Zbor predsednikov v Rogaški Slatini Polnoštevilna udeležba znak solidarnosti in popolne stanovske zavesti V Rogaški Slatini, kjer je zborovalo v soboto 9 sreskih društev in je prtredil istega dne tamkaj tudi Učiteljski pevski zbor koncert, je bilo v nedeljo 7. t. m. zboirovanje predsednikov sresbiih društev 6kupno z ujpravnim in nadzornim odborom. Udeležba na tem zborovanju je bila skoraj' polnoštevillTia, saj se je udekžilo 9 članov upravnega in 5 članov nadzornega odbora sekcije, a od1 34 sreskih učiteljskih društev jih je bilo zastopano 32 po svojih pred&ednikih odnosno njihovih zastopnikih. Seja predisedinikov je p.redstavljala zaključek velikih učiteljskih prireditev v RogaSki Slatini in je balla zaradi predstoječe banovinske skupščine nujno potrebna. Predsednik tov. Ivan Dimnik je takoj po Otvoritvi zborovanja dal besedo tajniku tov. Metodu Kumlju, ki je podal zbranim zastopnifkom sreskih društev zeJo obšiTno poniočifo o stanju vseh perečih stanovskih zadev pri sekciji JUU za dravsko banovino, kakox tudi o vseh vprašanjih, ki zadevajo celotno učitrfjsko udruženje. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče TAJNIKOVO POROČILO: Naj\ečja in najvažnejša zahteva učiteljskega stanu, ki jo je skušala organizacija uveljaviti potom finanč. zakona in ki ji je posve^čala v zadnjih letih vso pozomost, je modermi disciplinski postopek. Naša stalna zahteva vsa zadbja leta je biilta, da se tudiil za učiteljstvo uveljavijo disciiplinski predpisi uradniškega zakona in se tudi v tem pogledu učiteljstvo izenači z ostalimi strokami državnih nameščencev. S finančruiim zakonom za I. 1936./37. je uveljavljen za učiteljstvo disciplinski postopek. ki velja za uradništvo notranje uprave. Pričakovati je, da bo stopčl ta postopek v najkrajšem času v velijavo. Podal je popolno sliko predpisov tega disciplinskega ipostopka. Dasiravno so ti dteciplinski predpisi strožji od onih po zalkonu o uradnikih, vendar značijo za nas, ki smo imeli doslej v tem pogledu položa.j docela neurejetn, koirak naprej. Naše glavne zahteve: vpogled v ovadbo, razprava, možnoSt svobodnega zagovora, pravica do branilca in možnost pritožbe so v teh diisciplinskih predpiisih vsebovane. Druga tudi važna zadeva, s Ikatero smo usjpeli v novem finančnem zakonu je ureditev vzdlrževanja narodnih šol. Položaj je v tem pogledu postajal leto <z& letom težji. Vse prizadevanje organizacije in navno tako prosvetmih oblasti, da se bo vzdrževanje narodnih šol vršilo v takih mejah, da bi bili dani vsi pogoji za napiredek učencev in za razvoj narodne šole kot najvažnejše prosvetne institucije, spričo težkega položaja, v katerem so se nahajali v finančnem pogledu naši krajevni šoilski odbori, ni moglo rodiiti JzažedjeneiJa uispeha. V siromaišnih krajih krajevni šoliski odbori niso dobivali zadostniih sredstev, da bi mogli zadostiti svojim obvezam do šole. Trpela je zato šola, trpel je pouk, v težak in mučen ipoložaj pa je prihajalo zaradi stanaTin in kuniva tudi ulčiteljstvo. V tem pogfcdu je bil položaj v drugih banovinah še mnogo slabši in je moralo učiteljtstvo iz lastnih sredstev kupovati celo najnujnejše potrebščine za šole, da se je pouk lahko vnšil. V tem potožaju je bilo jasno, da se more vršiti1 vzdrževanje narodnih šol zadovoljivo le tedaj, ako se prenese s krajevnih šolskih •odborov na banovine. To je sedaj po prizadevanju našega udruiženja tudi uzakonjeno v .§ 41. finančnega zakona za leto 1936./37. Po natančnejšem obrazloženju celotndb zadevnih predpisov, ki stopijo v veljavo s 1. apriilom 1937., je prešel na prihodnjo točko: stanarine učiteljstvu pri miniistrstvu prosvete, ki so predvidene po novem finainčnem zakonu iz državnega proračuna tega miinistrstva. Dasi predvidteva finančni zakon tudi stanarine učiteljem pri banskih upravah, vendar ostane vprašanje stanarine tem učiteljem še vedno odprto, ker je v banovimskih proračuruih nemogoče doseči tolike prihranke iz ;partije za osebne rzdatke, iz katere naj bi se te stanardne izplacevale. Z novim finančnim zakanom so pridobili nesporno pravico do stanarin tudi učitelji, dodeljeni sreskim prosvetnim pisaTnam in. učiteljii narodnih šol, ki so dodeljeni raeščanskim šolam. Poslednji so z izrazom »obdrže« pravico do stanarine iz občinskecfa proračuna pridobili pravico, zahtevati povračilo stanarine tudi za preteklo dobo, ko so bili dodeljeni tem šolam, a niso prejeli stanarine. Ceprav ni z letošnjim finačnim zakonom uspelo prizadevanje udruženja, da bi dobile vse poročene tovarišice pravico do stanarine, vendar si bo udruženje prizadevalo, da tudi v bodoče dela na tem, da se uveljavi prvotno besedilo § 84. zakona o narodnih šolah: Stanarine učiteljev pripiravnikov, ki so bile v Ietu 1931. in to od 1. aprila do zadnjega septembTa odtegovane, se sedaj izplačujejo. Ministrstvo prosvete je že izdalo finančnim dkekcijam nalog za izplačilo vseh teh zneskov, ki jih je večina bivših pripravnikov že prejdta. V koiikor bi poedinci do danes tega denarja še ne prejeli, ga pirejmejo v kratkem. Dalje omemja tudi uspeh, ki ismo ga dosegli z letošnjim finančnim zakonom, m ki je v«sebovan v § 40. finančnega zakona, ki ureja dodelitve v prosvetni stro_ki. V nadaljnjem svojem poročilu »menja tajnik potrebo uzakonitve učiteljake stalnosti, priznanje let učiteljem, ki so službovali s\oj čas na privatnih šolah družbe sv. Cirila in Metoda,' kakor učiteljem, ki so služili na privatnih nacionalnih, občinskih in venskih šolah, katerifo je zlasti mnogo v dunavski banoviini. Dotaknil se je tudi neurejenega položaja učiteljic žeoskih ročnih del, naipredovanja v poedinih skupinah, ki se bodo vršila talko, da bodo napredovali na izpraznjena mesta v višjo skupino po rangu najstarejši ii'z predhodne nižje skupine. Dotaknil se je tudi vpjašanja razpisov službenih mest, pojasnil zaščitne primere pri sekciji, evidenco učiteljev družinskih očetov in mater, ki ,so potrebni premestitve radi šolanja otrok, naprosil za dostavitev statistačnih podatkov o zadolžitvah učiteljstva ona društva, ki jih še niso poslaila. Poročal je tuidi o deputaciji, ki je predala gospodu banu spomenico predsedniškega zbora z dne 9. febriuiarja, omenjal napade na uoiteljstvo v banovinskem svetu. Obrazložil je delo sekcije. Prosil je v«a sreska društva, da pravočasno pošljejo podatke za tajimško porooiilo ter omenjal tudi ostale okrožnke, o katerih naj b[ zbcr izrekel svoje mišljenje. PREDSEDNIKOVO POROČILO. Takoj po dovršenem tajnikovem poročilu je podal predsednik tov. Ivan Dimnik poročilo o sejii glavnega odbora, iz katerega je razvidna situacija v našem udružeinju. Načelna smer JUU. Na seji glavnega odboTa je bilb posebno podortano, da je izveden bližji program, ki ga je odredila glavna skupščina 1934. leta se- danji upiravi. Sloga je domala dzvedena v učiteljskem iKkuženju, izvršeno je pomirjenje duhov in tudi v pogledu dviganja ugleda udTuženja in učiteljskega stanu se je mnogo storilo. Začeti je treba sedaj intenzivno programatično iln konstruktivno deilb za povzdigo učiteljstva, ik>le in prosvete. V to svrho je treba posvetiti posebno pažnjo petim elementom dobre organizacije t. j. zdravi ideji vodilji, dvigu litatelektualne in moralne kvalitete članstva, dobri razdelitvi dela, zadostnim mateTialnim sredstvom irn dobri ekonomiji organizacije ter ekspeditivnemu admintetTativnemu poisllovanju. Idejna načela organizacije je treba po staviti vedno na temelj zastopanja najširših interesov naroda in države. Stanovsko edinstvo mora biti podlaiga edinstvu ostalih slojev naroda in utrjevanje državne misli. Odločno moramo braniti s-voje državljanske pravice in svobodo. Demokratizacija šole se mora zrcaliti v zahtevi isvobodliega razvoja deteta v šoli, svobode učitelja <P'V[ delu in v svobodi šolske prganizacije. Sreska društva morajo na svojih zborovanjih in s svojjmi akcijami poglobiti idejne temdje organizacije. Vse članstvo mora poznati idejno stremljenje udruženja ter mora stopibi iz svoje pasivno«ti v aktivno stanje. Idejnemu poglabljanju morajo služiti tudi sreska društva in ves stanovski tisk. Administrativno TOslovamje organiiizacije je treba izpopolniti. Članstvo se mora posluževati redne poti pri svojih intervencijah. Tudi sreska diruštva bodo morala misliti na večji stik tajništva s članstvom. Temeljni pogoj za izvedbo idejnih in ostalih stremljenj organizacije so pa 'zados?na gospodarska sredstva in dobra ekonomija, Gospodarsko bazo udruženja je treba postaviti na to osnovo, da bo organizacija lahko dobivala sredstva od stanovskih gospodarskih ustanov in ne samo iz članarine. Zelo važna je tudi <razdelitev defe in reforma, ki naj dovede do večje aktivnosti organiizacije. Princip pravilne razdelitve dela, je osnovni princip, brez katerega ni mogoče mtsliti uspešno delo v veliki organizaciji. Vsak poedimi član JUU mora predstavljati aktivno silo v našem udruženju. Poedinci se morajo zavedati, da ni glavna svrha imeti samo korist od udruženja, temveč, da je treba preko njega tudl nekaj žrtvovati za skupne cilje in ideale. Največji greh naše organizacije je, da leži vse breme dela na malem krogu poedincev, veičina pa ostaia pasivna. Od intelektualne in moralne kvalitete članstva so pa v največji mefi odvisni uspehi organizacije. Le visoka intelektualna stapnja učiteljstva mu bo daja pravo mesto v družbi. Moralni temelji in istanovska zavest so one osnove, na katerih je mogoče izgraditi nase ideale. Brez zdravega inteleiktualnega napredka učitbljstva, brez močne stanovske zavesti in brez nesporne moralne kvalitete učiteljstva, ni pričakovati lepše bodočnosti. Narodna osnovna šola. Člani glavnega odbora so posvetiM posebno pažnjo aktualnim problemom narodne šole. iz poTOČil zastopnikov sekcij je bilo razvidno, da pride pri tem predvsem v poštev problem socialnega položaja šolske dece glede njenega zdravja, prehrane, preskrbe s potrebnimi šolskimi1 knjigami in ostalimi pripomočki Svoje stališče je glavni odbor preciziral v tem pogledu v posebni točki komunikeja. Narodni učitelj. Največ trpi narodni irčitelj pri svojem šolskem in izvenšolskem delu zaradi neurejenosti izvenšolskega dela. Zato bo udruženje v bližnji bodočnosti posvetilo temu problemu največjo ipažnjo in je tudi v komunikeju začrtal glavni odbor temeljno smer. v kateni bo udruženje reševalo to vprašanie. Državljanske pravice in dolžnosti učiteljstva so v mnogem omejevane in oškodovane oo vplivih dnevne politike. Za izboljšanje tega stanja bo udruženje posvečalo posebno pozornost medsebojnim odnosom in medsebojnemu spoštovanju učiteljstva, svobodi nrepričanja, varovanju ugleda pri izvnševanju javnih funkcij in zakonitih odredb. Glavni odbor je ugotovil, da stvarno ne obstoje pri- tožbe Ijudstva proti učiteljstvu, temveč so te povedini umetno inscinirane. Glavni odbor je posebno razmotrival uredbo o draginjskih dokladah, stanarino, izenačenje doklad med podeželjem z mesti ter vprašanje poročenih uČiteljic, dragmjskih razredov in i/nrternatskega šolanja učiteljske dece s podeželja. Šolsko nadzorstvo. V pogledu šolskega nadzorstva se nam obetajo nove reforme z ozirom na novo uredbo o višjih pedagoških šdlah. Sedanje šolsko nadzorstvo ima veliko hibo pri izbiri nadzornikov po dnevnih razmerah. Glavni odbor je posvetil svojo pažnjo osebnosti nadzornika in odnošaju nadzornika do učiteljstva. Glede nove uredbe se je postavil na staiišče, da mora ostati nttdizorništvo v rokah učiteljev praktikov narodnfti šol, ki bodo tudi teoretsko na višiini. Učni načrt. Uvidela se je potreba Tevizije učnih načrtov za osnovne šole in itifjTia potreba učnega naorta za višje narodne šole. GJavni odbor je podaljšal razpis za vzoren> projekt učnega načrta do 1. oktobra 1936. S tem y zvezi se pojavlja revizija razpisa učruih knjig za narodne so-le tako, da se reducirajo številne učne knjige na dve čitanki v III. in IV. razredu osnovne šole t. j. v literarno in realistično ter da se prizna raeumica tudi za II. razred in posebno priiročno knjigo za učitelje v svrho izvajanja učnih načrtov. Personalna prosvetna politika. Vprašanju personailne prosvetne politike je udruženje posvetilo svojo polno pažnjo in sta tozadevni referat vodila posebna referenta t. j. personalni in pravni referent, ki je učitelj-pravnHc. Gledalo se je na to, da se realizirajo v čim večjem obsegu »Osnovna načela personalne prosv. politike in intervencij' JUU«. Vse stremljenje je bilo usmerjeno za realiziranje učfteljske stal-nosti. Nova pravila. Nova pravila so iziročena ministrstvu pTosvete v potrditev. Ko bodo potrjena, bo centralna uprava izdala vse štatute JUU v priročni knjižici. Glavni odbor je sprejel tudi podrobne predpise za izvedbo tajnih volitev po praporcionalnem sistemu, ki jih bo treba izvesti letos najprej na banovinski, potem na glavni in nato na sreskih skupščinah, ako bodo pravila pravočasno potrjena. Mednarodni učiteljski kongres v Beogradu. Mednarodni učiteljski kongres v Beogradu se ima viršiti med 8. in 12. avgustom t. 1. Na .ta kongres bodo poslale svoje zastopnike vse učiteljsko organizacije, ki so včlanjene v učiteljski internacionali v Parizu, katera šteje 600.000 članov-uciteljev. Na dnevnem redu sta temi »Šola in država« ter »UčHelj in država«. XVI. glavna skupščina JUU. XVI. glavna skupščina JUU se bo vršila v Mariboru ali pa v Novem Sadu in to z ozirom na potrditev pravil v dneh 3., 4. in 5. avgusta. Na d-nevnem redu glavne skupščine bo glavni referat tema: Državljanski pouk in državljanska vzgoja. POROCILO UREDNIKA. Urednik »Učilt. tov.« tov. Mlekuž je opozoril vse predsednike predvsem na to, da se vabila za društvena zborovanja pošiljaio pravoča9no, ker jih je sicer nemogoče priobčiti v listu. Redakcija lista se zaključi vsak teden v torek zvečer. Podal je nekaj miisli, kako naj bi bila sestavljena društvena .poročila, ki naj bi vsebovala predvsem jedro debate in pa kratek ekscerpt predavanja. Ravno iz jedra debate se Jahko povzamejo mnoge načelne zadeve, ki društva o njih razpravljajo in bi bilo prav, da bi dopisniki piri sreskih društvih tft vprašanja obravnavali v načelnih člankih, ki bi jih potem priobčeval »Učit. tov.« Le na ta način bi bilo mogoče dvigniti aktivnost sodelovanja vsega članstva pri stanovskem tisku, kar je za dvig in borbenost stanovskega glasila nujno potrebno. DEBATA. Po vseh teh treh ;poročilih se je razvia kratka debata, ki so se je udeležili tovariši Šestan, Belšak, Kmet, Zupančič, Kumelj, Vauda in Dimnik. V debati se je epfrožilo tudi vprašanje kmetsko - nadaljevalnih šol, ki bo moglo uspevati in se dvigati pravilno le tedaj, če se bo smatra!k> kot sestavni del narodne šole in bo poslovalo kot nadaljevalna šola. Govorilo se je tudi o organizaciji tajništev pri sreskih dru/štvih, ki naj bi bila v stalnem eitku s članstvom. BLAGAJNIŠKO POROCILO. Pre^tedno poročilo o stanju blagajne sekcije za dravsko banovino je podal tov. Rado Grum. ApeliTal je predvsem na vsa sreska društva, da poravnajo do kcmca tekočega upravnega leta vse prispevke ter s tem poravnajo dolg, ki ga imajo pri sekciji in ki je prav v letašnjem letu 'precej narastel. Pojasnil je tudi stanje dolgov na »Popotniku«, ki se je sicer v zadnjem času znižalo, vendar je potrebno, da sreska dmštva nekol&o vpliva- jo na zborovanjih na šolske upravitelje, da bi s svojim vplivom pri krajevnih šolskih odborih dosegli ureditev zaostale naročnine na »Popotnika«. Prosil je tudi za navodila glede sestave bodočega proračuna. O blagajnikovem 'poročilu so debatiralli tovariši Ljubič, Čok. Roš, Petrovič, Gallob, Zupančič in Grum. Debata je ipodala precej točna navodila za. sestavo bodočega proraču^ na, ki jih bo blagajnik ¦u<pošteval, da bo mogel predložiti banovinski skupščini proračun, ki bo v glavncm ustrezal zahtevam članstva. BANOVINSKA SKUPŠCINA. Zbor predsednikov se je po kratki debati odločil, da naj se vrši letošnja banovinska skupščina dne 10. in 11. junija y Ljubljani. Na skupščini bo predavanje: »Učiteljska stalnost kot potreba šole in države«. V odseku za tisk bo pa poleg tega tudi Teferat o našem stanovskem tisku. Po izčrpanem dnevnem redu se je predsednik tov. Dimnik zahvalil tov. Mifošu Verku, ki je kot domačin tako lepo pripravil vse potrebno za vse učiteljske prireditve dne 6. in 7. junija in gre le njemu zahvala, da so zborovanja tako lepo uspela in da so bili vsi udeleženci v vsakem poglkdu nadvse zadovoljni. Zahvalil se je za polnoštevilno udeležbo in zaključil zbarovanje.