Kaj je novega? Voditeljem agitacije za »Slov. Gospodarja«: Zadele so sledeče številke: 1000 Din — št. 1369, 500 Din št. 227, 5 po 100 Bki — st. 296, 671, 811, 972, 1096, 20 po 50 Din — št. 19, 113, 761, 1109, 2116, 2129, 15, 1122, 409, 964, 677, 319, 299, 679, 1989, 1435, 1666, 1800, 989, 1133, 699, 1483. Denar smo nakazali te dni. Vseim želimo vesele velikonočne praznike! »Naš dom« bi bil rad izšel tokrat že pred 15., da bi ga 'bili dobili naroonilki že na veliko soboto. Kljub dobri volji to ini 'bilo mogoče, tako da go bodo marsik]e dobili šele po veliki noči. Nasi fantje in dekleta nam bodo to že oprostili, ker smo zazdaj še pac reveži, ki moramo triti ponižni in slkromni. Tem lepša in bogatejša bo ta številka. — Uprava »N. d.« Še enkrat o inseratu »Dobra služba«. Ponovmo smo prejeli pritožbe, da glede tega inserata ni vse v redu, da Oto Arzenšek, Šmarje pri Jelšah, ki pa nam je zatajil svoje ime im se podpisal kot Fr. Arzenšek, hoče nepoučene s tem inseratom pripraviti do tega, da mu pošiljajo zinamke ali sicer dajejo veoje vsote za njegove odgovore. Zato opozarjamo p. n. bralce, maj zacasno ustavijo vsako poslovanje in dopisovanje z omenjenim Otonom Arzenšek v zadevi ozmačenga imserata, ker hočemo stvar popolnoma xaizcistiti. Upamo, da se nam bo to v kratkem posrečiloi, na kar bomo o zadevi porocali v »Slov. Gospodarju«. — Omenjenega g. Otona Arzenšeka pa javmo pozivamo, naj takoj odgovori, zakaj je spremenil ime, ko je naročal inserat, ali je hotel s tem priikriti kaiko goljufijo? Ako nam do prihodnjega tedna ne javd, potem bomo storili, kar se v takih islučajih mora storiti. Mi nikaikor ne bomo trpeli, da bi fcdo »Šlov. Gospodairja« izraibljal za izkoriščaoije IJTidd, ki Lščejo službe. — Uprava »Slov. Gospodarja«. Prazniki v mariborskem gledališču. Na veliko nedeljo popoldne oi> 15. uri se uprizori zelo uspela Kristusova drama Pasijon, zvečer, ob 20. uri pa bo premijera privlačne operete »Logarjeva Krista«. Na velikonočni pondeljek popoldne se Pasijon ponovi, istotako se dan ponovi >Logarjeva Kristac. Pasijon v mariborskem gledališču. Opozarjamo vse občinst"VOi, zlasti pa še okoličane, da se upTizori na veliko nedeljo popoldne in veliki pondeljek popoldne, obakrat ob 15. uri drama v desetih slikah Pasijon. Predstava traja le dve uri, kar je zlasti ugodno za železniško zvezo. Denarja jim manjka. Samastojni demokratje ,so že nefcaj časa potisnjeni v opozicijo. Od casa, ko so morali iz vlade, pa do danes so se malodane do dna izpraznile njihove blagajne. Kako slaba da prede Pribičevič—Žerjavovi gospodi v denamem oziru, nam najbolje dokazuje dejstvo, da ibo Pribičevičevo glasilo »Riječ« prenehalo izhajati. V Sloveniji je ibil dr. Žerjav tako radodarem z »Domovino« din »Jutrom«. »Domovine« je kar deževalo po deželi in so demoikratski agitatorji celo izjavljali, da je list zastonj. Povsod iz dežele prihajajo v novejšem času poročila, da so zaoeli samo»tojni deinokrati na prav resen naoin iztirjevati naroonino za »Domovino« in »Jutro«. Naj le bosta Žerjav in Pribioevič ee eno dobro leto izven vlade, pa ne bo ue »Jutra« in ne »Domovine«, pri prihodnjih skup&čiiiskih volitvah pa tudi ne več dr. Žerjava in ne Pribičeviča. Veronauk zopet na kmetijski šoli. Na enoletni vinarski in sadjarski soli v Mariboru je bivši kmetijski minister Pucelj odpravil veronaulk. Tedaj je med našim vernim kmetskim ljudstvom tako postopanje ministra vzbudilo veliko nevoljo. Celo kamdidat SKS je javmo na shodu obsodil to postopanje svojega voditelja. Sedanjl kmetijski rainister pa je zopet odredil, da se ma tej šoli poučuje verouk. Dosedanji Ikatehet g. M. Petelionšek hodi zopet pouoevat na omenjeno šolo. Z zadovoljstvom sprejemajo na znaiije to obvestilo posebno oni starši, ki so hoteli celo svoje sinove odpolklicati domov, ker so bili vznevoljeni zaradi postopanja bivšega ministra Puclja. Njegovo toliko hvalisano delo se popraVlja in kmetsko ljudstvo }e ea- dovoljno, da se. Še eno željo pa grajamo istočasno, ko poročamo o tej vimarski in sadjarski šoli, da bi namreč zopet ¦bila dvoletna kot je bila nekdaj. Preje je dežela imela to šolo v svoji oskrbi in pod svojim vodstvom. Zdaj ostanejo šoJe fcot take pod nadaljinim vodstvom državnih oblasti, oblastna sikupščina ima pravico sodelovanja v rešitvi tozadevnih vprašanj. Gotovo je, da bo tudi to zadevo mariborska oblastna skup&čina sprožila, da se uredi po želji strokovinjakov in staršev, ki pošiljajo svojo mladmo v to šolo. Minister dr. Andrej Gosar za viničarje in poljske delavce. J ugaslovansfca strokovna zveza je pismeno zaprosils ministra za socialno politiko g. dr. Andreja Gosarja, da naj borza dela v Mariboru izdaja izkaznice za polovione vožnje po železnici tudi onim viničarjem in poljskim delavoem, ki odhajajo poleti na mlatev na Hrvatsko in v Medjimurje. Obenem je naprosila gospoda mmistra za socialno politiiko, da posreduje pri prometnem ministru, da le-ta izda dovoljenje za znižani prevoz deputatov (to je plače v naravi), ki jih prejemajo ti delavci za svoje delo. Minister g. dr. Gosar je že obvestil Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljami, da je že marocil mariborski borzi dela, da se morajo izdati zgoraj omenjene izkaznice poljskim delavcem in vimičarjem in do bo ukrenil vse potrebno pri prometnem ministru, da se dovoli znižama prevoznina živil, ki jih prejmejo zgoraj označeni kot placilo. Kako so na Pesnici agitirali za vstop v Orjuno. 0 zakulisju bombnega napada na Pesnioi smo izvedeli še sledeče: Na zborovanju Orjuine je neki govomik k Maribora (baje jurist) naglašal, da člani Orjune lahko nosijo orožje brez orožnega lista. Če član Orjune koga težko poskoduje, se mu ni bati kazni, ker so pri Orjuni mnogi mariborski sodmiki in advokati. Še celo tedaj, če orjunaš 'koga usmrti, dobi majhno kazen. Tako se je skušalo pridobiti za Orjuno ikmetske člane. In govomik je naglašal, da naj osobito železničarji pristopijo ik Orjuni, ikajti potem bodo dobili boljse službe, ker pri direkciji v Ljubljani odločajo orjunaši. Imenoval je tudi nekega gospoda višjega uradnika na glavnem kolodvoru, ki baje hoče same orjuoiaše k železnici. Vprašamo ravnateljstvo državnih železaiic v Ljubljami ali je res, da orjunaši odločajo pri železnici? Preiskava o bombnem atentatu v gostilni Klemenčič na Pesnici pri Mariiboru se nadaljuje in jo vx>di mariborska policija. Izvršenih je bilo že več aretacij olanov Orjune na Pesnici in v Mariboru. Podrobnosti še niso znane, vendar je sigumo, da bodo sedaj pojasnjeni razni bombni atentati v Mariboru in okolici. Konec bencinske zadeve pri Sv. Lenartu. Na razna vprašanja glede »bencina« pri Sv. Lenartu v Slov. goricah odgovarjam, da je raiana autodružba zgubila tožbo tudi pri državnem svetu. Ker je torej najvišje sodišče zavmilo zahtevo za obnovno razpravo, mora sedaj ta družba plačati nad 380.000 dinarjev kazni in takse. »Nekdo« je želel, da se akti o tej nečedni stvari ne bi več našli, ali dotioni gospod in njegovi pomagači naj vedo, da nam je cela umazana zadeva dobra znana. Nekje se še bo govorilo tudi, kalko se je davčni urad intabuliral na premoženje avtodružbe samo za 255.000 Din. Zakaj ne poseže davčni urad po premoženju bogatega poslovodje avtodružbe? Danes je jasno, da so visoki gospodje samostojni demokrati hoteli za stotisoče dinarjev oškodovati državo, a nato celo zadevo D8 znani načim »zatušati«. In ti ljudje pravijo, da so državotvorni! — Fr. Ž. Važno za obi5inske predstojnike. Ako je rabila občina cement za popravo ceste, mosta ali kaj druzega, kar služi oboni dobroti, je uložila prošnjo, opremiljeno z občkisko štampiljko in se je dovolil prosti prevoz cementa po železmici. Od sedaj naprej pa mora to prošnjo glede prostega prevoza cementa poleg občine potrditi še tudi pristojni okrajni glavar. Umrla je 9. t. m. ina Vrtičah pri Svečini v visoki starosti 86 let mati našega oblastnega poslanoa g. Ivana Š&rbinek. Rajna je bila vzorna mati in gospodinja. Svoje otroke je vzgojila v strogo kršcanskem in slovenskem duhu. Šerbinekova hiša je že od nskdaj slovela kot narodna. Blago mamico smo dne 11. aprila ob veliki udeležbi položili k zadnjemu počitku! Svetila ji nebeška luč! Šerbinekovim iiaše sožalje! Umrl je dne 8. t. m. v Prevaljah sre^ki tajnik v pokoju, g. Franc Robar v starosti 66 let. Pogreb se je vršil v nedeljo, 10. t. m. ob obilni udeležbi ljudstva. N. v m. p.l Uboj. V župniji Ptujska gora se je zopet doigral te dni fantovski pretep, ki je končal s smrtjo mladega življenja. Po vmogradih opravljajo sedaj kop in na vecer pred razidom se pač pij-e mnogo več nego je potrebno. Razdraženi po preobilnem alkoholu so se vracali s kopi proti domu J. Danjko iz Stez ter Anton Gojkovič in J. Rodošek iz Ptujske gore. Med potjo so se med seboj sprli, prišlo je do pretepa in nad Danjka sta se spravila omenjena dva 3 Ptujske gore. Pod udarci se je Danjko zgrudil na tla in na tleh ležečega sta ga obdelala z motikami tako, da sta mu razbila lobanjo in kmalu nato po prepeljavi v ptujsko bolnioo je izdahnil. Strašna smrt 151etne deklice. V neki hiši v Dolnji Lendavi se je odigral pred kratkim grozen prizor, ki je lahteval življenje petnajstletne služkinje Ilonke Legehy. Kaj da je nesreoo povizrocilo, ne ve nikdo, iker priče ni bilo noberie. Nesrečnica je v kuhinji likala z likalnikom na špirit. Kako je prišel špirit v dotiko z obleko na njenem telesu in na kak nacin se je ta na njen užgala, je ostalo nepojasnjeno. Drugi so so za stvar izvedeli še le v trenutku, ko so se sobma vrata iz kuhinje bliskoma odprla in je s krikom drvela proti njim postava v plamenu. Osupnili so, a le za trenutek. Potem pa so ikricali dekletu, naj se vleže na tla. S preprogami in rjuhami, fci so jih metali ina njo, so plamen zadušili. Zdravnik je bil kmalu pri roki. Ker je bila bolečina radi groznih opeklin neznosna, je dal ponesrečenjki pomirjevalne injekcije. Zdravniška pomoč jo je v toliko spravila k zavesti, da so jo lahko prenesli na dom. Mlada, slabotna narava ni vzdržala velike grozote in dekle je •zatismilo oči k smrtnemu spanju. Nesreča je pretresla vso okolico in mlado žrtev je spremljalo do groba M v grob veliko sočutje. Dekle ni mislilo na smrt in je celo v najveojih miukah odslavljalo radovedneže, ki so vpraševali, kako se je zgodila nesreča, z besedami: >po- vem, ko ozdravim.« Dnigače je bilo odločeno in odnesla je s seboj v grob skrivnost nesreče. Dva požara v Prekmurju. V obmejni madžarsiki vasi Sv. B. je 25. marca nastal požar pri Matiji Lutar. Pogorelo je gospodarsko poslopje. V nevarnosti je bila tudi sosedova hiša in le požrtvovalnemu delu gasilcev se je zahvaliti, da se je plamen ni prijel. — Istega dne ponoči je gorelo v vasi L. pri Štefaaiu Fujsu. Žrtev požara je postala hiša z gospodarskimi poslopji. Največja nesreča pri stvari je bila, da je izbruhnil požar ponoči in so ga opazili šele takrat, ko je bilo že celo poslopje v plamenu. Reševanje ni bilo mogoče in tako je škoda zelo velika. V hlevu so se zadušrle tri ikrave, v svinjakih vse svrnje in agorele so tudi kure. — Oba požara sta nastala iz neznanih vzrokov. Nesrečna igra z nabojem. Nekega dne v preteklem tednu se je igral Franc Hajba iz Dobrovnika v Prekmurju z ostrim nabojem. Pri tem zadel ob kapico, ki se je užgala in naboj raznesla. Učinek je bil tako močen, da je nesrečniku razmesaril na obeh rokah pazelc in kazalec. Prvo pomoč mu je nudil domači zdravnik dr. Kolin, drugi dan pa so ga odvedli v bolnico v Mursko Soboto. Celo svoje imetje ja zapustil mački. Neki bogatin v Langbeachu v Zedinjenih državah Severne Amerike je zapustil večji del svojega imetja svoji desetletni maSki. Oseba, ki bo oskrbovala to mačko, ima pravico razpolagati s tem denarjem. To je brez dvoma najbogatejša mačka na svetu. Od tekača do najvefijega trgovca. Lastnik znane londonske trgovine Selfridge, Mr. Gordon Selfridge, je kupil za 10 milijonov funtov (nad eno milijardo lir) drugo najvecjo trgovino te vrste v Londonu Whiteley. Ta trgovina se razteza v Oxfordstreetu na daljavo dveh kilometrov. Z nakupom te trgovine je postal Selfridge najbogatejši trgovec in eden izmed najbogatejših mož na Angleškem. Zraven omenjenih dveh trgovin ima po drugih angleških mestih še 21 veletrgovin. Gordon Selfridge je rodom Amerikanec, pričel je kot tekač s tedensko plačo poldrugega do larja v Njujorku. Šmarnice za leto 1927. Maj se bliža in Slovenci bomo zopet obhajali šmarnično pobožnost. Letos nam je napisai »Šmarnice« g. dr. Fr. Kruijc, dekan v Laškem. Te »Šmarnice« nas vodijo v šoio 5©dnosti, k majnišlri kraljici. Ker je knjiga pomembna in uporabna ne le za majnik, ampak splošno za nabožno čitanje, je prav, če se kar najbolj razširi med ljudstvom. Naklada je majhna, naročite fiimprejel Knjiga stane vezana 20 Din. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Koroška oesta 5. Popust v kopališču Krapinske Toplice, žel. postaja Zabok, stalni avtopromet. Na željo mnogih gostov se je kopaliSka uprava odločila, da za časa predsezone od 15. aprila do 16. junija ter v posezoni od 1. septembra do 1. novembra uvede 20dnevno zdravljenje za pavšalno vsoto 1280 Din. Zato vsoto dobi vsak gost soho z električno razsvetljavo, postrežbo z vsemi prislojbami, trikrat dnevno hrano, dnevno 1 lcopelj v kadi ali bazenu in dva krat pregled zdravnika v tem času. Zdravi se z gotovim uspehom giht, reuma, ischias, ženske bolezni itd. Inozemci imajo 50% popusta na SHS železnicah, vizum dobijo za 10 Din na konzulatu. Začetek sezone 15. maja. Prihod se naj naznani, vse drugo pa je razvidno iz prospekta, katerega pošlje uprava vsakemu interes<?ntu. Ni vefi dobrih biciklov po vojni, si misli samo oni, ki ne ¦pozna izdelkov največje in najstarejše tvornice Evrope »Peugeat« (letna produkcija 250.000 komadov). Nabavite si bicikel pri glavni zalogi Erik Breuil, Celje št. 70 ali pri njegovem zastonstvu in Vi bodete zadovoljni in mu hvaležni! Gene od 1600 do 2100 Din. Zahtevajte cenik, ki se Vam dopošlje brezplačno. Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela meseca marca te-le podpore: 50 Din g. Fr. Zacherl, učitelj v pokoju v Ljutomeru; 100 Din g. prof. bogoslovja dr. Fr. Kovačič; 20 Din ga. Liza Pintarič v Vojniku; 100 Din g. notar Ivan Ašič; 50 Din g. odvetnik dr. A. Mulej; 100 Din Spodnještajerska Posojilnica; 500 Din Zgodovinsko druStvo mesto venca na krsto pok. ravn. Pirca; 250 Din županstvo Loka. Iz raznih poravnav so poslali kot poravnino gg. odvetniki dr. Veble, dr. Rapotec, dr. Rapoc 150, 200 ozir. 100 Din. Svatje na gostijah Žunič—Javšovec *pri Sv. Juriju ob Sčavnici, Žnidarič—Bratkovič pri Kapeli, Kmetec—Belca v Pongercih, Bovha—Zakošek v Penkovem selu so nabrali 70, 186, 50 oziroma 100 Din. Prijatelji pokojnega nril. g. arhidijakona Hrastelja v Rdbnici so zbrali mesto venca 500 Din. Vsem darovalcem izreka odl>or najtoplejšo zahvalo.