Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za celo leto prod plačan 15 gld., za pol lota 8 gld., za čotrt lota
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljii: Za colo loto 12 gld., za psi leta C, gld., za četrt leta 3 gld., za en mosoe 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na loto.
Posamezno štovilko voljajo 7 kr. Naročnino projoma opravništvo (administracija) in okspodicija, Someniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati)_so sprejemajo in veljii, tristopna potit-vrsta: 8 kr., če so t'nk.i enkrat ; 12 kr. čo se tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša.
Rokopisi so ne vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Vredništvo jo v Soraeniških ulicah h. št. 2. Izlmja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/,0. uri popoludno.
Štev. SI.
V Ljubljani, v torek 12. aprila 1887.
Leti tile XY
Ministerstvo Depretis - Crispi
Dva cela meseca čakala je zedinjeua Italija, cela dva meseca ugibal je časnikarski svet, kake može da zbere okoli sebe stari, a še vedno mla-deniško-častilakomni Depretis. V ponedeljek prisegli so štirje novi ministri kralju Umbertu I. Crispi prevzel je notranje zadeve, Zanardelli postal je minister prava, Saracco javnih del, a naslednik Ricotti-ja, ministra vojske, postal je Bertole-Viale.
Se ve, da so vsi ti novi ministri hudi liberalci in nasprotniki papeževi. Odločilen glas v novem ministerstvu bo imel Crispi, kteri je ne le hud sovražnik cerkve, ampak obdolžujejo ga tudi republikanskih idej. On je mož, kteri je javno rekel: „Katoličanstvo se je preživelo!" Prej je bil sovražnik Nemcem, a od 1870. leta jim je neki prijazen, dasi ni dolgo temu, ko je v Pariz pisal prav prijazen list. Celo Bismarkovi listi sami dolže ga kot nasprotnika monarhiji.
Občna sodba poznavalcev Italije je, da imenovano ministerstvo ue bode imelo dolzega življenja. Posebno tudi zato ne, ker nekteri listi mislijo, da bode opozicija strastno napadala novo-predelano ministerstvo , da-si si je Depretis začasno pridržal vnauie zadeve, češ, da jih bo izročil onemu, kteri si bode največ zaslug za novo vlado pridobil.
Občno mnenje v blaženi Italiji je vse zbegano, posebno zarad miru, kterega je sklenil železni kancler nemški z Vatikanom. In to toliko več, ker je bil msgr. Galimberti, poslanec papežev, o priliki slovesnosti nemškega cesarja, na dvoru Bero-linskem tako zelo odlikovan. In res ni dolgo od tega, ko je znani italijanski list »Diritto" med drugim pisal sledeče besede: »Ako stvari gredo tako naprej, bomo kmalo priče slovesne spreobrnitve Bismarkove h katoliški veri". Iz vsega se vidi, kako zelo da peče patrijoto mlade Italije prijaznost med Vatikanom in mogočno Nemčijo. Že takrat, ko je sivolasi cesar nemški izročil razsodništvo v zadevi španski Leonu XIII., že takrat so Italijani le težko skrivali nevoljo svojo.
In ker se nad Nemčijo maščevati ne morejo, kažejo svojo moč domii s tem, da krivično snujejo postavo za postavo, namenjeno proti cerkvi. Ni šo dolgo temu, da je vlada izdala dekret, vsled kterega postane vse premoženje semenišč in ško-lijstov last posebnih diecezanskih in krajnih komitejev. Ti bodo potem skrbeli za plače duhovnikov in za potrebe cerkvene. Da, da le krepko naprej na potu prosvete in napredka! Toda pride gotovo dan, ko bodo današnji voditelji italijanski z grenkim srcem prizuali: »Zmagal si Galilejco", kot je to priznal še drugače mogočni Julijan, cesar rimski, kakor je re Umberto s svojo Italijo unita.
Posebno zadovoljni in veseli so rimski listi nad tem, da je odstopil minister vnanjih zadev, grof Robilant. Ta mož je potomec staroslavne družine italijanske. Ko je leta 1885 vstopil v ministerstvo Depretisovo, veselila se je cela Italija, a danes raduje se ista Italija, ker ga ne vidi več med svetovalci Umberta I. Čudno je to, da je prav v času, ko so vsi listi mladega kraljestva pisali proti Robilantu, prišlo zanj odlikovanje iz Berolina. Bivši minister vnanjih zadev so jo neki popolnoma zahvalil za vsako diplomatično, kakor tudi vojno službo. Sedaj bode Robilant, ud slavne in katoliške hiše, lahko premišljeval o osodi svoji iu o prihodnosti zedinjene Italije, za ktero je tudi on daroval izvrstne zmožnosti svoje.
Te domače iu potem še zamotane zadeve v Afriki nam jasno govore iu pričajo o sedaujem stanji italijanskega kraljestva. Sam Bog ve, kam da še zavozi omahljiva ladija kvirinalske politike. Gotovo pa jo, da je vatikanski jetnik, sivolasi Leon XIII., bolj veselega srca praznoval prazniko velikonočne, kakor naslednik Vittoria Emauuela s svojimi ministri.
Avstrija in liaikaiiske dežele.
Naravno je, da se manjše države v boji za svoj obstanek naslanjajo na večje ter od njih dobivajo moralno moč in zaslombo. Pa tudi večje države
si prizadevajo, da širijo svoj vpliv pri manjših svojih sosedih in množe svojo svetovno veljavo. Tako vidimo, da so balkanske državice do najnovejšega časa pri mogočnem ruskem stricu iskale pomoči v dolgoletnem boji proti Turčinu. Črna gora ima še sedaj svoje zaloge v Rusiji; od daljnega severa dobiva redno letno doklado, ker ji domača skalnata zemlja ne douaša zadostnih dohodkov. Bolgare je osvobodil turškega jarma ruski meč; ruska kri je tekla na Balkanu za bolgarski narod, ki je dolgo vrsto stoletij zdihoval kot suženj nečloveških zatiralcev. Ruski vpliv se je Širil ob Donavi; tudi v sosednji nam Srbiji se je narod oziral vedno le do mogočno ruske države. Zadnji čas je bil, da je Avstrija spozuala svoj pravi poklic tor obrnila svoje poglede na jug. Tii je njena prihodnost, tii naj si išče zvestih zaveznikov. A treba je previdnosti, da se z Rusijo ne zaplete v nevarno vojsko. — Srbija stoji zadnja leta ua avstrijski strani, vendar narod ue zaupa popolnoma avstrijski politiki. Pred nedavnim časom je pisal neodvisni radikalni »Novi Biogradski Dnevnik", da morajo vsi balkanski narodi v odločilnem boji stati pod avstrijsko zastavo.
To pa je mogoče, ako je Avstrija pravična svojim slovanskim državljanom. Dokler se bodo zatirali Slovani pod krono sv. Štefana, Srbi onkraj Save nimajo pravega zaupanja do Avstrije. Bolj neprijazen je Avstriji »Odjek", glasilo narodno-liberalno stranke. Ta list trdi, da si Avstrija ne pridobi zaupauja srbskega naroda, dokler Srbi na Ogerskem nimajo svojih verskih in narodnostnih pravic. Madjari še vedno očitajo ogerskim Srbom, da so sovražni in nevarni »ogerski državni ideji", če očitno zahtevajo svoje pravice. Vojaška zveza med Avstrijo in Srbijo je po mnenji imenovanega lista nemogoča, ker bi podpirala le madjarstvo. Iz tega razvidimo, da le nezaupanje odvrača Srbe od Avstrije. Avstrija mora toraj tudi onkraj Litavo vsem narodom dati enake pravice in pridobila si bo narode na Balkanu.
LISTEK.
0 Bolgarski.
(Daljo.)
10. Edinost pa rusko-turška vojska (1877 —1878).
Vojska leta 1877, zasedenje Odrina po Rusih, njih razvpita neprijaznost do katolištva, vzbujena narodna zavest, želeča zedinjeno Bolgarijo z narodno cerkvijo pod vodstvom eksarhata, vse to je katoličanom jemalo srce, a razkolniko bodrilo, da se je bilo bati za zedinjenjo. Mnogi so mislili, da je konec »edinosti". Vendar je bil ves ta strah pretiran; Rusi se edinosti niso kazali sovražni. 0. Brzoska piše:
»Upravitelj je storil, kar jo mogel, ^da nam jo olajševal obiskavauje vasi. Kjer so bile železnice, nam je preskrbel brezplačno vožnjo, tor jo naše misijonarje priporočal krajuim gosposkam. Tako smo mogli zopet začeti svoje delovauje, ktero so nam preprečile cirkaske in bašibožuške tolpe". — Neki dopis pravi iz Odrina: »Ruske gosposke so se iska-
zovale prav blagohotne verskim napravam. Dajale so straže, ako so jih zahtevali, in ako so se imeli pritoževati o izgredih, kakor se gode v vsakem vzetem mestu, to se jim jo delala pravica".
Tudi zedinjenci so se kazali sploh stanovitno. »En vzrok temu je", pravi o. Brzeska, »da jim otroke brezplačno odgojujemo, pri drugih pa je odini vzrok vera. Tako je tudi več družin, izselivših se v vzhodno Rumelijo, vkljub vsem težavam zvestih ostalo. Nekaj naših vasi je zdaj prideljenih vzhodni Rumeliji, n. pr. Toposlar, Novoselo. Tudi tam so se naši verniki čvrsto držali. Nekega Novoselčana zmeraj preganjajo samo za to, ker jo katoličan. Podrli so mu mlin, postrelili desetero drobnico. Vse to prenaša molče, in še nikdar nas ui prosil podpore, kakor mnogo drugih."
Posebno hvali o. Brzeska katoliške Toposlarce: Razkolniki, tamkaj v večini, so katolikom ponudili, naj svojo ubogo kapelico popusti, ter se vrnejo v razkol. Dejali so: „Zastonj čakate, da se vrne katoliški duhovnik, če tudi neha negotovost in nerodnost, so edinost vendar ue more držati, odkar so prišli Rusi". Katoliki so odgovarjali: »Tudi brej
duhovnikov ostanemo zvesti svoji veri. Sami bomo krščevali svoje otroke, kakor smo podučeui, iu svojo mrliče bomo pokopavali sami". Na razkolnikov veliko začudenje pridejo res misijonarji v Toposlar, prevideni celo z ruskimi potnicami. Našli so jih veliko, ktere so Cirkasi iu Bašibozuki napadali, da bi jim vzoli denarja. Brat lajik, ki je spremljal duhovnika, je obezoval ranjence in sicer brez razločka vere, in ta dokaz krščanske ljubezni je deloval tolikanj, da so je več razkolnikov oglasilo za edinost.
Povsod pa se zedinjenci niso pokazali enako trdne. »Bolgarsko-razkolski škof jo delal na svojem cerkvenom obiskovanju vse mogoče, da bi katoličane premotil. Po uekterih vaseh ni opravil ničesar; v okolici Malko-Truovo pa je provzročil nemajhno zmešnjavo. Poslal jo dva duhovnika v Magalovo, kjor imamo cerkev. Ta dva sta zbirala družinsko očete, ter jo prašala: »Ali ste Bolgari ali katoličani?" Lo globoki molk jima je bil v odgovor. »Ker se toraj ue izpoznavate katoličanom, to spadate pod eksarhat, vi in vaša cerkev", sta dejala pravoslavna popa. Zdaj se dvigne eden Bolgarov ter glasno oporoka: »Jaz sem katoliški, moja družina je katoliška, ostanem
Politični pregled.
V Lj u b l.j a d i, 12. aprila. Notranje dežele.
Dr. Smolka, predsednik državnega zbora, je določil prvo sejo po praznikih na 23. t. m. — Budgetna obravnava pričela se bo 25. ali 26. t. m. Za tem pride na vrsto kvotna postava in carinski tarifi in zavarovanje delavcev. Zadnji dve postavi je namreč gospodska zbornica nekoliko prenaredila, zato pridejo nasvetovane prenaredbe zopet na vrsto v zbornici poslancev.
Do sedaj je bilo solnčno leto tudi budgetno leto v naši državi. Vrše pa se že dolgo časa posvetovanja med obestranskimi ministri in najvišjim računskim dvorom, da bi se budgetno leto pričelo o pripravnejem času. Državni zbor ni mogel nikoli skončati budgeta do 1. januvarija in dovoljevati je moral budgetni provizorij do meseca maja. Najpri-merneji pričetek budgetnega leta bi bil 1. julij, kar bodo v Avstriji skoraj gotovo vpeljali.
Ogerska kvotna deputacija je že izdelala obširen odgovor na zahteve avstrijske deputacije. Kakor smo že trdili, odbila je vse ugovore. Avstrijska vlada je naznanila v Budapešt, da se 14. t. m. prično ua Dunaji ustmene obravnave.
Pretekli teden se je otvorila železnica 3Iunkacs-Stryj. Veščaki pripisujejo tej železnici, ki veže Ogersko z Galicijo, veliko strategično važnost. Ko bi se namreč kedaj vnela vojska med Rusijo in Avstrijo, imela bi avstrijska armada varno zvezo z Ogersko. Madjari bi bili radi zapleli Avstrijo v vojsko; a Rusija je sama spoznala, da bi vojska med Avstrijo in Rusijo v vsakem slučaji koristila le Nemčiji. Ta bi postala mogočneja in nobena država bi ne bila varna pred njo. Rusija in Avstrija bi se oslabile, in Francija bi sama ostala proti Nemčiji. Zato Rusija miruje, in tudi Avstrija pozna nevarnost velikanskega boja.
Avstrijsko-rumunski dogovori niso končani, niti se ne ve, kedaj in kako se bode stvar zvr-šila. „Presse" govori o tem 8. t. m. tako-le: Gospodje Gbika, Aurelianu, Cantacucen, Protopescu in Radu-lescu, članovi rumunske deputacije, so odpotovali z jadrnim vlakom državne železnice nazaj v Bukarešt. Temu lakoničnemu poročilu ne dodaje „Presse" nobenega komentara.
Vnaaije države.
O carjevem sprejetji Katkova pisali in ugibali so listi že mnogo, sedaj pa „Berliner Tagblatt" z vso odločnostjo trdi, da car Katkova niti sprejel ni. Kaj hočejo nemški listi doseči s takimi sporočili, ki si v stvari nasprotujejo?! Katkov in njegov list „Mosk. Včdemosti" presedajo velikemu Bismarku, toraj njegove novine nimajo dobre besede za Katkova in njegov list, in bi radi videli, da bi ga car kar poslal v Sibirijo v pregnanstvo, ali da bi sploh ne hotel nič vedeti o njem. Oboje še menda ne bode zgodilo. Tudi ruski car se mora ozirati na javno mnenje.
Ruska carinja je poslala Katkovu z dija-manti olepšano sliko carske družine. — Listi poročajo o novem napadu na ruskega carja pretečeno sredo. Ko se je namreč car iz Gačine peljal na kolodvor, prijeli so mladega človeka, baje dijaka, in mlado žensko osebo; imela sta pri sebi več bomb. — „Temps" poroča iz Petrograda, da bo Giers v kratkem imenovan kancler.
V nedeljo je srbski narod postavil v Takovi spomenik svojemu osvoboditelju turškega jarma. Že leta 1804 je „0rni Jurij" za kratek čas oprostil Srbe, a 1. 1813 so zopet podlegli turški sili. L. 1815 pa je Miloš Obrenovič v Takovi razvil srbsko tro-bojnico pred mnogobrojuim narodom. Vedno je naraščalo število njegovih sobojevnikov, premagal je Turke pri Cačaku in Valjevem, Bošnjake ob Drini
katoličan in naša cerkev ostane katoličanka." Zbegana sta odišla. Tako je en sam človek rešil vse."
Sicer je dajala vojska katoliškim misijonarjem priložnost, da so vsestransko razkazovali sijajno ljubezen do bližnjega, kolikor namreč so jim dopuščali pomanjkljivi pomočki. Ko pridejo konec julija prvi ranjenci v Odrin, oskrbljevalnice še niso bile do-voljno vrejene. 0. Galabert ponudi vladi bolnišnico v Kajiku in hišo avguštincev v Odrinu s 34 posteljami. Bolnišnica ves čas vojske ni bila prazna turških ranjencev, hiša očetov je bila samo en mesec, po napravi državnega bolničarstva. Dalje so stregle po dve redovnice Bolgarkam in Turkinjam v bolnici postavljeni od angležkega odbora, ter so vzdrževale s pomočjo taistega odbora zavetišče za petdeset pobeglih Bolgark, kterim so imele skrbeti za opravilo zimsko obleko in vsakdanji preživek. Sestre so sprejele tudi petnajst zapuščenih dečkov in otrok, izmed kterih jih je več umrlo vsled lakote in ran.
Ako se pomisli, da so sestre vrhu tega oskrb-Ijevale še dvoje sirotišč, v predmestjih Karagaht in Kajik, se mora človek strme vprašati, od kod je nbožni misijon jemal pomočke za tolika podjetja?
in Albance pri Kragujevci. črni Jurij je bil le junak in izvrsten vojskovodja. Obrenovič pa tudi zvit iu previden državnik. Njemu se mora srbski narod v prvi vsti zahvaliti, da si je priboril samostojnost. Revolucija 1. 1842 Je Miloša sicer pregnala s knežjega stola; 1. 1859 pa so Obrenoviči zopet postali vladarji v Srbiji.
Car je sprejel Aristova, predsednika slovauskega društva v Petrograd, ktero je pred kratkim slavilo desetletnico svojega delovanja. Car je izrazil, da popolno prizmi domoljubje tega društva in da je zadovoljen z njim. Aristovu je podelil red sv. Vladimira III. vrste. Car je sprejel tudi grofa Pa-lena, ki je poročal o iztočni politiki Avstrijski.
Vedno bolj se zamotava bolgarsko vprašanje. Države se boje, storiti resen korak, ker ena drugi ne zaupa. — Bolgarske družine se vsled nevarnosti selijo v Turčijo iu Rusijo. Rumunska vlada je že policiji dala povelje, da naj le takim Bolgarom dovoli bivanje v Rumuniji, ki imajo gotovo opravilo.
—	Stojlov se je prepričal, da je Aleksauder v Bolgariji nemogoč.
Iz Sofije poroča „Agence Havas", da Nabokov nabira na Grškem Črnogorce in Macedonce, da jih na grških ladijah prepeljd v Bolgarijo.
O nemški cerkveni postavi bo centrum zopet ponovil v zbornici Koppove nasvete. Bismark se ne bo mnogo protivil, ker jih je že v gospodski zbornici odločno zagovarjal. Nemški kouservativci se bodo vstavljali posebno proti redovnikom.
Italijansko ministerstvo sestavljeno je večinoma iz pristašev levice. Crispi ima važno nalogo. Vplival bo tudi na vnanje zadeve ter odločno podpiral vojsko proti Abesincem. Nicotera in Baccariui ostaneta pri opoziciji, Cairoli se ni še odločil. Robilant s svojimi konservativnimi nazori ni mogel ostati v sedanjem ministerstvu.
Angležki ministerski predsednik, lord Salis-bury, je govoril pri shodu zastopnikov angležkih naselbin pomenljive besede. Trdil je, da se morajo naselbine s pogodbami ožje zvezati z državo. Naselbine niso varne proti tujim napadom. — Nova irska postava daje angležkim državnikom mnogo povoda za agitacije. Le za pet dni je zbornica ustavila svoja posvetovanja. Med prazniki pa vabijo poslanci svoje volilce k shodom ter jim vsak s svojega stališča razkladajo politični položaj. Radikalci hočejo posebno na Irskem razširiti nevoljo proti kazenski postavi.
Turčija se je premislila in ne bo poslala okrožnice do signatarnih držav, da imenujejo novega kandidata za bolgarski prestol. Prepričala se je, da bi njena okrožnica ne imela posebnega vspeha.
Zadnjič smo omenili, da sta sir Bidgeway in kapitan Barrow odpotovala iz Londona v Petrograd nadaljevat obravnave z rusko vlado o afganski meji. To nalogo sta imela ruski general Kuhlberg in angležki zastopnik sir Lumsden. Vsled zadnje ruske vojske z Afeanci je delo zaspalo, ker so Rusi tirjali sotesko Zulfikar in vzhodni del ozemlja med Afganistanom in Turkestanom. Afganci trdijo, da imajo ono ozemlje že nad trideset let v svoji oblasti.
—	Obravnave, ki se bodo sedaj pričele v Petrogradu, ne bodo imele posebnega vspeha. Rod Ghilzais se je vzdignil; pridružil se jim je general Gholam-Haider-Khan, prejšnji poveljnik Abdurrhamanove armade. Emir je bolan, nepriljubljen in le po mnogih vojaških naborih zbral je nekaj polkov. Angleži sami previdijo, da se njihov varovanec ne bo dolgo obdržal. — Rusi so zgradili železnico proti Buhari in Samarkandu. V sili bi mogli vsak dan po dvanajst vlakov poslati do skrajne meje. Kakor poročajo listi, zbirajo že Rusi svojo armado ob afganski meji. Angleži bodo morali sami braniti svoje ozemlje v Aziji, ker večina rodov ob meji je Rusiji prijazna. Bolgarsko vprašanje se bodo reševalo tudi v Aziji.
— Vse to se je delalo v zaupanju na božjo previdnost.
Novo polje se je odpiralo krščanski ljubezni, ko so prihajali Rusi v Odrin. Turško prebivalstvo se je skoro vse izselilo, reka 150.000 beguncev se je valila proti Carigradu. V zmešnjavah onih dni je bila zlasti obžalovati osoda od starišev zapuščenih ali zgubljenih otrok. Po cestah je bilo videti mrtvih otrok, ki so poginili od lakote in mraza, ali ki so jih strla kolesa vozov, drugi so tavali okoli brez pomoči.
V neki vasi, 12 ur od Odrina, so našli Turki 50 otrok, kterih nobeden ni imel čez 10 let. Uboge sirote so bile same sebi prepuščene, umazane in ogrjene, zglojene skoro od mrčesja. Zdaj pa zdaj so jim vrgli kos kruha, za kterega so se trgali, turški tolmač Jaso, ki je bil poslan, da odpomore sirotčinstvu, ni vedel boljšega, kakor obrniti se na o. Galaberta, naj mn pošlje dve sestri. Razun teh je bilo rešenih še 40 zapuščenih otrok. Največ jih je umrlo, prejemši sv. krst, nekaj jih je ostalo mi-sijonu, nektere pa so stariši zahtevali nazaj.
I Misijonarji so celo med vojsko poduk nadalje-
Izvirni dopisi.
Iz VeHkolaškega okraja, 8. aprila. (Propaif obrtnije.) Dragi bralci! Mislim, da marsikteremui med Vami vstrežem z mojim dopisom, ali še mnogo več pa znabiti takim, ki se bodo norčevali ter rekli,, kakor je navada: Kdo nam kaj more storiti?"
Povsod se zanimajo višje oblasti, da vsau obrtnik in rokodelec more obrtni list imeti in potem še dohodninski davek plačevati, čemur ne nasprotujem; a pri vsem tem. je mnogo takih, ki najboljše dobičke delajo, pa nimajo niti obrtnega lista, še manj pa plačujejo kak dohodninski davek.
Kako je to mogoče? — Pridi v naš okraj in videl boš, kako ti vozarijo Vlahi (Žumberčani) dan za dnevom, voz za vozom vino, kterega tukaj po vsaki ceni prodajajo. Naši krčmarji radi od njih kupujejo vino, ker ga ceneje dobijo, kakor domačega. Zakaj pa se to godi?
Najprvo zato, ker Vlahi nimajo nobenega davka v tej zadevi plačevati; drugič oni ne gledajo na moštvo; ako ti dado slabo vino, se ti drugi pot ne prikažejo več; tretjič so oni tudi taki, da dobijo vino na upanje v več krajih in vozarijo, dokler jim sodnijski sluga iu orožniki ceste ne zapro, potem prodajo konje, voz in posodo, se ve, da ne domfl, kjer bi jim upniki ne pustili, ampak v Ljubljani ali kje drugje; slednjič pa jo popihajo, Bog znii kam — včasih celo v Ameriko, le domu gotovo ne.
Ali nimajo višje oblasti za take ptiče nobene postave, da kar po celem Kranjskem brez obrtnega lista prosto kupčujejo? To bi bilo pač dobro, da bi vsi, kteri hočejo kupčevati, morali obrtne liste imeti in pa dohodninski davek plačevati, kakor to domačine zadene.
V Kredi, 4. aprila. Dne 20. marca imela je naša, že več kot šest mesecev osiročena duhovnija, vesel dan. Blagoslovljene so bile namreč novo orgije, ktere je postavila znana tvrdka bratov Zupan v Kamni gorici. Cerkveno opravilo imel je preč. gosp. dekan A. vitez J e k š e iz Kobarida z azistenco preč. gosp. Manzinija, sedanjega oskrbnika. S svojo lepo pridigo napeljaval je preč. gosp. dekan verne k slogi, primerjajo ljudstvo z orgijami, v kterih vidimo velike in male piščale z visokimi in nizkimi glasovi; vse skupaj pa je tako zloženo, da daje lepo harmonijo. Enako naj bi v občini premožni in revni, omikani in ubožci na duhu edino sodelovali v svoj pro-speh in v blagor celi občini. Bog daj, da bi lepe besede obilo dobrega sadu obrodile.
Kakor povsod drugod, tako sta si brata Zupan tudi tukaj s svojim 16. delom častno ime ohranila. Postavljene orgije, osnovane po sistemu na stožce, pomnožile so z lepo zunanjostjo lepoto cerkveno, in ljudstvo samo pravi: „Zdaj je naša cerkev dvakrat več vredna nego prej." Pa ne samo zunanjost, ampak tudi glas orgelj je polno doneč in krepak. Delo je solidno sestavljeno iu vsaka deščica, ktera bi se imela kedaj odličiti, je še posebej z žebljem pritrjena. Orgije, ktere stanejo 770 gold., imajo sledeče spremene: „Principal", „Gamba", „Bordoun", „Gems-horn", „Mixtur", „Subbas", „Oktavna vez" in „Pe-dalna vez". Te orgije šo peto delo, ktero sta brata Zupan postavila na Goriškem, in vidi se, da je tvrdka od prvih v bližini, na Livku, postavljenih orgelj jako
vali in ob enem skazovali dela usmiljenja. V devetih mesecih so dali 217 osebam prehranek ter sprejeli veliko zapuščenih otrok. Obiskovali so bolnice ter pastirjevali pri katoliških vojakih. — Dva očetov, o. Lampre in o. Šimuski, sta umrla kot žrtev krščanske ljubezni. Prvi, preden je stopil v red Vnebovzetja, se je učil zdravilstva, ter zdaj v Plovdivu vsako jutro obiskoval bolnike, jim rane prevezoval, popoludne pa je učil v šoli. Zjutraj 27. marca 1877 je bil zadnjikrat pri bolnikih, in 6. aprila je bil mrlič. Simuski, iz reda Vstajenja, je šel za njim 30. marca 1878. — Gosposke so častno priznavale trud misijonarjev z odlikami. Predsednik minister-skega sveta je sestre očitno pohvalil, ter jim poslal nekoliko podpore. O. Galabert je dobil od Turkov, pozneje od Rusov, red odlike. Turško poslanstvo, ki mu je prineslo red, ga je našlo na cesti, ko je šel obiskat ranjence. Zahvali se jim prijazno, da je vlada blagonaklonjena, dene red v žep, pa gre svojo pot naprej.
(Konec prih.)
napredovala. V izgled, kakov glas sta si brata Zupan na Goriškem pridobila, naj služi sledeči primer: Pred nekterimi dnevi obiskal me je imeniten gospod, kteremu sem omenil, da imamo v cerkvi nove orgije. V cerkev gredoč me vpraša, kdo da je orgije postavil; povem mu, da sta jih postavila brata Zupan. „Potem sem gotov, da sta jih prava mojstra delala, ker so mi znaua tudi drugod njuna dela", mi odgovori gospod. In res ga je poskus na orgijah popolnoma zadovoljil. Zato želimo bratoma Zupan, da bi vedno tako vrlo napredovala v čast božjo in v blažilo vernih src.
Iz Trsta, 11. aprila. Po hudi zimi, s ktero nas je osrečeval šegavi marcij, nastopili so zopet lepi, da si še hladni pomladanski dnevi. Prijazni 6olnčni žarki izvabili so zopet mnogo novih cvetlic iz zemlje in po drevji prikazuje se prvo zelenje. Bliža se naj-prijetniši čas za naše mesto. Vzbudela narava vabi dan na dan na tisoče sprehajalcev v mestna šeta-lišča, posebno pa v drevored pri sv. Andreji. Tii vidiš sedaj raznovrstne sprehajalce. Gospe v elegantnih opravah, kakor tudi prostega delavca z revno oblečeno družino. Po cesti, odmenjeni vozovom, pa drdril voz za vozom v kojih sede bogato oblečeni gospodje in gospe — seveda največ od njih je po-kolenja Abrahamovega.
Poleg teh prostovoljnih šetalcev pa vidimo mnogo delavcev, kteri s pridnimi rokami gradijo dan na dan (tudi ob nedeljah) železnico, koja bode pomagala bogatašem množiti premoženje. Delo na železnici vrlo napreduje. Sedaj zasipljejo nabrežje pri malinu Economo; pripravljajo pa tudi že most čez kanal sv Karla.
V vredništvu združenih listov „TriestwZeitung-e" in „Triester Tagblatt-a" zgodile so se v začetku meseca aprila važne premembe. Žid Hilberg in po-pruseni Poljak Ilugo pl. Koszielski izstopila sta iz vredništva in lastništva. Omenjena lista prevzel je g. Otto, glavni vodja velike tiskarne Lloyda avstrijskega. Je-li se bode načelo listov vsled te premembe kaj spremenilo ali ne, pokazala nam bode bodočnost.
—	Listi italijanski pa se po svoji lepi navadi zabavajo s tem, da drug drugemli očitajo najgrše napake. Poleg tega prav očitno kažejo svojo simpatijo z bližnjim kraljestvom s tem, da pridno nabirajo za ranjence italijanske pri Dogali. Se ve, da so tudi polni hvale za novo ministerstvo Depretis-Crispi v Eimu. Tudi nemški listi od nekaj časa sem prav prijazno pišejo o Crispi-ju. Vsaj pa je tudi ta veliki patrijot zedinjene Italije poslal pred kratkim časom organu Bismarkovemu kaj poniževalno pismo. Da, taki so ti liberalni možje. Dan na dan menjavajo svoje mneje, ali kakor pravijo, svoja načela.
Procesij vdeležilo se je v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj na tisoče občinstva Tržaškega. Le škoda, da večina izmed njih pride le zijala prodajat in se večkrat prav nedostojno obnaša.*) Vsaj pa tudi ne more drugače biti. Dokler bodo javne oblasti dovoljevale take stvari pisati po časnikih, kakor se piše po listih Tržaških, ne moremo druzega pričakovati. Vrhu tega jako slabo vplivajo na nravnost gledališča naša. Tu sem naj bi prišel g. K. in vdeležil se kake predstave v našem mestnem gledališči, potem bi se še bolj vtrdil v svojem mnenji o modernem gledališču. Roditelji pa, kteri nočejo in celo ne puste, da otroci hodijo v cerkev, sami vodijo deco svojo v hrame izpridene Talije, da se tem prej pokvarijo. „Videant consules!
Z Črnegavrha, 11. aprila. (Nemško Dunajsko pevsko društvo) priredilo je zdaj za velikonočne praznike velikanski izlet v uaše Primorje
—	Reko in Opatijo, kterega izleta se ima preko 100 izvrstnih nemških pevcev vdeležiti. Njih namen je koncerte dajati v Reki, na dobro tamošnjim ubogim, potem prepeljati se na posebnem parniku v rajsko Opatijo in tudi tam pevske veselice napraviti na čast našemu tam bivajočemu prestolonasledniku Rudolfu in princesi Štefaniji. Ker se Nemci iz daljnih krajev na našem jugu tako odlikujejo, zakaj bi se tudi Slovenci in drugi Slovani bolj živahno gibati ne pričeli? Jaz bi toraj sodil, da bi prav pametno bilo, ako bi Slovenci binkoštno nedeljo (na korist Narodnemu domu) v Ljubljani ali v Postojni velikansko pevsko slav-nost priredili, h kteri bi tudi pevske zbore Hrvatsko-srbske, češke in poljske povabili, biukoštni pondeljek ž njimi postojnsko jamo
*) Tudi pri nas v beli Ljubljani je bilo na Veliko soboto videti mnOgo nedostojnega pri procesijah. Naj bi taki brezverci vsaj zraven ne hodili! Pa, se ve, kako bi sicer „po>.e-Jjivost oži" pasli!	Vredn.
ogledali si, in — če možno — še Trst ter po posebnem parobrodu tudi Pulj, Opatijo in Reko obiskali ter tu pa tam povsod pokazali, da ga ni pevca — čez Slovana. Ako ni narodna ravnopravnost za Slovana — prazna fraza, Vam vis. vlada take slovesnosti zabranjevati ne more.
Domače novice.
(Velikonočne procesije) vršile so se v Ljubljani po naznanjenem redu. Vreme sicer ni bilo ravno prijazno, ker je brila mrzla burja, vendar se je povsod mnogobrojna množica vdeležila cerkvenih svečanosti. V stolni cerkvi so mil. g. knezoškof nosili presv. Rešnje Telo; prisostvovali so stolni ka-pitelj in vsa stolua duhovščina. Procesije se se vde-ležili: deželni predsednik baron Winkler, mnogi uradniki deželne vlade, deželne sodnije, finančne direkcije in drugih uradov; deželni odbornik, ces. svetovalec Murnik, kupčijske zbornice predsednik Kušar, župan Grasselli itd.
(Trojna novina.) Narava se je začela v spomladi oživljati in ljudi razveseljuje z novimi cvetlicami; prenovljeni so ta čas tudi vsi pravi kri-stijani, ko so po zakramentu sv. pokore postrgali stari kvas greha in postali novo testo. Lepo se je prilegala temu času slovesnost nove maše, ktero je obhajal v frančiškanski cerkvi P. A. Alač, iz frančiškanske provincije presv. Odrešenika v Dalmaciji. Obiskuje bogoslovske vede 4. leta v tu-kajšujem semenišču in je bil po papeževem dovoljenji na praznik Matere božje sedem žalost od mil. knezo-škofa Jakoba v mašnika posvečen ter je velikonočni ponedeljek prvikrat Bogu daroval neskončno daritev sv. maše. Arhidijakon pri tej slovesnosti bil je vodja bogoslovskih ved, kanonik preč. g. dr. Klofut ar, dijakon je bil preč. gvar-dijan, P. Placidus, poddijakon pa P. Ehren-fried. Kot levita sta bila P. Alojzij, tudi klerik dalmatinske provincije in sošolec novomašuika, in Fr. Angelus, klerik tukajšnje provincije. Zraven so azistirali še drugi 4 kleriki, dva iz Dalmacije in dva iz Hercegovine. — Govornik novomašniku je bil P. Jožef, ki je po reku: ,Sleherni delavec jo vredeu svojega plačila", prav lepo in izvrstno govoril o delu duhovnega na prižnici, v spovednici, pri bolnikih, v šoli in pri altarju — iu potem pa, kakošno je plačilo duhovnega.
(Hristos voskres!") S tem pozdravom poslal je v „svetloje voskresenje" (veliko nedeljo) začetnik družbe sv. Cirila in Metoda g. Ivan V r h o v n i k tej družbi sto goldinarjev. Pripisal je svoji pošiljatvi: „Mesto slovanskega velikonočnega poljuba tlačenemu narodu svojemu pošiljam družbi svetega Cirila in Metoda stotak." — Slava blagemu možu!
(XXII. redni veliki zbor „Matice Slovenske") se ima, kakor je bilo že razglašeno, vršiti jutri v sredo 13. aprila ob 4. uri popoludne v čitalnični dvorani.
(Imenovan je) dosedanji kouceptni praktikant pri deželnem namestništvo v Gradci g. Avgust pl. Fladung konceptnim praktikantom pri politični upravi na Kranjskem.
(Ogenj) je nastal na veliko nedeljo dopoludne v Pauer-jevi hiši na Šentpeterskem predmestji. Ogenj se je vnel v kuhinji ter pokončal mnogo suhega mesa. Z grada sicer običajni streli niso naznanili ognja, ker se plamen ni videl, vendar je požarna bramba pod vodstvom g. Doberleta hitro prišla na mesto požara ter obvarovala mesto večje nesreče.
(Požar.) Prijatelj nam piše: „V nedeljo zjutraj Jzletel" sem na ^Gorenjsko stran", da se navžijem čistega gorskega zraka. Ko ležem od sv. Katarine navzdol proti Medvodam, opazim okoli 1. ure popoludne med Loko iu Kranjem sive in črne oblake, valeče se kviško. V kratkih minutah vzdigne se plamen iz-nad smerečja. Požar je moral biti velik." — Kakor smo včeraj poizvedeli, gorelo je v Sorski župniji na Godešiči. Vas šteje nad 50 številk; 27 gospodarjem je pogorelo skoraj vse imetje. Silna burja je ogenj nagloma širila. Požarni brambi iz Loke in Kranja ste prihiteli na pomoč, ter rešili, kar je še bilo mogoče. Pač žalostna Velikanoč! — P. n. občinstvo opozorimo na dotično prošnjo v da-našujem listu.
(V Št. Petru) pri Novem mestu se odpr6 nova poštna postaja; prošnja v štirih tednih do c. kr. poštnega in brzojavnega vodstva v Trstu; letna
plača 150 gld., službena doklada 40 gld., kavcija 200 gld. Dvojna poštna zveza med Krškim in Novim mestom bo namreč tako osnovana, da bo jedna pošta vozila iz Krškega skozi Št. Peter do Novega mesta.
(Duhovske spremembe v Krški škofiji.) Čč. gg. kaplani so prestavljeni: J. Korhon v Zgornjo Belo, Franc M a r i n i č v Železno Kaplo in Franc T r e i b e r v Žabnico.
(Uinrl je) v Celjskem kapucinskem samostanu velikonočno nedeljo zvečer ob 7. uri č. g. P. D i j o n i z Š e m r o v v 48. letu svoje starosti. Le kratko časa ga je mučila vodenica. Pogreb je bil danes 12. aprila ob 4. uri popoludne. Naj v miru počiva!
(Vabilo h koncertu) kojega priredi „Narodna čitalnica" v Ptuj i v svojih prostorih »Narodnem domu" dne 17. aprila 1887. Vspored: 1. Verdi: Overtura k operi „Nabuccodonosor", svira vojaška godba. — 2. Dr. B. Ipavec: „Na Preširnovem domu", moški zbor s samospevom za tenor in bariton in spremljevanjem orkestra. — 3. G. Šebek: „Bolgarski plesi", svira vojaška godba. — 4. A. Nedved: „Nazaj v planinski raj", mešan zbor. — 5. V. Nessler: Slovo iz opere „Der Trompeter von SiLkkingen", solo za rog. — 6. F. Gerbič: „Gondolerjeva pesem", čve-terospev za ženske glasove. — 7. Anton Foerster: „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij", mešaui zbor s samospevi za tenor in bariton in spremljevanjem orkestra. — 8. a) F. S. Vilhar: „Pod oknom", b) A. Leban: „Slovenska deklica", solo za rog s spremljevanjem orkestra. — 9. Dr. G. Ipavec: „Pozdrav", mešani zbor. — 10. Dr. B. Ipavec: „Kdor je mar?" moški zbor s samospevi za tenor, bariton in bas in spremljevanjem orkestra. — Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina za neude 50 kr. Pri tem koncertu sodeluje vojaška godba c. kr. 47. pešpolka iz Maribora.	Odbor.
Razne reči.
— Ruska politika je silnejša, kakor rusko orožje. V Ose v Turkestanu bila je otvorjeua rusko-mohamedanska šola koncem meseca januvarija. Načelnik tamošnjega okraja, Glušanovski, uag!ašal je pri otvorjenji, da naj bodo mohamedani tako dobri Rusom, kakor so oni ta-mošnjemu prebivalstvu. Na to odgovoril je Batir beg, da še nikdar ni bil tak mir v deželi, kakor onih deset let, odkar so pod rusko oblastjo ; to šolo pa sprejmejo kakor poseben dar milosti carjeve.
—	Znani francoski rodoljub Jacque]s Kable je 8. t. m. v Strasburgu umrl. Rodil se je 7. maja 1830 v Alzaciji. Leta 1853 je postal advokat v Strasburgu, 1859 hranilnični vodja, 1SS1 je bil umirovljen. Leta 1878 je bil v Strasburgu voljen poslancem v nemški državni zbor. V držav-pem zboru je v imenu alzaško-loreuskega prebivalstva vložil protest proti zvezi z Nemčijo. Za časa obleganja leta 1870 je Kable vodil podporno društvo za ranjence. Leta 1871 je bil član francoske zbornice in odposlanec alzaški v Berolinu. Nemški državi je bil velik nasprotnik iu izgnan bi bil, da ga ni smert rešila prognanstva.
. — Največa mesta na Nemškem. Po zadnjem popisu imajo ta-le nemška mesta največ prebivalcev: Berolin 1,276.000, Hamburg z predmestji 486.000, Vratislava 308.000, Monakovo 272.000, Draždane 254.000, Lipsija 177.000, Kolin 167.000, Frankobrod na Meni 160.000, Bremen 120.000, Norimberk 130.000, Danzig 117.000, Stuttgart 116.000, Šemice 116.000, Strassburg 114.000, Elber-feld 110.000. Altoua 109.000, Barmen 105.000 in Stettin 102.000.
—	Alpe (visoko stegnjeno gorovje) so že na dveh krajih predrte in železnica iz Nemškega pelja preko goro Brenner na Laško, in preko Št. Gottharda iz Švice v Lombardijo. Ta železnica je posebno na korist Porenskim deželam. Iz Francoskega gre železnica preko Mont-Cenis-a na Laško, a sedaj pa mislijo še na drugo pot preko gore Simplon v Švici, kantonu Walis. Švicarski zvezni svet namerava laško vlado naprositi, da bi se porazumela ž njo zarad predora, in da bi ž njo sklenila državno pogodbo, kakor svoj Čas zarad prerova preko Št. Gottharda.
—	Lov slanikov naŠvedskembilje letos jako izdate«. Do 25. februvarija vjeli so jih 329.000 bačev, v vrednosti 637.000 kron. Nekdaj so slanike, kolikor Jih niso prodali, v gnoj pometali; sedaj pa pravijo, da bodo iz njih osvalke delali za hrano ribam. — Slaniki so pa tudi muhasti, nekdaj so se prikazovali na bregovih vzhodnega morja, sedaj šo pa na teh bregovih popolnoma zginili — in se prikazujejo ob nemškem morji in na Švedskem.
—	Strajk (ostavko dela) so napovedali mrtvogrobci na pokopališči Kalvarija v Novem Jorku.
Hočejo imeti več plače, pa menj delavnih ur, kakor je že to navadno pri kujačih. Takoj jim niso hotli vstreči. Ako kujanje traja dalje časa, bode nastalo neprijetno stanje v mestu.
— Iz smeti denar. Da se iz slame in šibic denar dela, prav za prav prisluži, je znana stvar; manj znano pa je, da v Parizu iz samin smeti stržijo ua leto 6 do 7 milijonov frankov. Pred nekaj leti je mestna gosposka prepovedala smeti metati na cesto, in ukazala, naj se spravijo zjutraj v posode, pa jih bode potem kedo pobiral in odpeljal. Kaj misliti, so li bili ljudje s tem zadovoljni? Kaj še. Tarnati so začeli prostovolni pobirači smeti, ki po noči smeti pospravijo, prebrskajo iu kar je le količkaj vrednega, v svoje stanovanje odneso Javno mnenje jih je poslušalo, dasiravno si kaj tacega bolj poda orientalskim mestom, kakor Pariz« in cunjarji vsake vrste še sedaj po Parizu po noči smeti pre-brskujejo in v denar spravljajo, kar je le količkaj vrednega. — V Parizu se peča s pobiranjem ali prav za prav razbrskovanjem smeti čez 7000 oseb obojega spola, od teh jih pride na Pariz 5200, na predkraje 1800, ki stanujejo zunaj ozidja Parižkega. Vsako noč gredo v mesto, zjutraj pa se povračajo domu z enokolnico težko obloženo. Jako bogata ta obrt ravno ni, k večemu če zasluži oseba na dan, oziroma na noč tri franke, in vse kar dobe, je k večemu vredno šest do sedem milijonov frankov. Kake dragocenosti so pa v teh mestih? Morda so koščeki zlatih kovin? Ali so kosci raztrganih vrednostnih papirjev ? No, tega tudi v bogatem Parizu na ulice med smeti ne mečejo, drugače ne, ako po nesreči. Ko bi vendar našel kake dragocenosti, mora to naznaniti hišniku dotične hiše; pravijo, da se to navadno zgodi. Ounjar navadno ue dobi druzega, kakor kosti, kake odstrižke ali cunje od platna, a nikake stekleuine ali odpadke kovin. A tukaj velja poglavitno: „Množina to stori". Posamezen komad ni vreden nič, a količina je že nekaj vredna. 100 kilogramov kosti veljd v Parizu 4 frankov, papirja 1—5 frankov, kakoršne debelosti je že; vol-natih cunj 40 frankov, kotlovinskih odpadk 80 frankov, pušic za sardine 3 franke, belega stekla 5 frankov, a zelenega 1 frank 20 cent.
Telegrami.
Bukarešt, 12. aprila. Glede pogotlbinik obravnav z avstro-ogersko državo je naznanil v zbornici rumunski minister vnanjih zadev, da so ovire sicer velike, vendar imajo dosedanja posvetovanja ugoden vspeh.
Atene, 12. aprila. Minister vnanjih zadev predložil je zbornici kupčijsko pogodbo z avstro-ogersko državo.
Vremensko sporočilo.
t-
g Čas Stanje	a J g --Veter	Vreme J2ij g
__„„»„„„;„ zralromera toplomera
opazovanja T mm p0 Celiijii	« g
17. u. zjut. 735 23 + 4 4	si. vzh.	oblačno
10.2. u. pop. 735-35 +11 6	sr. jvzh.	„ 0 00
9. u. zvee. 737 04 + 5 8	si. jvzh.__
7. u. zjut. 739-34 + 7 6	si. vzh.	jasno
11.2. u. pop. 739-95 +11 2	„	sk. jasno 0 00
9. u. zvee. 740-82 + 9-2	„	d. oblačno
V nedeljo zjutraj slana, jasno in veterno. V ponedeljek dopoludne nekoliko solnea, potem oblačno in neprijetno. Srednja temperatura obeh dnij 7-3° in 9-3° C., za 1-7° pod in 0-3° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.)
12. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski ■ napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke	. .
81	gl. -
81	.	95
113	.	-
97	„	10
876	„	—
284	„	20
127	„	20
10	"	06
5	„	98
62	„	42'/,
kr.
Zahvala.
Veže me dolžnost, zahvaliti se zopet blagim dobrotnikom. Po c. kr. okrajnem glavarju, gospodu vitezu Schwar z-u razdelilo se je med pogorelce v Kuteževem dne 31. marca (o priliki pregledovanja z zemljemercem, kako se bo zidalo,) 483 gl. v pnčujočnosti čast. gosp. Štefan Jenko, vikarja, in tukajšnjih gg. občinskih svetovalcev.
Za izdatne svote so zahvaljujem presrčno v imenu pogo-relcev visoki deželni vladi za toliko podporo; kakor tudi vrlemu gospodu okrajnemu glavarju za toliko truda, posebno jpa še gg. D okle vi iz Gradca za visoki znesek 150 gl.; Jan. Brin-šeku in J. Valenčiču, trgovcama v Trnovem, za pedarjene reči posebno veliko nove obleko in druzega, in preč. g. Mart. Rant-u župniku (po dekanu g. Dr. Strbencu) 3 gl. kakor tudi vsem drugim blagim dobrotnikom. Bog povrni vsem tisočero.
Dolenji Zemun 9. aprila 1887.
Potepan,
župan.
Prošnja.
Silni požar vpopelil je na volikonočno nedeljo o poludne od eno do treh na Godešiču gospodarjem 27 hišnih številk skoraj vse imetje ; vseh poslopij pa je pogorelo okoli 60, med njimi jo tudi ondašnja podružnica sv. Nikolaja. Marsikteri so komaj sami požaru odšli ter svojo življenje rešili, ker so je požar tako naglo zarad veliko burjo širil. Potem so lahko ume, da je večinoma pogorelo vse, obleka in ves živež; enako tudi klaja za živino, če tudi so nekteri zavarovani za malo zneske, so vendar vsi usmiljenja vredni saj za prvo potrebo. Toraj prosim, da bi kaka dobrotna roka kaj revežem pomagala, ker potreba je res velika.
Vredništvo „Slovenea" in tudi „Zgodnje Danice" lopo prosim, da blagovoli mile darove sprejemati. *)
Štanislaj Brane,
__župnik.
*) Se bode zgodilo, čem več, tem rajše.	Vredn.
Po znižanej ceni.'
Kmetom y pomoč.
Narodno - gospodarska razprava.
Spisal
IVAN BELEC,
župnik.
Cena, ltii jigji je znižana od 25 kr. na > kr., po pošti 5 kr. več ; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto brezplačno, — Knjiga obsega 9 pol v osmerki.
»Katoliška tiskarna"
v Ljubljani Valvazorjev trg štev. 5.
Poslano.
Gospodu pl. Tmk6czyju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za konje pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da se po časopisih javno razglasi.
Srčen pozdrav 1 (28)	Anton Krašovic,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1886.
Za notranje bolezni pri konjih, goveji jživini, prašičih in ovcah, priporoča se pa Izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogotere ozdravila pri rabi tega živinskega prahu, kakor njegove dobrodelno lastnosti pri različnih boleznih, pripravile so živinske zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno se rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski fluid 1 steklenica 1 gl. — 5 steklenic samo 4 gl.
Bober postranski zaslužek
od 100 do 300 gld. na mesec si lahko vsakdo brez kapitala in brez vsakoršne rizike pridobi z razpečevanjem postavno dovoljenih srečk. Ponudbo v nemškem jeziku naj so pošiljajo na glavno menjiško družbo Adler & Comp. v Budapeštu.
Vožnji red c. kr. priv. južne železnice.
Postaj e
Dunaj Miirzzuschla Gradec . Maribor Pragarsko Celje . . Laški Trg Zidani Mos Litija Ljubljana Postojna Št. Peter Divača . Nabrežina Trst . .
Odhod
Prihod
Jndrni vlak
7-— 10-29 12-28 1-49 216 315
po noci
351 zjutraj
512	„
6-30	„
6-52	„
719	„
8-16	„
8-42	„
Brzovlak
7-00 zjutraj 10-20
12.55 popold. 2-27 _ „
353 „ 4' 9 „
4-44	„
5-29	„ 614 zvečer
7-55	„
8-19	„
8-53	„
9-39	„ 10. 5 „
P o 51 n i vlak
8 50 zvečer
po noei zjutraj
dopold.
2. 5 6-8-20 9 — 10-30
10-46
11-40	„
12-33	„ 1-29 popold.
3-37	„
4-	8 „
4-46	„
5-54	„
6 30 zvečer
1-20 5-25 9-20 11-30 1210
1-45
2-	4
2-45
3-43 5-40
7-50
8-22 9- 2
1014 10-50
popoh>.
zvečer po noči
zjutraj
dopold.
Mešani vlak
5-55	zjutraj 10-50 dopold.
2-32	popold.
3-35	„ 6'- „
6-23	„ 711 8-32
10-20 1.58
2-48
3-59 5-40 zjutraj 630 „
zvečer
po noci
Osobni vlak
6 — zjutraj 6-22 „ 6-58 „ 813 „ 9-2J zj. Prih.
■ 'M. T^B-iNi 1,5».
■■ -».I-
Postaje	Jadrni vlak Brzovlak Poštni vlak	Mešani vlak	Osol»ui vlak
Trst .....Odhod	8 30 zvečer	7-— zjutraj	10-— dopold.	6 30	zvečer	710 zvečer	—
Nabrežina ....	„	919 „	7 32 „	10-51 „	717	„	8 44 „	—
Divača .....	„	10- 3 „	8 27 „	11-56 „	8 31	„	11- 5 „	_
St. Peter.......10 33 „	9- 3 „	12-56 popold.	9 25	„	12*34 po noči	—
Postojna ....	„	10-51 „	9-24 dopold. 121 „	9 51	„	1-16 „	—
Ljubljana ....	„	12- 7 po noči	10 52 „ 3- 7 „	12 20	po noči	5-— zjutraj	5 45 popold.
Litija..........„ -	11-31 „ 357 „	115	„	617 „	655 „
Zidani Most ...	„ 124 „	12 40 popold. 4-59 „	2 22	,,	7-50 „	812 zvečer
Laški Trg . . . . -	1- 3 „ 5 22 „	2-47	„	8 25 „	8 44 „
Celje ..........„ 1-59 po noči	120 „ 5 42 „	3- 8	„	8 54 dopold.	9- 5 zv. Prih.
Pragarsko . .	„ 3- 2 „ — 7-13 zvečer	5 —	zjutraj .	11-15 „	—
Maribor..........„ 3-29 „	2 50 „ 7-58 „	5'55	„	12 30 popold.	—
Gradec..........„ 4 55 zjutraj	4 25 „	10 25 „	8-20	„	4-35 „	—
Murzzuschlag ...	„ 6.54 „	6 54 zvečer 147 po noči	11-47	dopold.	9-35 zv. Prih.	—
Dunaj.....Prihod	10-— „	1000 „ 6 — zjutraj	4 —	popold. —	—
Drugc železnične zveze na Slovenskem.
Zidani Most-Zngrob.
št. I?etei*—Reka.
zjutraj zjutraj	popold.	zvečer
Št. Peter .... Odhod 7- 5 915	4 20	9 40
dopold.	zvečer	po noči
Reka......Dohod 849 11 17	6.18	1142
zjutraj dopold.	popold.	zvečer
Reka......Odhod 5-45 1025	525	815
popoldne	zvečer
Št. Peter .... Dohod 8- 8 12 32	7 50	1016 Diva6a-Pu\|.
zjutraj	zjutraj	zvečer
Divača . . j . . . . . Odhod 9 10	4- 5	910
popoldne	po noči
Ptilj......... Dohod 12-44	8-	12-26
zjutraj	zjatrnj	popold.
Pulj......... Odhod 5-—	11-52	420
dopoldne	popoldne zvečer
Divača........Dohod 8 "17	4-30	811
Nabrežina-Gorica.
zjutraj zjutraj dopoldne	zvečer	zvečer
Nabrežina . Odhod 4-- 8- 9 10- 8	5 48	10-
Goriea . . . Dohod 6 40 9- 4 11 23	6 59	11-37
zjutraj zjutraj popoldne	zvečer	zvečer
Gorica . . . Odhod 5-— 9-24 4 45	8- 9	10 30
Nabrežina . Dohod 641 1041 652	9-8	-
Zidani most Zagreb . .
Zagreb . . Zidani Most
zjutraj zjutraj	popoldne	zvečor
Odhod 4- 5 4-40	12 50	5 1.5.
Dohod 6-51 9-30	4'23	8-00
zjutraj popoldne zvečer	zvečer
Odhod 825 133	801	102&
dopoldno
Dohod 10-59 4-21	12-33	1- 4
Prngorsko-Knnižn.
zjutraj zjutraj	zvečer
Pragorsko......Odhod 3-35 935	810
popoldno
Kaniža........Dohod 617 1-15	11-35
popoldno zvečer	zjutraj
Kaniža........Odhod 2 45 11-20	5-20
1'ragersko.......Dohod 6 12 1-28	8- 7
Maril »or-Celovec.
dopold.	popold.
Maribor....... . . . Odhod 915	3- 5
popold.	zvečer
Cclovec..........Dohod 1-52	730
popoldne	«yutr*ji
Celovec..........Odbod 1*55	8 —
zvečer popoldno
Maribor . .........Dohod 6-—	12K>