna in kavarna ♦ Z »Central« ♦ * ♦ MATEJ PLIAERIC brivec >Hotel Slone t Ljubljana Sv. Petra nasip ♦ Ljubljana T>*rseva cesta J Ljubljana, Kolodvorska ul. B t vsem cenj. naročnikom in ♦ ; Kemično snaženje oblek l in^n-ntom j Z I z Z »♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦»♦»♦ Z MMMMf tlMUMtMMOOOOO— Z 1 ♦ ♦ : : J 5 ■ , - „, , i ___ : MARTIN in FRANCE Z FRANC ŠTULAR j 2 IT NI K ♦ ♦ čevljarski mojsiter ♦ Gostilna pri Lozarju ♦ . Ljubljana Florijanska 23 ♦ Ljubljana Kožna ul i : ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ HMHMM j i ♦ TOME IVAN J IVAN ŽELHZNIKAR ♦ čevljar ♦ ♦ Z z ♦ ♦ ♦ io ♦ manufakturna trgovtna FRANC ERJAVEC trgovina z železnino >Pri zlati lopati c ♦ PAVLA in FRAN KAVČIČ t z z Z gostilna in kavama ♦ Ljubljana Sv. Petra c. 42 Z Ljubljana Marijin trg 3 X ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦z ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Z Ljubljana, Wolfova nlica 12 X Ljubljana ♦ t Mr. M. LEUSTEK lekarnar Privoz št. 1 I Ljubljana Resljeva c 1 ANTON NOVAK gostilničar in trgovec štepanja vas I. TOMŠIČ manufakturna trgovina OLGA FATUR modni salon Ljubljana ♦ IVAN KRAU ♦ ♦ ključavničarstvo ♦ ♦ Z Z Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5 ♦ Stari trg 11-a ♦ ♦ ♦ ♦ Rimska cesta 4 •JOSIP MAGUSAR pekarna Ljubljana Dolenjska c. 48 J OSVALD PENGOV # Z »PRI RASTOHA RJ U« Z Z gostilna in trgovina s špe- Z Z cerijskim, kolonijalnim in Z Z materijalnim blagom, stavb- Z * ni material Z Kar lovska c. 19 ♦ g mostu) Z Z PAVEL STRGULEC Z izdelovanje žičnih posteljnih t : viog ♦ I z I LjubiJiina Gosposvetska 13 Z Ljubljana, Sv. Petra r.. 38 ♦ i J : I .♦♦♦»♦»♦•♦»♦♦♦»»»♦»♦»»♦♦♦♦^»♦♦4 Z ♦ * 9 a a Z INSEKIRAJTE V »SIX)VENSKEM NARODI « PRISTOU & BRICELJ Specijalni artistični atelje za črkoslikarstvo ! Z ni m I LJubljana, K j (poleg J. VILIIAR ♦ ♦ urar in trgovec z zlatnino. £ ♦ srebmino in optičnim blagom ♦ LJubljana ♦ ijtlbljana Sv. Petra e. 3« J Resljeva 4 Sv. Petra 39 t ♦ I♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ tlutočajte se na t Erna Fettich - Frankheim Z Kilvarna VOŠPERNIK lirik | ♦ damski česalni salon t Z z Z LJubljana, Kongresni trg 19 ♦ i s Ljubljana Stari trg 22 I. MARCHIOTTI trgovina z usnjem 'ANKO POGAČNIK fotomaterijal JOSIP REBEK ključavničarski mojster VIRNIK LUDVIK modno kroja.štvo za dame in gospode Siovenhfki \ filcttcd 1 ♦ Ljubljans, Sv. Petra e. 30 ♦ Ljubiiana t Tyrševa c. 20 t Ljubljana Cankarjevo n. 9 ♦ Ljubljana Hrenova ul. 17 1 : Mesečna naročnina mamo (Ottt l<2m— Z ♦ ♦ ♦ 5 Vsem svojim cenj, naročnikom želi srečno novo leto Trden temelj si stavite, ako pridobite vašemu podjetju stalne odjemalce. Treba pa jih je od časa do časa opozarjati na vase blago, na novosti vaše stroke, kar vam oskrbi novodobna reklama. — Vedno kaj novega naj prinaša vaša reklama, ako naj bo učinkovita, posebno za časopise, cenike, prospekte, ilustracije itd,, se poslužujte klišejev. ki vam jih nudi v najmodernejši tehniki Klišarna Jugografika LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 23 „GROM" carinsko - posredniški in špedicij ski biro, d. z o. z« LJUBLJANA Kolodvorska ulica štev. 41 O co O 22 (S X i špe cer i ja f LJUBLJANA O) IS) i i t ♦ ♦ i LEGAT delikatese zajtrkovalnica Miklošičeva cesta 28 Srečno novo leto vsem odjemalcem in konsomentom natega piva, špirita in kvasa želi 1 PIVOVARNA „UNION" D. D. LJUBLJANA 1 l SVOJIM CENJENIM GOSTOM PRAV SREČNO NOVO LETO! RESTAVRACIJA 9tPRI ŠESTICI44 REZI ZALAZNIK ♦ o : : 01 O i i ♦ ♦ : ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ x X Srečno in veselo novo leto 1935 ; želi cenjenim odjemalcem in se priporoča za ♦ nadaljnjo naklonjenost tvrdka ♦ Kari Prelogl Trgovina volne, bombaža in galanterije GOSPOSKA ULICA ŽIDOVSKA ULICA, STARI TRG : šEjuGCiana čestita k novemu tetu X Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem X in sc priporoča tvrdka f DRAGO SCHVVAB I LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 ALBINA BOGATAJ salon perila LJUBLJANA Gradišče 13-11 I BETI OREHEK X gostilna I LJUBLJANA Kolodvorska ulica 26 PETER PODBORSEK veletrgovina z vinom LJUBLJANA Celovška cesta i ! i I i Vsem svojim cenj. naročnikom želi f srečno novo leto x t ♦ Srečno novo leto želi IVAN RRUNČIČ pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska uL 23 \ Srečno novo leto želi F. in L Goričar | konfekcijska in manufakturna trgovina t Sv. Petra cesta 29 | ♦ LJUBLJANA ? Srečno novo leto želi vsem cenj. naročnikom in se priporoča MATEJ OREHEK eksport »OKO« čevljev ročnega dela in modna trgovina LJUBLJANA Kolodvorska ulica 26 1 Srečno novo leto želi NOVI SVET gostilna in se priporoča za nadalje t Narodna tiskarna l Ljubljana, Knafljeua ulica št. 5 i: LJUBLJANA Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem IVAN KANTE „Pri zajčku" LJUBLJANA Zaje i i rOLEG TROMOSTOVJA t IVAN ZUPANČIČ izdelovatelj metel X LJUBLJANA 5 Kersnikova ulica 3 Srečno novo leto želita HELENA in IGNAC BANKO LJUBLJANA, Kette-Muraova (Martinova) c 3 TRNOVO pekama Kolezijska 4 podružnica Rimska cesta 1 1 ^ Srečno in veselo novo leto ♦ želi vsem cenjenim odjemalcem TVRDKA A. VERBAJS X LJUBLJANA t Gosposvetska cesta 10 G. BESEDNIK in DRUG LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5 Telefon 2439 trgovina in izdelovalnica z^-rvniškega orodja, ♦ ortopedičnih aparatov, umetnih udov in vseh vrst I bandaž Srečno novo leto želi TEODOR KORN kleparstvo in vodovodne instalacije LJUBLJANA Poljanska cesta 3 MMMMMMMMIMMMMMMMM>MM>i SINGER ŠIVALNI STROJI D. D. Podružnica za Slovenijo: Gajeva ulica st. 3 LJUBLJANA Srečno novo leto želi # vsem cenj. odjemalcem in se priporoča ♦ FRANC POSAVEC f pekarna in slaščičarna j LJUBLJANA Karlovška cesta 30 | Srečno novo leto želi : : ♦ ♦ LJUBLJANA ♦ JOS. BERGMAN trgovina s č reva m i in parna topilnica loja Poljanska cesta 85-87 Srečno in veselo novo leto želita vsem svojim cenjenim odjemalcem in se v nadalje priporočata Anton in Ančka Hrovat mesar — prekajevalec I LJUBLJANA Tržaška cesta 26 ♦ X Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim naročnikom IVAN PERDAN nasledniki LJUBLJANA ^ Srečno novo leto želi X vsem cenjenim gostom in odjemalcem LADISLAV NOVAK dediči gostilna in trgovina LJUBLJANA VIČ ji Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem H. BARTL trgovina z mešanim blagom I J LJUBLJANA Rožna dolina, Cesta IV-11 ♦ FRANC RODE mesar Dev. Mar. v Polju štev. 1 X (šolski drevored; ! t Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem AVGUST PAVLE i I tapetnik in dekorater " f LJUBLJANA Vegova ul. 10 f Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom FBANC BEBERNIK EeJ£7r. ♦ LJUBLJANA — Kolenskega ulica 22 — Telefon 3177 f X SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem ♦ ♦ FETEB STEPIč : x x V LETU 1935 BO PRINESEL SLOVENSKI ROD SREČNO NOVO LETO ŽELI i i IVAN KAPELJ t ♦ ! bakrar in kotlar i i LJUBLJANA VII t restavracija in veletrgovina z vinom — (lastnik Mirko Stepič) t t % i i s • LJUBLJANA Tržna ulica f § bKAU1VA| | I I Srečno in veselo novo leto MNOGO NAD ♦ 1 želi vsem cenjenim naročnikom in gostom j/lftlt^K %. f t' j i" C L r j VSE LEPEGA, X X - 7 X ZANIMIVEGA ♦ Z plesfcar, ličar, sobo- in črkoslikar ter gostilničar v Stopanji vasi »Na Planirju« ♦ GRADIVAt x LJUBLJANA Tyr$eva cesta 15 : X Srečno novo leto! i : ♦ JOSIP LEVANIC veletrgovina z vinom LJUBLJANA VII čepice, uniforme, potrebščine najceneje pri A. KASSIG LJUBLJANA ŽIDOVSKA ULICA £TEV. 7 Srečno in veselo novo leto! ! t s veletrgovina vina in žganja t LJUBLJANA Stara pot št. 9 | Srečno novo leto! PIO RADONIĆ A. VOLK — LJUBLJANA veletrgovina žita in mlevskih izdelkov x ♦ t ♦ X Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem X J A. GASTRAUN : ♦ trgovina dežnikov in sončnikov X X (lastni izdelki) | t LJUBLJANA Prešernova ulica 42 | t LitograHia ČEMAŽAR JOSIP : X x ♦ iSrečno in veselo novo leto želi ANDREJ DOLINAR parna pekarna LJUBLJANA Bohoričeva ulica št. 1 Kavarna „ Viadukt" f | I LJUBLJANA ♦ Šmartinska cesta Srečno novo leto želi L. M1KUŽ tovarna dežnikov ♦ X LJUBU AN A ♦ ♦ IGRIŠKA ULICA 6 X ANKA DRUSKOVIČ-ILAUNIK f trgovina z mešanim blagom in brivnica ♦ ♦ MOSTE PRI LJUBLJANI Val. Vodnikova ul. 14 ♦ X X X Srečno novo leto želita odjemalcem in gostom i IVAN in ELZA RAHNE ♦ trgovina in gostilna f SELO - MOSTE PRI LJUBLJANI SREČNO NOVO LETO ŽEIJ x x ♦ JAKOB KAVČIČ PARNA PEKARNA LJUBLJANA Modna trgovina T. E G E R "V i Konfekcija, modno krojaštvo JOS. ROJINA, Ljubljana Industrija perila na debelo LJUBLJANA Mestni trg 15 : ~ w w * w v » v tt v v v v v v w w w^^r^ ŠPEDICIJA IN CARINSKO POSREDNIŠTVO T U R K LJUBLJANA LJUBLJANA Sv. Petra cesta 2 1 Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem ♦ X Obilo sreče v novem letu želi vsem svojim cenj. £ X gostom X X ALOJZIJA GORJUP f I (Buffet — vinotoč) | ♦ LJUBLJANA Dvorni nasip | Srečno novo leto želi PARFUMERIJA STRMOLI LJUBLJANA pod Trančo št. 1 j j Srečno novo leto želi svojim cenjenim gostom o I Gostilna „PRI KOLOVRATU" < ► X LJUBLJANA Pred škofijo 14 ! BOLNIČAR & RICHTER . I tovarna milnih, pralnih, čistil- X X t X jiih praškov in kristalne sode X I Srečno in veselo novo leto želi ♦ I kr. dvorni dobavitelj znamke „ZORA LJUBLJANA Zvonarska ul. anten terUe DELIKATESA IN ŠPECERIJA Ljubljana, Stritarjeva ulica tffWWWWW9fffl i f Veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem \\ veletrgovina usnja, strojarskih X maščob, kemikalij in strojil i BRATA M0SK0VIĆ i LJUBLJANA Telefon interarb-in 2515 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem ^hane JjoCittat parna pekarna in slaščičarna ji Poljanska 1, — Pred škofijo 11 j j A m Jesenice čestitajo k novemu tetu ♦ < > * * M. POLJŠAK * < LAZAR ANTONIJA ♦ < > * ► < > restavracija, trgovina < i ► ► < > t • in prenočišče i ► šivilja < ► < > < ► < > JESENICE < 41 ► ► JESENICE, < 1 < > < 1 ter se za nadalje pri- < 1 Aljaževa cesta št. 2 < * o ♦ 4^ poroča 1 < * > »«#♦♦♦♦♦»>»♦♦♦♦♦♦»•#•« < > <> Srečno novo leto želi PAVLA ARNEŽ eksportna slaščičarna JESENICE Obrtniška ulica S i ter se cenjenemu občinstvu priporoča Srečno novo leto teli x A. M. LEGAT tovarniška restavracija JESENICE-FL2LVE ter se cenj. občinstvu priporoča MILAN HORVAT žgano slikarstvo Jesenice FR. MANDELJC, Bled prodaja tobaka, razgled- | nie in pisarniških potrebščin — krožna žaga ♦ f TONE PRA P KOTNIK * parna pekarna I JESENICE j ter se cenj. občinstvu ♦ priporoča RAKOVC IVAN brivski in damski salon JESENICE in se nadalje priporoča JOSIP BALON trgovina z mešanim blagom JESENICE Podmežaklja 9 Srečno novo leto želi vsem cenj. naročnikom JOSIP MIHELAĆ krojaštvo JESENICE ter se nadalje priporoča BERNIK IVAN mesar JESENICE i JERNEJ KORBAR pekarna SLOV. JAVORNIK 81 Srečno novo leto želi CIRIL BAJ2ELJ mesar ter se za nadalje priporoča jesenice :: Z Z z ♦ STOJAN IVAN, krojač JESENICE Obrtniška ulica Srečno novo leto želi vsem svojim obiskovalcem FRANC BOST AR brivec t JESENICE ♦ ter se za nadalje priporoča FRANC JANHUBA krojaštvo JESENICE Slomškova ul. 8 IVAN VVERGLES mlajši mesar in prekajevalec SAVA - JESENICE IGNAC TRAMPUŠ avtotaksi JESENICE (kolodvor) PRINČIČ ŠTEFANIJA, branjarija in mlekarna t ♦ o Srečno novo leto želi JESENICE-FU2INE JOŽE NOVAK, zidarski mojster JESENICE Murova 8 ♦ Sročno novo leto želi I RAŽEM PAVLA ♦ trgovina z mešanim blagom Z JESENICE-KUŽINE 100 ♦ ter se cenjenemu občinstvu priporoča t ♦ ♦ KAROL NEUMAN ♦ klepar in vodovodni instalater ♦ JESENICE I Z ^ Srečno novo leto želi Z FRANC PAVLIN fotograf ♦ JESENICE Gosposvetska c. 2 S I JOSIP POGAČNIK ♦ trgovina s čevlji Z LJUBNO JESENICE x Srečno novo leto želi I STANKO POŽENEL Z pekarna ♦ JESENICE Gosposvetska 4 l Srečno novo leto želi Z ♦ A. J. ROZMAN : ♦ strojno pletenje t I JESENTCE-FUŽLNE l Z ter se za nadalje priporoča ♦ i Srečno novo leto Želi | FRANC VAVPOTIČ Z tapetništvo # Z JESENICE Ukova uhca 2 J Z ter se za nadalje priporoča 2 Z Z IVAN WERGLES st. mesarija JESENICE Cankarjeva 6 MATEVŽ ZAVRL mesar in gostilničar SLOV. JAVORNIK 6 HOTEL „TRIGLAV" Anton in Marija Oražem JESENICE Srečno novo leto Želi vsem svojim cenj. gostom FRANC MESAR restavracija JESENICE ter se priporoča za nadaljnji obisk Z KRISTJAN CUZNAR poslovodja Singer šivalni stroji d. d. JESENICE — Gosposvetska cesta JOŽA BREČKO trgovski vrtnar Z Poleg osnovne šole JESENICE 4 4 JANEZ, MIHA ČERNE « pekarna in apnence ; 4 JESENICE Kralja Petra 10 <; Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim ce- J njenim odjemalcem ter se nadalje priporočam. Z Z odličnim spoštovanjem ^ ANTON MC.^RIČ trgovina s čevlji lastnega izdelka j; CENTRALA: Ljubno — PODRUŽNICE: Jesenice, j j Tancarjeva hiša štev. 1, tik kolodvora; Ljubljana: Kopitarjeva ulica štev. 1 t t SPLOŠNA GOSPODARSKA IN KONZFMNA I ZADRUGA ZA GORENJSKO : I JESENICE * Podr. gostilne na SI. Javorniku »Pri konjiču« t Poslovodkinja Kati Korošec Z Srečno novo leto želi FRANC DE2MAN gostilna in mesarija JESENICE ter se cenjenim odjemalcem priporoča J. TRIGLAVc Qanko j Naročajte in sirite Movensiki ftlarod KI JE EDINI POPOLDANSKI LIST V DRAVSKI BANOVINI IN STANE MESEČNO 12.- Din Veselo in srečno novo leto teli vsem naročnikom iruznica uprave »SLOVENSKEGA NARODA" JESENICE ftlovaii novi hot^l, kavarna, restavracija ln modna trgovina JESENICE — Gorenisko TOVARNA PLETENIN RADOVLJICA S Stajet&tbe čestitajo k novemu tetu m. jaiin modistinja ♦ JUSTIN GISTINCIC ♦ ♦ mehanična dela. lastna ♦ ♦ poniklovalnica, zavod za ♦ ^ Maribor, Stolna ulica 2 ♦ emajliranje MARIBOR. ♦ Tattenbachova ulica 14 A. PLATZER t i trgovina s papirjem, knji-♦ NEUBERG FRANC | goveznica. kailonaža. X čevljar . | modni časopisi, razpro- J $ daja $ MARIBOR, Vodnikov trg- ♦ MARIBOR. Gosposka 3 t T▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼ 1 t GASPARIC ŠTEFAN | * čevljar ♦ MARIBOR, Orcžnova ulica 6 Restavracija »GRAJSKA KLET« in Mariborski otok Grga Baslotić MARIBOR S X karel robaus luksuspekarna MARIBOR, Koroška c.24 kitaste X S£. Ttalod! t MARIBOR \ fr^G ^ ^ G ^^^^^^^i VY. VVITLACZIL pekarna Ljudska samopomoč MARIBOR, Grajski trg 7*1 t ♦ ♦ ♦ ♦ i ♦ ♦ i : : ♦ i Vlahovič* ^ Aleksandrova cesta 38 X ♦ Kralja Petra cesta 17 ? CELJE, Ozka ulica 3 MARIBOR KARI, LOIBNER špecerija in delikatesa CELJE. HENRIK OBLAK mehanična delavnica I ANTON FEIERTAG X parna pekarna, izdelava najfinejših keksov, kruha X r turist«, ki ostane S do 10 dni svež MARIBOR Betnavska ulica 43 Filijala: 10. oktobra ulica i JOS. KRELL športna trgovina KOVAČ JAKOB krojaški mojster IVAN PEČAR drogerija I CELJE, J CELJE, | t Kralja Petra cesta št. 8 ♦ Razlagova ulica 6 ♦ ! I S MARIBOR Gosposka ulica 11 FRANJO MAJER modna manufaktura MARIROR, Glavni trg št. 9 ♦ Elektrotehnično in meha-j nično podjetje ♦ DRAGO GAMS I CELJE, Mariborska c. 16, ♦ Prešernova ulica 16 t Telefon interurban 172 i Hupujte domače age! ♦ ♦ ALOJZIJ PRINCIC X trafika in trgovina s sadjem LAŠKO KAROL in F ANI SOMMER pekarna — delikatesa LAŠKO 1 X X Fr. Bernhard-ov sin Gustav Bernhard zaloga stekla in porcelana Maribor, Aleksandrova c. 17 Srečno in veselo novo leto želi »1 PODRUŽNICA SLOVENSKEGA NARODA44 CELJE FRANC UREAN mesar in prekajevalec PTUJ IVAN CVIKL — PTUJ manufakturna trgovina I fiCcMjcettejsi dne vrtite je : (Domžal čestitajo URBANIJA ALOJZIJ mizarstvo in pogrebni zavod DOMŽALE ! IVAN ZLEBNIK I urarstvo, optika in preručna mehaniki I DOMŽALE -------initttttttttttttttttttt'tT*""*"*" m ♦♦»»»»♦»♦»♦»»»»»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< ♦ T Srečno in veselo novo leto žoli m vsem svojim t odjemalcem in prijateljem : FRANC MAJDIČ t valjčni mlin ♦ VIR PRI Lil ULJ A M. p. Domžal« ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 1 ! Srečno novo leto želi FRANČIŠKA URBANI*«*- gostilna in žganjarna IHAN — DOMŽALE Srečno novo leto želi ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost z ugodnimi cenami JU V AN & OBER W A LDE R izdelovanje slamnikov in klobukov DOMŽALE, Savska cesta Štev. 4 ........♦ Srečno novo leto želi ZA JC & GRČAR strojno mizarstvo DOMŽALE VINKO FLERIN mlin z., izdelovanje ješprenja ter ajdove in ržene moke IHAN — DOMŽALE Srečno novo leto želi tvrdka J. CHALUPNK prekajevalnica DOMŽALE ter ae cenj- občinstvu priporoča ».........♦........♦< ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem v PAVEL RERTONCELJ valjčni mlin DOMŽALE A4B K V W W W W W W P W r «1 5 0 o n as 3* I £ a 3 > ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »a 3 P! p l c S p d B O O o • MOMIM.........MMMMMMM ♦♦»♦»♦»»♦♦»»♦♦♦»MMMM f§ iS .11 - 2 »i i ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ a C B 1 U O 5 o t—. s t ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 0 g O •t o o t-. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ iaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa I I r 1 cr V a e 05 ca 8 8 r 3 1 i w rt« 3 e si »+»«»»»»»+»««»«»»1tM»MM»»M r i o 1 f 3 o 2 t f 5 i 3 4 O IH i * »S ♦ »♦♦♦♦»»»»♦»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦*>♦♦»♦ ♦ »♦»♦»•»MM r* •1 B o <§2 5" ll 5 p > 3 n 2 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ x rt o< ~- 3 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦4 »»»»♦M»»»MA»» k. 'D ra 3 o 3 < O" 3 e < o n< rt B 3 o rt D 3 90 a OT O g X M« 3 •j. -. 3 < S 3 3 9 S o rt . 3 5 Si & o rt 3 1 3 o 3 I i o R p ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »♦♦»♦♦»♦♦♦♦»♦»♦' --: t K § < i 01 S i-1 s aaaaaaaaaaaaa ai w v w w wv w 3 s rt S d g S 5 o o 1 H ?! II O ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ■1 rt o< 3 O 3 O ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦A C cr 3 8 R o 2. r S S O r * > B r 2 g h > -1 BI 3 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦! „ In cr b 3 I 5 •d o a «—1. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 03 H O M w H > I k ♦♦♦♦ I i o S le rt k/ s o 3 rt ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ s 3 I 3 0 h > 99 i? o S 9 IH 5 3 3 rt s- : C o i ♦ : i i : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I : i- \ B t * ; 1 I * rt > M > 3 p: n« (t os 3 C* > D 3 ♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦ 3 »d O H O 90 Z ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ M H 5'B. r> rs« i? ro i? 2. S?" K «20 ci« o >o O " rt -s* g » .8 J p H O U. 3.SL t«ro B 5 ^ rt_ da Ji £.n O ^ o O 3 ^ pj ro p rt S.50 p 3 M rt tr. 0*0 I J? pr sta o 50« n« o O. rt ro w S 0 gn rt (q «_j 1 3 rD 3.0 o p5 3 ro • d. B g p 3 u T m .. rt rt T3 O 3»p3g--3cr^. , m « C. au. 3 r. S ^ o r o 1 2 ^3 2. rt n« cp O W cr P1 2 S'&a 0 i o 2« —-ti S* rt rt B Prt ^2 5 O m rt o < q 3^ P j-E, J. r-r 5, o rt rt« , TJ » sa < f* -1 ro 0 C i-« O rt rt 2.0 rt f n tj o B 3 rt> O 3 O n« rt« * 5« 0=> £fi< .2 S o p B 0^-^ rt«o £•9 g S p rt p w 2.- m - &a 3 3 gat3 «—. m rt p 2. g co« • N^CP J3 KD rt 01 ~. K t P O .P ft T O 1 » d ? 2.0 (v o - 73« a3 r o M h 3- < 5 ^ o cr w 3.- 3 T33 2 3 "i O —• o g* g* S' *^ 2 S 2 g 8« * f ^ rt O rt g W3 co -e- rt ^. O J3. co« 3 o-tj e E o n B ari t cr H 0 ^ ?r c;1 co rj-7? 3 co < tj — p . 2 cr 3 rt S O O 3 - ON3 3TTJ ^ "-•SI? 09 -:-co >rttj ~ si TJ o rt a rt Ca ~ 3" o O * . o« _ < rt Kg tel ~ rt ^ k« p o g 3 & 3" U£.3 Cl B - rt ^, "J »sir o c/)< » M rf iti g lift w lili hI' S lil! S lili g Pit JŽ rt S*. O I i? SI i 1 ar 3 t* I rt 3 i rt 3 3 o o* —• r 3 II I 3 "I rt H aaaaaaaaaaaaaaaaaa WWWWWWWWW ?3 6 a a a a a a a a a a .a a a. a. a. a a b ^ ^ * aaa. z ♦»♦♦♦♦♦♦»»♦»»»♦»»A ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ H 90 R ce i H O n ♦ t«>»*A ♦ t ♦♦♦ ♦ t tttt« f O > O n H R ♦t^tt************* ^^a 4AAAAAAAAAAA a a a a aa a a aa aa aaaaaaaaa ▼ ▼ ▼ ▼ ▼^^▼▼^ W WWW v v WW • 3 «1 o < 3 p i rt M« < I r 3 O B TJ 3. a rt J B i I n« co T3 O z > In s i t 90 K 09 E R AAAAABAABAAAAAAAAA ffffffffffffffff^ Ilovo mesto čestita (i novemu tetu X X VENCELJ ŠKEDELJ splošno kolarstvo, izdelovanje smuči in sank Novo mesto, Ragovska c. POMNI, da imajo oglasi v »SLOV EN SKEM NAHODU« največji USPEH i RUDOLF BERGER . trgovina s usnjem in Čevljarskimi potrebščinami f ► NOVO MESTO, Ljubljanska cesta 11 ALOJZIJ MIDOFER modno krojaštvo NOVO MESTO Srečno novo leto želi FILIP KAVČIČ hotel »KOKLICc — NOVO MESTO „FOTO GUIDO" NOVO MESTO sukljetova cesta S j; J KNAFLI6 & MIRTIČ ključavničarstvo in vodovodne instalacije NOVO MESTO KANDIJA • Srečno novo leto želi cenj. obiskovalcem KAVARNA SPLIHAL NOVO MESTO iS SREČNO NOVO LETO ZELI i AVGUŠTIN GKROGLIČ X stavbno podjetje * gradi — projektira, izvršuje jamska, vodna, nad- <► X zemna in vsa ostala stavbna dela ♦ NOVO MESTO Seidlova cesta 7 Podružnica JURIJ PICEK I NOVO MESTO Florjanov trg j Manufakturna trgovina MARTINA KOSIR želi svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem srečno novo leto in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost NOVO MESTO i»»MMMI ANTON KONCILI J A mesar in prekajevalec NOVO MESTO i: I I x X FRANC DOLENC mesar in prekajevalec NOVO MESTO Kastelčeva ulica 1 JURIJ PICEK trgovina z železnino in špecerijo, arborin in težakovo olje stalno na zalogi NOVO MESTO Trg kralja Petra IL \\ JOSIP WINDISCH£R hotelir, mesar in prekajevalec Kandija — Novo mesto ANDREJ AGNITSCH kleparsrvo NOVO MESTO ŠETINC LADO modni salon za dame in gospode ?e zahvalnije vsem svojim cenj. odjemalcem, katerim se tudi vnaprej toplo priporoča. Na zalogi imam lepo izbiro vseh vrst sukna, tako za dame, kakor tudi za gospode. Izdelujem plašče po najnovejši modi. kakor tudi vse športne in smučarske oblrke. NOVO MESTO I : x i MARTIN HOČEVAR stavbno podjetje NOVO MESTO SREČNO NOVO LETO 2ELI FRANJO KASTELIC trgovina Kandija — Novo mesto Vsem naročnikom, inserentom in čitateljem »SLOVENSKEGA NARODA" Zeli srečno in veselo novo leto podružnica »Slov. Naroda" NOVO MESTO i BRZOJAVNI NASLOV.- DO L OP NOVO MESTO — TELEFON st. 27 dolenjska opekarniika komanditna d r n i. b a V K K O X A pri a O V K M Ji K M T t t „N0V0B0R" splošna industrijska delniška družba, Ljubljana - Novo mesto JOSIP KOBE trgovina s špecerijo in delikateso NOVO MESTO w ~ ~ ~ ~ ~ v w v w* pp •Metla04 hgev.stie indu.sfrij.slia dxu$a, Plevo mesto z X mbC&roceMfte ♦ ♦ S reg. zadruga z n. z.