QlS£>om s~{/umicq..* NO. 140 Ameriška Domovi ima AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN kANGUAGG ONLY SLOVGN1AN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, JULY 16, 1953 LETO Lm —VOL. LEO KDO JE KRIV PORAZOV IN ItSS,'. VELIKE ZMEDE V KOREJI Če bi vodili vojno generali, bi bila že davno zmagovito končana, toda vodijo jo “državniki,,, ki jim ni za zmago, temveč za skorajšnjo vzpostavo trgovine. WASHINGTON. — Revija bi izzval znatne izgube na naši “U. S. News & World Report” j strani, ki niste neobhodno po- objavlja dolgo razprave o poga-1 trebne, ker nam itak ne gre za janjih za premirje, ki se vlečejo to da izvojujemo to vojno. zdaj ž,e nad dve leti, kakor tudi . , v . ’ .. Kakor ]e naglasil gen. Van o splosm zmedi v Koreji. ^ ^ ° . tT , • . j , , -fleet m se pred njim general Kako je prizadelo to zavlace- f v v.,. ^ : . . . , v .MacArthur, je naša sibkiost v — vanje premiria, ki se vleče v ne- 'pomanjkanju volje do zmage. . Poleg tega smo bili hipnotizirani še z mirovnimi pogajanji, — rdečim slepilom, s katerim nam dtegled, naše vojake osme armade? Tako, kakor je bilo pričakovati. Vsako minuto pričakujejo, da bo premirje doseženo-, . v ,, v . v . , komunisti ze nad dve leti bing,- zato se nočejo vec izpostavljati: . . , v , ... „ i. i j . . i ljajo pred locmi. Komunisti SO' nevarnostim, kadar m to abso- . , v v, , , kitno potrebno. S kitajskimi i1.21?”!3111! t0 s*k10s‘‘er ku- komunisti je stvar druga. Oni JeJ? 12 ^ sokl krta' P"1,"": padajo, kjer koli m kadar koli so poganjam v borbo pred ostmi bajonetov svojih lastnih tovarišev, česar naša in nobena civilizirana vojska ne dela. se jim zljubi, dobro vedoč, da mi ne bomo storili ničesar drugega kot se branili, ne bomo pa podvzeli nobene lastne ofenzive. Če bi mi sledili taktikam, ki jih je priporočal general Van Fleet, bivši povelnik osme armade, bi že davno ustavili sedanjo komunistično ofenzivo v Koreji ter prizadejali sovražniku .. v ... težak poraz. Gen. Van Fleet je1,,. u. „____^ ^ . ___ ’ iz svojih izkušenj povedal, da Morda bo napočil dan, ko se bomo izvili iz te korejske zmede, — bilo- s častjo ali brez časti. Toda upajmo da smo se naučili svojega nauka, da se ne bo- morejo Kitajci vzdržati prodiranje približno samo tri dni, nakar postanejo zelo ranljivi napram protinapadom. Toda te vrste hoj ki bi jlo vodil odbr tako imenovanih državnikov, ki so holj zainteresirani na tem, da čim prej obnove trgovino, kakor pa da zmagovito končajo vojno. KAKO JE MOGOČE PREKO NOČI SE PRELEVITI IZ NADANGELA V LUCIFERJA BERIA, ki je bil komaj pred ki, ki jih mora biti po vsej deže-hekaj dnevi eden izmed kremelj-(li legija. Sergej Kruglov, Beške “svete trojice”, je postal karjrijev naslednik bot glavni priga-preko noči “pustolovec”, “zlobni njač sužnjev, bo imel dovolj pri-sovražnik ljudstva”, “buržujski like, da bo lahko pokazal svoje -r-enegat”, “agent internacional- talente kot ječar in mučilec, lahkega imperializma” in slično. — ko se pa tudi zgodi, da bomo zo-Ali se morejo ljudje, ki so zdra- pet priča farsi sodnih procesov, Ve pameti, prevreči kar takole,ko bo Andrej Višinski spet kot lc'd oboževanja do zmerjanja?-rjdržavni tožilec poslal stotine Zastaviti si to vprašanje, se pra- ljudi na vešala ali pred puške vi, tudi odgovoriti nanje. Vzdušje, ki je bilo ustvarjeno zdaj v Mcskvi, mora opomniti svet na slično atmosfero v razdobju let 1920-1930. Paralela' je jasna. “Pravdin” uvodnik Proti Beriji bi bil z malimi iz-Premembami prav lahko napi-San proti Trockemu, Zinovjevu, Kamenevu ali Buharinu, samim °sebnostim, ki so se svoj čas tudi sončile na naj višjih vrhovih s°vjetske loblasti. Sovjetski totalitarizem je napredoval v to-liko, da se današnjo zgodovino lahko prepiše v trenutku in z najmanjšo izgubo časa. Vzelo sovjetskih strelcev. Utegne se pa seveda tudi zgoditi, da drugi tožilec pošlje Višinskega tja. Pričakovati je tudi, da bodo prijatelji Berije udarili nazaj, kolikor jim bodo pač dopuščale moči, iz česar sledi, da tudi Malenkova glava ne sedi urav trdno na njegovih ramenih. Papež je imenoval novega pomožnega škofa za Cleveland komaj eno desetlejte ali malo Novi p0m0žni škof je Msgr. Več, da so bili Stalinovi sovražniki transformirani od velikih 111 zaslužnih graditeljev sovjet-ske države do njenih najhujših k°vražnikov. John J. Krol, ki je rojen v Clevelandu in poljskega rodu. CLEVELAND. HOWE, Ind. — Earl Bowman iz Elkharta, Ind., je izšel kot zmagovalec iz besne borbe z dvema orloma na vrhu 110 čevljev visokega stolpa, na katerem je nameščen velik tank za vodo. Vrhu stolpa je bilo gnezdo, v katerem je bilo šest orličev, ki sta jih stara dva ščitila ter besno branila. Bowman je po boju vzel mladiče iz gnezda ter jih izročil nekemu zoološkemu vrtu. Bowman je delal vrh stolpa, ki stoji na dvorišču tukajšnje vojaške šole, bo sta ga orla — samec in samica — napadla. Imel je polne roke dela, da se je ote-paval njunih mahajočih kril in sekajočih kljunov. Orla sta se končno naveličala boja in odletela, toda prej sta Bowmana temeljito okljuvala in razpraskala! Jugoslovanom obetajo nove in višje davke Jugoslovanski kmetje bodo smeli imeti zdaj in v bodoče samo po deset hektarov zemlje. BEOGRAD, 14. julija. — Jugoslovanskim kmetom grozijo novi davki in strožje vladne akcije. Vlada je: namreč izjavila, da je postala prepričana, da se’ je na široko, razpaslo izbegava-nje davkom, in to zlasti med kmeti. . • BEOGRAD. — Jugoslov. radio je objavil govor člana federalnega izvršnega odbora Jovana Ve-selinova o novem zakonskem načrtu. Med drugim je izjavil: “Zakonski načrt je v okviru naše splošne politike, da bi ustvarili zadovoljive razmere za kre pitev socialističnih elementov v agrikulturni proizvodnji in da bi preprečili nastajanje kapitalistov po vaseh. Zakon določa, da bo kmečka posest sedaj in v bodoče smela imeti največ po deset hektarjev plodne zemlje. Tako bo do naj-višje mere onemlogočeno kapitalistično razvijanje in stalno, sistematično izrabljanje delovne sile po vaseh. Istočasno bo težišče napora za napredek v agri-akulturni proizvodnji prešlo na agrikulturne zadruge in druge Sedem oseb ubitih I med proslavo Dneva Baslile v Parizu Spopad policije in demonstrantov med silnim nalivom. — Ranjenih je bilo 130 ljudi, med njimi 80 policistov. PARIZ. — Tekom parade, ki slo jo priredili dne 14. julija delavci v proslavo Dneva Bastile, je bilo v spopadu med policiju in delavci sedem oseb ubitih in 130 ranjenih. Mrtveci so bili člani nekega severnoafriškega odreda. Očividci pripisjejo krivdo za spopad nenadni plohi in nalivu, ko se je utrgal oblak in je deževje do kože premločilo pohodnike kakor gledalce. Poleg tega pa so prav takrat prispeli trije avtobusi s policisti, ki so se vračali iz svoje službe v raznih mestnih četrtih. Med ranjenci je 80 policistov, od katerih je 18 težko ranjenih. Demonstrantov pa je bilo ranje- bPa'rojena'IetaTsSO Tn’odkodm nih kakih 50, med njimi 45 ne-‘ varno. Očividci pravijo, da stel Novi grobovi (Mike Milakovic V sredo je Mike Milakovic od. šel kakor po navadi na delo! v Browning Crane and Shovel Co. Ko je prišel v tovarno, se je nenadoma počutil slabega, nakar so ga odpeljali nazaj na njegov dom na 14022 Westropp Ave., kjer je kmalu nato umrl. Zapušča žente Mary, roj. Popovič, dva sinova, Eli in Johna, v Evropi pa dva brata, Petra in Teda ter sestri Anno in Katie. — Pokojni je bil član Makabejcev št. 1285. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih v Grdinovem pogrebnem zavodu na 17002 Lake Shore Blvd. Pogreb bfo v soboto v cerkev sv. Nikolaja (36. in Superior Ave), ob devetih dopoldne in od tam na pokopališče. Antoinette Popovič V torek zjutraj je nenadoma umrla po srčnem napadu na svojem domu, 12980 Cedar Rd. Antoinette Popovič, roj. Keserich, doma iz vasi Malenšek,, kjer je Razjarjeni motorist ubil voznika taksija v Clevelandu se pohodniki razpršili na vse strani, ko se je Vlila ploha. Nekateri so se zaprašili med policiste ter pričeli mahati z drogovi, na katerih so bile pritrjene' zastave in prapori. Policija pa je pričela s svoje strani mahati s kiji po glavah demonstrantov, ki slo' prevrnili mnogo policijskih avtomobilov ter jih zažgali. Maršal Rokosovski poklican v Moskvo iz nemirne Poljske Sovjetski poglavar lutkarske poljske vlade je bil poklican na konsultacijo. BERLIN, radio je v torek sporočil, da je Kremelj poklical v Moskvo h konsultaciji maršala Konstantina Rokbsovskega, poljskega ministra obrambe. Kakor znano, je bil Rokosovski sovjetski maršal, dokler ga ni Moskva leta 1949 poslala v Poljsko, kjer je postal vrhovni Ubiti voznik taksija zapušča ženo in tri male otroke. CLEVELAND. — Prepir med Louis Johnsonom, voznikom taksija, in Charles Freemanom, ki je zaposlen v tovarni, kjer izdelujejo vojaške tanke, se je v torek končal s smrtjo Louis Johnsona. Freeman je povedal policiji, da je moral nenadoma in zelo. pritisniti na zavoro, ko je vozil v južni smeri po E. 105. cesti, ker je moral v prometu nemudoma ustaviti. Prav tako naglo je moral Jlohnson, ki je vozil tik za njim, ustaviti svoj taksi. Nato je voznik taksija zavozil ob Freemanov avto ter prišel kleti in zmerjati Freemana. Tako sta vozila nekaj časa naprej, nato pa spet ustavila svoji vozili, iz katerih sta izstopila ter se dalje prepirala in zmerjala.. — Tedaj pa je Freeman potegnil revolver ter dvakrat ustrelil na Johnsona, katerega je ena krogla zadela v glavo, da se je pri priči zgrudil mrtev na tla. Ubiti Voznik taksija je oženjen ter oče treh malih deklic. S Freemanom so bili na avtomobi- je prišla v to deželo 1. 1905. — Umrla je v torek ponoči. Zapušča moža Gabriela in sledeče otroke: Jean, Leonore Friedel, Gabriel, Alice McCarroll, Emil, Paul, Margie Myers in Peter; — dva sinova sta že umrla. Dalje . , , zapušča 7 vnukov in brata Emi-1 ^ t.udl n']eg0Va 21-letna zena la; dve sestri sta že prej umrli. us ava m njegova soseda. Bila je članica društva Majke Božje Bistričke št. 47 HBZ in Oltarnega društva. Rogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St., v soboto v St. Ann’s cerkev na Coventry Rd. in Cedar Ave. ob 10:30 in od tam na pokopališče. Walter J. Laško njegova Freemana so zaprli. ------o--- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Ivan Prezelj v bolnišnici— Mr. Ivan Prezelj, zastopnik našega lista za Collinwood, Nottingham - Euclid, je moral v bolnišnico na operacijo. Predvidoma bo ostal tam 14 dni. Frank Jakšič bolan— Mr. Frank Jakšič, splošno poznani rojak v naselbini, je v bolnišnici. Obiski še niso dovoljeni. S karnevala— Snoči je dobila na svetovid-skem karnevalu žensko zapestno uro M. Merlaher, 1102 E. 63 St. Zapestna ura je zadnja brezplačna nagrada vsak večer. Udeležba je bila sijajna. Duhovne vaje za može in fante— Duhovne vaje bo vodil pre-vzvišeni škof dr. Gregorij Rožman. Vršile se bodo v dneh 31. julija, 1. in 2. avg. v Domu duhov, vaj, 18485 Lake Shore Blvd. Prijave do 27. julija sprejemajo poleg župnijskih uradov pri Sv. Vidu, St. Mary’s in Sv. Lovrencu tudi: Tone Oblak, 7919 Korman Ave., UT 1-9947; Janez Kro-felj, 3525 E. 82nd St, MI 1-1949; Slavo Oven, 1219 E. 169 St., IV 1-5283. V sredo zjutraj je po dolgi bolezni umrl na svojem domu — 21200 Goller Ave., Walter J. Laško, ki je preje živel na E. 92 St. — Zapadnonemški Bil je star 34 let in rojen v Clevelandu. Zaposlen je bil pri Rutman Wine Co., kot voznik truka. Zapušča ženo Helen, rojeno Milosevich, mater Theodore, brate Franka, Anthony Bruno, Charles, Peter in sestro Jean Vairetta. V zadnji vojni je služil v armadi od sept. 1942 do feb. 1946. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškove- poveljnik čet poljske lutkarske vlade. fga pogrebnega zavoda v cerkev , . ... Jugoslov. tiskovna agencija Marije Pomočnice na Neff Rd., o i e agrikulturnih organizacij jyugopress poroča, da so odšli ob 9:30 in od tam na Kalvarijo, ki so v naših socialističnih raz- tekl. t6den v Moskvo vis0_ merah edino zmozne, da prevza- w^^ češkoslovaški vladni u-mejio opravljanje te naloge.. !radniki ter dostaVlja, da “infor-Usnovm namen tega zakona je’ krepiti socialistične demokratske elemente po vaseh tako glede proizvodnje, kot glede poli- tičnih razmer.” Nova nervoznost in razburje-1 J°bn J. Krol je bil včeraj imeno-n°st, ki je vzbuknila na dan s van za pomožnega škofa nad-transformacijo Berije od nad- škofu Edwardu F. Hobanu. ^Tgela do Luciferja, se ne bo ob ustavila. Pogon mora bi-1 Zc^aj usmerjen za vsemi nje- v. ^anes jasno in vroče. Pono-1 deloma oblačno in toplo. Monsignora Krola je imenoval na to visoko cerkveno mesto papež Pij XII., imenovanje pa Iz raznih naselbin F AIRPORT, O. — Joe Haden, načelnik Fairport Mardi Gras Grand Parade, je sporočil, da je Monsigor prj paradi dobila prvo nagrado skupina Ameriško - slovenskega kluba s področja Fairport-Pai-nesville. Klub gradi, kot je sporočil njegov predsednik John Drobnick, nove lastne prostore. g°vimi prijatelji in somšljeni- je proglasil papežev zastopnik v Washingtonu. Škof Krol, ki je zdaj star 42 let, je sin preprostih staršev poljskega rodu. Zadnji dve leti je bil kancler clevelandske škofije. Njegovo ustoličenje se bo izvršilo v katedrali sv. Janeza ob navzočnosti cerkvenih dostojan-stenikov iz vse dežele. Nadškof1 mirani viri ne izključujejo možnosti, da bodo po njihovem povratku v Prago spremembe v češkoslovaški vladi.” Yugopress opozarja tudi na o-koliščino, da je izginil iz moskovske javnosti Mir Jafer Bagi-rov, eden najintimnejših prijateljev strmoglavljenega Berije. Bagirov je postal po Stalinovi smrti član Sovjetskega Prezidi- ja- Mrs* Roosevelt v Sarajevu BEOGRAD. — Mrs. Frannklin D. Roosevelt, ki je na dvoteden- Molotov—francoski gost MOSKVA. — Dne 14. julija, ko vsa Francija praznuje Dan Bastile, je bil sovjetski zunanji gogt predsednika Tita v njego-minister Molotov gost na sveča- vem letovišču na Brionih, nosti, ki jo je priredila francoska ambasada v Moskvi. Albanija obdolžuje Jugoslavijo LONDON. — Komunistična Albanija je v sredo obdolžila komunistično Jugoslavijo kršitve obmejnih naredb, češ da so jugoslovanski vojaki pomagali neki albanski rodbini pri pobegu iz Albanije v Jugoslavijo, pri čemer je bil ubit neki albanski častnik. Stavka gobavcev TOKIO. — Petdeset gobavcev je priredilo sedečo stavko pred poslopjem japonsk. parlamenta. Gobavci protestirajo proti zakonskemu predlogu, da bi se jih nastanilo po raznih zavodih. Vztrajen pešec NEW YORK. — Semkaj je prispel iz 3,160 milj oddaljene Santa Monice Calif., 61-letni D. Power, ki je vso pot prehodil peš. Za potovanje je potreboval 73 dni in pol. KARIERA IZGUBLJENIH EKSISTENC OB PADCU BERIJE smo slišali spet dolgo vrsto psovk in nazivov, s katerimi so obložili visoki moskovski! komunisti Berijo, ki je bil do četrtka eden izmed treh najvišjih sovjetskih komunističnih vrhov. Beseda “izdajstvo” je najbolj priljubljena psovka komunističnih zaslužkarjev in revolucionarnih užitkarjev. Ni čudnega, saj ta neizbrisni pečat spremlja kot rdeča nit vse kariere komunističnih veljakov, Izdali so vero svojih očetov, jezik svojih mater, izročila svojega naroda. Politična prepri- skem obisku v Jugoslaviji, je . dospela v Sarajevo'. Pred svojim pania Pa so menjavali ko civilizi-odhi-dom iz dežele bo dva dni ran človek spodnje perilo. Večina teh iztirjenih in zavoženih Rušilec trčil v kite Novi pomožni škof je bil rojen TOKIO. — Ameriški rušilec v Clevelandu na vzhodni strani Blue je v sredo zadel na Pacifi-mesta. Tu je tudi študiral ter ku ob dva ali tri velike kite. Ru-Hoban še ni določil dneva nje-j bil posvečen, nakar je nadalje-:šilec ni bil poškodovan. (Kaj pa govega ustoličenja. , IVal svoje študije v Rimu. Ikiti?). , setega stoletja izgubile vsako veljavo že zato, ker so nositel-jem in propagandistom komunizma ostale vse te značilnosti španska vas v otroški dobi ali pa so jih zavrgli v zrelejših letih pod pritiskom občutka' manjvrednosti in pod težo nevoščljivosti ali celo iz golih špekjula-tivnih pobud. Ti polomi so v ogromni večini sadovi lenobe ali pa duhovne o-mejenosti. Prav zato komunistični zaslužkarji in. sopotniki s tako strastjo in zavistjo blatijo in preganjajo umski kapital, kakor udarjajo njihovi redki akademski tovariši proti materialnemu kapitalizmu. Komunizem se namreč zaveda, da je visoka eksistenc se je prerivala po vseh j umska raven njihov naj večji so-mogočih političnih strankah ter vražnik, saj uspeva komunizem je končno našla svoje zavetišče tam, kjer so osebnost, značaj-nost, možatost, narodna zavest, krščanska izročila, kulturna samobitnost, svoboda misli in bese de, demokracija in podobne duhovne pridobitve človeka dvaj- samo tam, kjer vlada materialna in umska beda. Prav zato ni komunizma ne na Angleškem, niti v Združenih državah, ga ni v skandinavskih naprednih državah, niti v Švici, Belgiji in Nizozemski. NAJNOVEJŠE VESTI TOKIO. — Pet in štirideset tir soč zavezniških vojakov, podpiranih po rojih letal, tankov in artilerije, je pro* tinapadlo danes komuniste na centralni fronti. To je najsilnejši napad zaveznikov v zadnjih dveh letih. WASHINGTON. — Včeraj se je vrnil iz Koreje v Washington Eisenhower jev posebni odposlanec Walter S. Robertson, ki je poročal Ei-senhowerju in državnemu tajniku Dullesu, da se je ju-žnokorejski predsednik S. Rhee strnil z Združenimi narodi v vprašanju premirja, ki. je zdaj odvisno samo od komunistov. CLEVELAND_____Nadškof Ed- ward F. Hoban je odločil, da se bo ustoličenje novega pomožnega škofa Msgr. J. J. Krola izvršilo dne 2. septembra. BERLIN. — Vlada komunistične Vzhodne Nemčije je odstavila svojega justičnega ministra Maxa Fechnerja ter imenovala na njegovo mesto “rdečo Hildo” Benjamin, ki je zavzemala doslej položaj sodnika. COLUMBUS. — Danes kmalu po polnoči so se ustavili vsi avtobusi in vozovi poulične v Columbusu, kjer so za-stavkali vozniki in drugi u-službenci, ki zahtevajo višje plače. J70,000 oseb je ostalo zdaj brez vsake javne transportacije. LONDON. — Vladimir Deka« nozov, intimen prijatelj id pomočnik Berije ter ministe* za notranjo varnost v Georgiji, je bil vržen iz komunistične partije in odstavljen. ------------o----- Duhovnik — ambasador v Abesiniji WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je imenoval Rev. Josepha Simonsona, luteranskega svečenika v Glen Cove, N. Y., za ameriškega ambasadorja v Etijopiji. Ameriška Domovina fvi ■ ajric/% dORTSaSR. SH7 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Ol-fice nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE’* V AMERIKI MARIJA POMAGAJ VABI Dragi prekmurski rojak! Naznanjamo Vam, ka de se obhajao PREKMURSKI DEN pri Mariji Pomagaj v Lemonti v nedeljo 26. julija, na svetek sv. Ane. Letos bo te den dvakrat Prekmurski den. Poislu- kdar pozabili. Nešterni leh-ko tu tudi prenočite. Tak o-pravite istinsko pravo romanje. Lehko boste prejeli tudi sv. zakramente na božji poti, kak ste bili navajeni v starom kraji. Ne strašite Is© male žrtve, ve znate, kakšne žrtve ste doprinašali v starom kraji, kda No. 140 Thurs., July 16, 1953 Razgovori v Washington!! Zaradi bolezni Winstona Churchilla je bila konferenca velikih treh preložena za nedoločen čas. Mednarodni politični razvoj pa je silil k razčiščenju posameznih vprašanj. Tako zahodnim državnikom ni preostalo drugega; kot da sedejo skupaj in se o najnujnejših stvareh pogovore in vsaj za naslednje mesece, dokler ne pride do glavnih razgovorov, vzporede svojo mednarodno politiko. Med nujna vprašanja, ki so zahtevala rešitve, moramo šteti novonastali položaj v Nemčiji, nemire v Vzhodni Nemčiji in ostalih satelitskih državah, zastoj pogajanj za premirje na Koreji, kjer se je Sygman Rhee uprl, in v nič manjši meri vojno v Indokini. Še nista bila francoski in angleški zastopnik v Wash-ingtonu, ko je prišla iz Kremlja vest o padcu Berije, tako se je dnevnemu redu razgovorov pridružilo važno novo vprašanje: Kaj se dogaja v Sovjetiji in kakšne posledice bo to imelo za zahodni svet. Sovjetska mirovna ofenziva, ki se je začela po Stalinovi smrti, je enotnost zahodnega sveta precej razrahljala. Veliki trije, za njimi pa tudi srednje in manjše sile, so začeli tiščati vsak v svojo smer. Predsednik Eisenhower, ki je v svojem znanem govoru v aprilu očrtal cilje ameriške zunanje politike, je postal poslej precej neodločen in se' nikakor ne more prikopati do jasnega stališča in odločnosti v važnih mednarodnih vprašanjih. Najlepša slika nerodnosti in neodločnosti zunanje politike sedanje administracije je gotovo razvoj dogodkov na Koreji, kjer je skušala doseči premirje za vsako ceno in se pri tem zapletla v hud spor z južnimi Korejci. Razumljivo, da je pri tem ameriški ugled v svetu veliko trpel. Washington je hladan do razgovorov velikih treh, ki jih hoče imeti na vsak način London. Eisenhower je mnenja, naj Sovjeti v dejanjih dokažejo, da so ubrali v mednarodni politiki miroljubnejšo smer, predno se more Zahod z njimi razgovarjati. Winston Churchill bi se pa vsedel za mizo z Malenkovim in svojima zahodnima tovarišema tudi brez tega, ker hoče na eni strani otipati položaj v Kremlju, na drugi strani pa ugotoviti možnosti vsaj začasnega dogovora med Vzhodom in Zahodom. Da pri tem misli tudi na rešitev in zavarovanje britanskih koristi na Daljnem vzhodu, ni nobenega dvoma. Francozi so doma v finančnih težavah na eni strani zaradi neurejenega davčnega sistema, na drugi pa zaradi dolgotrajne vojne v Indokini. Nikakor se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi Nemčija postala v bližnji bodočnosti spet močna vojaška sila, zato zavlačujejo sprejem pogodbe o skupni evropski armadi, ki je sicer njihova lastna zamisel. Amerika hoče imeti oboroženo Nemčijo, ker sodi, da so edino Nemci v stanju doprinesti nekaj več k trdni obrambi Zahoda. Da je Amerika odločena ta cilj doseči, kažejo lepo razgovori v Kongresu, ki je vezal en bilijon dolarjev pomoči tujini na sprejem in uresničenje pogodbe o skupni evropski armadi. V Parizu dobro vedo, da se ameriškemu pritisku ne morejo zlahka upreti, dokler grozi Evropi sovjetska nevarnost, zato so kar precej navdušeni za razgovore s Sovjeti, s pomočjo katerih bi bila morda ta nevarnost vsaj začasno odstranjena, s tem pa seveda tudi potreba po nemški oborožitvi. Za kako odločnejšo potezo proti Sovjetom niso ne v Parizu, ne v Londonu, ne v Washingtonu, menda se v resnici drže Titovega navodila, da bi vsak ostrejši nastop ali zahteva, utegnil Kremelj' spraviti v slabo voljo . . Trije voditelji zunanje politike Zahoda so najprej premlevali in ugibali, kaj vse se v Kremlju dogaja in kakšne posledice utegnejo imeti spremembe za Zahod. Naš državni tajnik je mnenja, da ima Zahod lepo priložnost . . V čem naj bi ta priložnost bila in kako jo namerava izkoristiti, pa ni povedal nič. Francoski zunanji minister Bidault je razložil podrobno francosko stališče v Indokini in francoske možnosti za nadaljevanje vojne. Francozi mislijo dati domačinom nekaj več svobode in jih na ta način dobiti za tesnejše'sodelovanje v borbi s komunističnimi uporniki, če bi se ponudila možnost, bi se Pariz s komunisti tudi prav rad razgovarjal in skušal doseči mir po poti, kot ga poskušamo mi na Koreji. Ce pa to ne pojde, bo stric Sam Francoze v Indokini še nadalje bogato podpiral. Dullesu se je posrečilo pregovoriti Bidaulta za sprejem pogodbe o skupni evropski armadi; v koliko bo pa ta v stanju svojo obljubo izpolniti, bomo videli v bližnjih mesecih. Angleži so pojasnjevali svoje težave v Egiptu in na Srednjem vzhodu in skušali pridobiti za svoje stališče tudi Washington. Dober del razgovorov je bil posvečen razmeram na Daljnem vzhodu. Posvetovali so se o korejskem premirju, o sprejemu komunistične Kitajske v Združene narode temu se bo po besedah Dullesa Amerika odločno uprla —, o bodočnosti Formoze, o razmerah v Indokini, Burmi, na Malaji in drugod. Nič manj važnosti niso posvetili Nemčiji šajte, zakaj: Te den bo slo- ste šli peški tak daleč po praš-vesno blagoslovljen prekrasni nij cestaj. Tu lehko pridete spomenik, šteroga so prekmurski Slovenci postavili na romarskih prostorih na Ameriških Brezjah, pri Mariji Pomagaj, v Lemonti: ŠTIRINAJST POSTAJ KRIŽNE POTI s karami, z vlakom i z busom. — šteri boste prišli do Chica ge z vlakom ali z busom, vzemite v Chicagi, bus na Randolph i Clark Bus Station, šteri vas pripelje naravnost pred cerkev Marije Pomagaj v Le- Na vsakši postaji se blesti monti. Bus čaka na postaji prekmursko ime in pozni ro-^a številki 18 in na busu je dovi do brali v Lemonti o mo-[napis Joliet 4-A. Nei pozabite čni veri, o ljubezni do' nebeške Matere Marije i o požrtvovalnosti vrlih prekmurskih Slovencev. Zato bi srčno radi videli, ka bi bili na te den zbrani pri Mariji vsi prekmurski Slovenci iz Chicage, iz Clevelanda, iz Betlehema, iz Bridgeporta, iz Kanade 'i od indri. Prisrčno ste vsi vabljeni! Slovesnosti ob toj priliki do ete : V soboto 25. julija na svetek sv. Jakoba bo večerna pobožnost pril Mariji Pomagaj ob 8. uri. Če bo dosti romarjev, bomo imeli procesijo z lučkami, kak včasi doma pri Sv. Trojici ali pri Mariji Bi-strički. — Prenočite lahko toga. Ne trbe nindri prestopati. Prisrčne romarske pozdrave in na svidenje pri Mariji Pomagaj. P. Odilo O.F.M. Slovenski frančiškani. CLEVELAND Slabe novice imamo dnes. Glas je prišeo iz staroga kraja, ka so Jagerovičova mati mrli. Kak smo to že pisali, je John Jagerič bio preminočiva dva meseca doma v Prekmur-ji. Najbole ga je vleklo v stari kraj, ka bi ešče ednok vido svojo staro mater. Nekelko-krat je pravo, prle kak je od-išeo, ka se samo toga boji, kak de se poslavlao od nje, kda se na svojem domi. — Betež- nje dveh velikih vojska. Umi- mu “bekseljnu”. Ker ga v na-ni so tudi Mary Utroša (šnaj-Tajo naše matere, ki so jim šem jeziku nista mogla odkri-derička, i Terezija Sobočan.— razsejali sinove na vse kraje,'ti, sta šla gledat, kaj imajo Vsem želemo zdravja. V Lemont. Pišestno nedeljo (julijuša 19) de v Lemonti Den Ženske zveze. Ta Zveza ima že dvanajset let takse romanje i pride vsikdar dosta ljudi. Ne pozabimo tudi na letošnje. Prekmurski den de v Lemonti na aninje, to je 26. julijuša. Komi je le količkaj mogoče, naj ide ne te den v Lemont. Naše Novine objavljajo vabilo našij frančiškanov v Lemonti i tam je povedano, ka bo na te den tam. — Ob 2 od-večara de pred semeniščem blagoslov avtomobilov. — Vsi si tak zrendajmo, ka smo lehko šli 26. julijuša na Lemont-ski brešček. Antonija Denša. mrtve in žive. In posebno ob glede tega Hrvati. In sta do-|smrti vsake slovenske matere jbila' pri njih kretnico ter jo bi se morali vsi zamisliti, za- sprejela. Ravnala sta popol-kaj ravno te stare dobre žene noma pravilno. Naravno je so nam toliko rešile. Zgodo-[namreč, če nimam sam, da vina ne bo veliko pisala o skri-jgrem iskat k svojemu najbliž-tem trpljenju naših mater. In jemu. Slovencem so v jezi-vendar je vse, kar imamo, ve- kovnem pogledu to Hrvati. Poudarjam pa, da je tako ravnanje pravilno samo v takem V spomin duhovnikovi materi velikem ROMARSKEM DOMI v Lemonti. V nedeljo 26. julija, na svetek sv. Ane bo jutranja sv. meša ob 7. uri v cerkvi Marije Pomagaj s pridigov i s sv. obhajilom. Ob 10:30 dopoldne bo slovesnost blagoslova sv. križne poti, ki se začne pri veličast-nom prekmurskem križi, nato ide procesija ob postajaj križne poti do lepe Lurške votline, kde bo ob 11. uri dopoldne spe-vana sv. meša na prostem. Pri vseh pobožnostih borne spevali premile slovenske pesmi, štere* tako lepo in navdušeno prepevajo naši prekmurski Slovenci. Edna najlepših med temi pesmicami bo ista znana; “Marija, nebeška Kraljica, ti celoga svejta Gospa.” Dragi prekmurski rojaki! Zberimo se ednok, če mogoče vsi pri Mariji svoji ljubi Materi, ka vsi vkup zaspevljemo: O Marija, naša Mati, mi sem k tebi prišli smo. O Marija, ne zapusti nas, sliši naše prošnje mili glas!” Romarji, ki pridete od daleč in mislite pri nas prenočiti, de šo nazaj v Ameriko, dobro znajoč, ka de to zadnje poslavljanje. Zdaj pa tak ču-jemo, ka so mati mrli malo prle kak je imeo namen povr-noti se. Zavolo smrti je oistao ešče nekaj dni duže tam. čeravno je to žalostno eli denok je tudi lepo, ka je John imeo priliko, ka je sam položo svojo dobro mater k večnomi počitki. Krstitke do 'imeli. Mr. i Mrs. Alb. Sintič (1231 E. 157) sta dobila sina. Mati je Mary Klučaričova. čestitamo. K soldakom odide' 4. avgu-stuša Franky Klučarič. želemo jemi zdravja, ka de mo-geo svojo službo za domovino lepo vršiti, i želemo jemi srečen povratek. Dostavek. Preminoči tijeden smo poročali od obiska v Bridgeporti (Mrs. Munka). O-menjali smo Veroniko Tivadar iz Bridgeporta, štera je pa zdaj v New Yorki. Veronika je že iskoro treseti let nuna i skrbi za telšo deco i cerkev kak samostanska sestra. Opererana je bila (zavoljo žučnij kamnov) Kristina Ko- Cleveland, O. — Na dan 26. junija ob štirih popoldne je v Št. Vidu pri Stični umrla mati duhovnika Ivana Lavriha, ki je bil ravno te dni poslan za župnika v Jetmore v Kansasu. Navadili smo 'se že nekam, da obvestila o smrti preberemo nekam hladno. Nič nam navadno ne pride v zavest, da bi vsaj v duhu približno precenili pot pokojnika. In vendar, koliko let je v tistem obvestilu! Ob duhovnikovi materi je prav da se zamislimo. Prepričan sem, da je precej starih naseljencev tam od Stične. Ta ali oni je morda poznal dobro Lavrihovo mater. Tam pod Brezovskim klancem je živela, se pobijala kakor vsajca mati in, ko je z veliko težavo poslala sina v šole, je v dnu srca upala, da bo nekoč doživela lepoto sinove nove maše in stara leta preživela ob njem. Novo mašo je dočakala. Bilo je to tesno pred vojno nevihto. Zdaj je njeno srce viselo na tej sreči in iz te sreče je skušala biti dobra vsem ljudem. Berači so dobro poznali blago srce. Nihče ni šel prazen od hiše, čeprav pri Žagarju nobene stvari niso imeli na pretek. V molitvi in dobrih delih je teklo njeno življenje. Prvi težak udarec je bila smrt moža leta 1945. Ostala ji je še hčer Ana, sin duhovnik je moral na tuje. Vsak, kdor je poskusil ta leta, strah pred bodočnostjo, negotovost, krivico, vsak tisti bo dobro vedel, da je samotna žena tam pod Brezovskim klancem vsak dan sproti v mislih iskala za sinom. Ni poznala sveta, toda njena lika in sveta dediščina preprostih žena, ki so ob delu doma, ob tarbehih, ki so jih opravlja-'slučaju. Če se pa namreč da le drugod, še našle čas, da so'nekaj namesto s tujo izposo-polistale po Večernicah, po'jenko tudi slovensko opisno Zgodbah svetega pisma in bo-[ravno tako dobro in prav po-žjo modrost povezale s krneč- ^vedati, potem nimamo pravice ko zdravo pametjo ter nam vse hoditi na posodo k sosedom, to dajale vsak dan. Če nam na pr. začetni govor Ena takih mater je bila tu- bistveno ravno isto pove kakor di pokojna Ana Lavrih. Ljud-j otvoritveni, potem sem kot do-stvu je dala sina duhovnika, !b«r Slovenec dolžan, da tako sebe pa je v nenehnem delulP^em b1 govorim, dala Bogu in zemlji. Prepri-j’^cer P0P0lnoma nedolžna pri-čan sem, da se je Bog usmilil Poroba g. L. o “interesnih sfe-njene tihe daritve in da se že lab Pa Je Izzvala 'sledečo mo-veseli sreče, ki jei ne bo nihče 1° pripombo: Dober Slovenec, več motil. Vsem znancem, ki pecimo iz Slovenskih goric, Be-so blago ženo poznali, jo priporočam v molitev. Duhovniku Janezu Lavrihu pa v imenu bralcev Ameriške Domovine izrekam globoko sožalje. Prepričan sem, da mu bo blagoslov mrtve matere na novi župniji, kr jo je pred nedavnim dobil, velika pomoč in globoka tolažba. Karel Mauser. 0 ljubezni do slovenskega jezika in njegovi lepoti Cleveland, O. — Gospod Anton Lagoja, bridgeportski dopisnik A.D., mi je 13. t. m. odgovoril na moje pojasnilo glede “clevelandske 'slovenščine”. K stvari' za danes tole: Razpravljanje o upravičenosti odnosno o pravilnosti u-porabe v slovenščini hrvaških 'izposojenk: otvoriti, otvoritev, otvorjen in drugih izpeljank, katero je nehote sprožil s svojim prvim dopisom v A.D. g. L., ni novo. Že leta 1918. in 1919., tp je takoj po prvi svetovni vojni, je bilo v naši domovini o tem veliko — vendar nič nepotrebnega — govorjenja in tudi nekaj pisanja. Toda prej, preden o tem nadaljujem, se mi zdi umestno, da zaradi boljšega razumevanja vse stvari povem še nekaj drugega. Kmalu po razpadu avstro-ogrske monarhije leta 1918, posebno pa še leta 1919. je bilo v Ljubljani ustanovljenih več tako imenovanih začasnih terminoloških odborov. Dotedanje nemško izrazoslovje je bilo namreč treba kar se da ljubezen je skušala biti blizu hitro nadomestiti z domačim. jako lepo prosimo, ka se krat- ren v torek večer, želemo ji ko pismeno naznanite: Koliko P°Puno zdravje i naskori po-vais pride in kakšni ljudje ste: vratek na dom-moški ali ženske in če ste čla- CHICAGO ni edne družine, ka znamo j Nazaj sta prišla Hozijano-piav razdeliti postelje in sobe. |viva (v soboto 11. julijuša). Pišite na naslov: BARAGA IVsi smo jiva jako veseli. Pra-HOME, Box 608, Lemont, 111., [vita, ka sta doživela telko, ka USA. ita komaj mogla vse dopove- svojih. Dom se je spreminjal. Kar je bilo drago njenemu sr cu, vse to so zasmehovali. Duševno trpljenje, ločitev od sina, osamelost, vse je pritiskalo nanjo. Bolezen v njej je grizla in počasi načela poslednje sile. Leta so prihajala, u-panje, da bi se še kdaj mogla v življenju srečati s sinom, je plahnelo in vse to je njene sile hitro izčrpavalo. Zadnjih pet tednov ni imela več toliko moči, da bi se mogla vzdigniti s Prekmurski Slovenci iz Chi-!dati. Jako sta zadovoljniva,'postelje. Poslednja dva tedna cage! če hočete videti zaisti- ka sta videla domovino. Malo [se ni prebudila iz nezavesti, no nekaj lepoga i ganljivega, počakajmo, ve že zvedimo vse'Iz res velikega telesnega trp-žrtvujte se i pridite tudi v so- podrobnosti. j Menja jo je Bog poklical k se- boto zvečer k procesiji. Ne I Betežna je Mary Lebar (Vu-'bi in ji dal mesto, ki gre vsaki bo vam žao i toga ne boste ni- kova) že duže časa. Nahaja duhovniški materi. Položili so k večnemu počitku v zem- lepim, pristnim slovenskimi. Posebno pri novi železniški upravi so pokazaln v tem pogledu izie no vnemo. V tistem ča-.zjka v domovini. Sicer pa tak-su se je zlasti postavil rajnki šna pretiravanja, ki jim pri le krajine, Slovenske Koroške ali odkoder koli drugod si bodi, prav gotovo ne pojde, če v svojem domačem govoru ne bo kdaj dobil ustrezajočega izraza, iskat na posodo k sosedovim, dokler se ne bo prepričal, ali nima kje drugod njegov materni jezik v svoji zakladnici izraza, ki ga potrebuje. Naj mi g. L. in drugi v Bridgeportu ne zamerijo te pripombe. Res ni zapisana s slabim namenom. Sedaj pa se vrnimo v čase po prvi svetovni vojski. Tudi osrednje slovenske kulturne organizacije, kakor Orel, Sokol. dijaške itd. so se takrat— njihovim takratnim vodstvom v čast je povedano—na vso moč prizadevale, da spravijo svoje poslovanje zlasti tudi v jezikovnem pogledu na vzorno raven. Sporazumno z dr. Breznikom je bila takrat odločena raba odpreti ali začeti sejo namesto otvoriti, začetni namesto otvoritveni itd., in sicer iz razlogov, ki sem jih navedel v svojem pojasnilu g. L. Vse to pa bi bilo brez vrednosti, če tega ne bi sprejela in osvojila vsa slovenska jezikovna skupnost. V kolikor mi je mogoč jezikovni razgled, se tudi danes v domovini na splošno drže tega. Mimogrede naj tudi omenim, da sem bil prijetno presenečen, ko sem v Ameriki prvič dobil v roke glasilo KSKJ in sem mogel ugotoviti, da zapisnikar zapisnikov o sejah gl. odbora dosledno rabi odpreti sejo itd. namesto otvoriti. Edini, ki bi mogel točno pojasniti, kako je prišlo do “odprtij” pri A.D., mislim, da bi bil rajnki gospod Jaka. Morda ni napačna domneva, da je utegnilo priti do tega pod vplivom ravnokar omenjenega dogajanja v razvoju našega je- jo Ijo, katero je v svoji preprosti kmečki ljubezni ljubila. Blizu Matere božje iz stiške-ga samostana čaka, da jo ne- Ivan Zorec, slovenski pisatelj, ki je bil v službi pri takratnem novem Ravnateljstvu slovenskih državnih železnic Ljubljani. — Pa tudi elektrotehniki, stavbeniki, razne o-brtne 'panoge itd. so hoteli imeti prej ko mogoče domače slovensko izrazoslovje. V vseh teh odborih odnosno pri vsem tem je odločilno sodeloval naj večji poznavalec slovenskega besednega zaklada doslej rajnki dr. Anton Breznik. Preden pa se je ta odločil za to ali drugo slovensko poimenovanje, se je vedno prej skrbno posvetoval s strokovnimi ljudmi, da mu je bilo čisto jasno, kakšen pojm mora imeti koč Bog združi s sinom duhov- novo slovensko poimenovanje. in Avstriji, ki sta jedro spora med Moskvo in Zahodom v Evropi. ’ O njuni bodoči usodi se bodo jeseni razgovarjali zunanji ministri štirih zasedbenih sil. Neodločnost Zahoda v tem vprašanju ima za posledico, da se Nemci bolj in bolj odmikajo od Zahoda in skušajo bajti srednjo pot med obema taboroma. Podobno razpoloženje se naglo širi tudi v ostalih zahodnoevropskih državah in ne bo prav nič čudnega, če bo to razpoloženje prevladalo _ __ ______ _________ in bo Amerika stala sama proti Sovjetiji in njenim satelitom, Tu in doma umirajo naši lju-Uluh in ki je kakor malokateri med tem ko bodo njeni “zavezniki” igrali vlogo nevtralnega;dJe. Preprosti ljudje, ki se ni-Wnal zlasti bogastvo svoje opazovalca. Le odločna in jasna politika Washingtona so učili iz knjig. Učilo jih je^olenjščine, iskala izraza, ki moi e tak lazvoj prepiečiti razen seveda, če postane Kremelj težko življenje. Umirajo na- bi popolnoma odgovarjal nem- nikom in-z vsemi, ki so bili i Za primer naj navedem, kako deležni ljubezni njenega do-,sta s prijateljem Zorcem, ki je imel izredni jezikovni po- brega srca. sam spet bojevitejši in tudi na zunaj nasilnejši. jeziku pravimo purizem, niso redke izjeme. Poleg vere nam je gotovo materina beseda najdražje na svetu. To čutimo na tujem Še bolj, kot smo doma. Iz ljubezni do te besede so napisane te kakor tudi moje prve besede v zvezi z gotovo čisto nedolžno opazko g. L. na naslo^ “clevelandske slovenščine”. Za danes toliko. Sodim, da je to bolj prijateljsko kramljanje kakor pa huda Levsti' kova kritika in da utegne P°' leg g. L. še katerega drugega ameriškega rojaka zanimati' Vesel in srečen bi bil, če bi naj šlo to kaj zanimanja zlasti Pr’ naših najmlajših. Janez Sever. ^ši očetje, ki so poskusili trpi je-|*kemu “Wechsel” odn. grde-J van Ribičič. Tudi Črnomelj ima svojo radijsko postajo. k menuje se “Radio Bela Kraji; na.” Močna je 100 W, izdela** so jo člani radioamaterske^3 društva. Upravnik postaje je k Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All Commnnicstions to OBZOR PUBLISHING COMPANY Frank R. Staut, 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. TeL Mitchell 5-437» Publisher MALI OGLASI Drobne novice N ovoporočenci Večno zvestobo so si obljubili: William Krolnik in Marijana Juds; Tone Martinich in Glenda Ryal; Thomas Leskošek in Lillian Zemljan; Le-nard "Malek in Angela Zemljan. Novoporočencem vso srečo! Rojenice Rojenice so se oglasile pri Michaelu Dežman in puistile zdravega fantka; isto tudi pri Richard Starich in Roger Križan. Novorojenčki so bili krščeni v cerkvi sv. Janeza. Umrli Pri sv. Janezu je bila pokopana Helena Bizjak, zelo aktivna žena v naselbini. Rodom je bila iz lepe Savinjske doline. Učakala je 75 let. Pri Mariji Vnebovzeti v West Allis je bila pokopana Julia Bi- stan, stara nad 80 let, domaimašnik iz Dolenjsk,e. Iz cerkve sv. Obema Tomaža so spremili k zadnjemu počitku Jožeta Grivca, doma iz Gornjega Grada. Bog jim daj večni pokoj, žalujočim pa iskreno sožalje. Dva nova duhovnika pri sv. Janezu P. Jožef čagran, ki je bil med nami le malo časa, se je moral posloviti od nas iz zdravstvenih ozirov. Na njegovo mesto je prišel znani našel jeniški misijonar iz Avstralije, P. Klavdij Okorn. Nastavljen je bil pa tudi novo- P. Mark Hochevar. gospodoma prisrčno dobrodošlico. Da bi tše mnogo let med nami delovala. Magnetske proteze za umetne zobe V Angliji so uvedli magnetske proteze, ki imajo velike prednosti. Proteza ima majhen toda zelo močen magnet, tako da se umetni zobje dobro držijo dlesni, ne da bi se bilo treba bati, da bi izpadli. Doslej so izvozili že na tisoče magnetskih protez v Ameriko, Azijo, Afriko in številne evropske dežele. Poslušajte prvo in najstarejšo slovensko radijsko oddajo na osrednjem zapadu Ameriško- Slovensko flADIO URO v Milwaukee oddajano 'roako nedeljo dopoldne od 11. Jo 12. ure centralni čas (od 12. do 1. ure opoldne poletni, odn. vzhodni čas) preko postaj WRJN in WRJN-FM (1400 k.c.) (1O0.7 m.c.) Program vodita in napovedujeta v slovenščini in angleščini Mrs. Rado Staut IMENIK ; SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE klPPLE’S FAMILY SHOE STORE, 62b W. National Ave.—Tel.: EV 3-5490. Dk. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W. National Ave.—Tel. OR 2-1370. pAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2156. GLOJEK F. A., Attorney, 6120 West National Ave., tel. SPring 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MIS'1728. sanitary soda water go. 1430 5o. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620. Canada dry bottling go., inc., ISoda and Spring Water), 232 W. St.; tel. MA 8-1152. K°CH RUDOLPH R., Jeweler, 7ll6 .JP National Ave., tel.: MI 5-6653. LIQUOR DISTR., (Prank Ko-fhe, Prop.). 1235’So. 41st St.—TeL: 5-2660. (Fine Villa Wines.) L GOOD HOPE CEMETERY 8- 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis. cene grobiščem in vse druge . - 6* vwawtiii 111 vac 1 •nformacije pokličite: Mitchell 5-8478 in postrežba vsako sredo e{Jeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča Premagajte vročino z zračno udobnostjo v vaših sobah Nenavadni poštni paketi Na Angleškem je bilo do nedavnega mogoče po pošti pošiljati tudi ljudi Grocerija, meso, C-2 Na 1209 Norwood Rd. je naprodaj lepa velika trgovina z moderno opremo za hranitev svežega mesa, zelenjave in zmrznjenih hranil, z zalogo vredno nad $1200, plačano najemnino v višini $85 in dvojno garažo. Najemninska pogod-ia na razpolago. Lastnik že-i naglo prodati zalogo in vso opravo za $3800. Kličite KE-1-1934. (141) Nedavno so v Angliji odpravili nenavadno poštno službo. Doslej so po pošti mogli pošiljati ljudi kakor navadne pakete. Čeprav se zdi to neverjetno, vendar je podsekretar za pošte David Gammans sporočil v parlamentu, da je ta vrsta po- nja ladja rezervirana za vojsko. Prosil je, naj bi ga vendar prejeli na ladjo. Prošnja pa je bila zaman. Nesrečni izletnik se je končno spomnil, da se more odposlati po pošti . . . šel je na pošto, plačal pristojbino za znamke, ko so ga štne službe končno odpravi j e-.stehtali, nakar so ga oblepljena. Dejal je, da je ta stroka jnega z znamkami v spremstvu počasi odmirala in nima več'poštnega uradnika poslali na pomena, da veljajo še nadalje ladjo, kamor ga poprej niso pravilniki, ki so jo urejali. Za- mogli sprejeti. Zakon je zato naj poslej ne pošiljajo več kon, zato se poveljstvo ladje Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob za eno družino. Vprašajte na 6421 Varian Ave., ali kličite HE 1-3260. • (140) ljudi kot paketov. Nekateri zagovarjajo ni moglo upirati . . . Pošiljanje ljudi kot poštnih sebno poštno stroko, češ da je zavitkov se je v Angliji začelo bila zelo koristna. Kratkoma- leta 1907. Tedaj je neka malo, stopil si na tehtnico, plačal ti odposlala svojo hčerko iz poštnino za znamke, nakar so južne Anglije na škotsko, ča-te poslali, kamor si želel. Če sopisje je obsojalo mater in si sam sebe odposlal priporo- napadalo tudi pošto. Pošta pa ceno ali ekspresno, te je pis- je odgovorila, češ da je po POČIVAJTE V HLADNI UDOBNOSTI Pozabite vroče, neznosne poletne noči, ki vam kratijo spanje. SPOČIJTE SE V HLADNI UDOBNOSTI Poletno bivanje doma vam bo udobno in nad vse prijetno. DELAJTE V HLADNI UDOBNOSTI Vaše dnevno delo bo lažje v hladni zračni udobnosti doma ali v vašem uradu. ,Za vse podrobnosti se obrnite na zastopnika: THE ELECTRIC COMPANY WISCONSIN ELECTRIC POWER CO monoša moral spremljati do stanovanja naslovnika. Ta služba je bila zelo praktična, ker je človek kot paket lahko prišel v neznan kraj, ne da bi mu bilo treba iskati naslov, kamor se je namenil. Stopil je krat-komalo na pošto in se dal priporočeno in ekspresno poslati na naslov, ki bi ga moral sicer iskati. Zadnja takšna pošiljka je predpisih dovoljeno pošiljati po pošti tudi ljudi. Pozneje se je precej razširila navada da so se po pošti pošiljali n? počitnice dijaki, ki so bili daleč doma in niso imeli denarja za “navadno” potovanje. Mnogo prahu je vzbudil pred drugo svetovno vojno neki politični agitator, ki si je prizadeval, da bi prodrl do tedanjega predsednika vlade bil človek, ki je hotel izigrati .Chamberlaina. Chamberlain britansko vojsko. Prišel je na ga ni hotel sprejeti, zato je izlet na otok Guersney v Ro-! agitator šel na pošto in se od-kavskem prelivu ob francoski Poslal na Chamberlainov na-obali. Ko se je hotel vrniti slov- Toda Chamberlain se tuna celino, je zvedel, da je zad-Mi ni dal ugnati. Izkoristil je neki predpis poštnega pravil nika, po katerem sme naslovnik zavrniti poštni paket. Tako so političnega agitatorja vrnili na njegov lastni naslov. “Trailer” naprodaj Proda se “trailer” velikosti 4x9. Vprašjate po 5. uri na 1541 E. 41 St. —(140) Moikl dobijo delo TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN and MACHINE REBUILDERS Visoka plača od ure z dodatki za živi jenske stroške in mnogo delovnin koristi. Ta dela so v naši E. 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 Street (141) Hiša naprodaj Proda se hiša 6 sob blizu Fisher Body Co. Kličite UL-1138. (140) Hiša naprodaj V župniji sv. Filomene je naprodaj 6-sobna enodružin-jka hiša, kuhinja je obložena z lončenimi ploščicami, tla v vseh sobah pa z gumijastimi ploščicami in preprogami, klet je predeljena, plinski ogrev. Cena primerna. Kličite LI-1-5658 zaradi ogleda. (136) TAPC0 zdaj izbira izkušene moške Z A MILLWRIGHTS TINNERS Hiša naprodaj Naprodaj je hiša z vso opre-no, sedem sob, cementiran dovoz, dve garaži in velik sadni /rt. Prodaja lastnik. 17810 billewood Rd. —(140) PAINTERS PIPEFITTERS ELECTRICIANS MACHINE REPAIRMEN "now don’t you worry, the chili are just fine... Somehow, no matter how many cares of their own they may have, mothers (and grandmothers) usually manage to do most of the important worrying for the rest of the family. Haven’t you noticed that? (tune We can’t quote any figures to show how much the telephone helps a mother (or grandmother, don’t forget!) to take care of this never-ending duty, but it certainly helps a lot! And, saving time, precious time, in sicknesses, accidents and emergencies is a priceless telephone value. CCrtiUltyi ZELO SLABO Armenec, čigar starši-so pobegnili iz Rusije takoj po prvi svetovni vojni in ki se je rodil v Franciji, je verjel vabam sovjetskih propagandistov ter se je preselil v Sovjetsko zvezo-. Preden pa je odpotoval, se je dogovoril s prijateljem, ki je tudi nameraval postati sovjetski državljan, da mu bo pisal, kako je v sovjetskem raju, Dogovorila sta se, da mu bo poslal svojo fotografijo; če bo na fotografiji stal, bo to pomenilo, da je vse v redu in naj mu prijatelj sledi v Rusijo, če pa bo sedel, bo to znamenje, da v novi domovini ni nič prida. Armenčev prijatelj je pe dolgem času prejel fotografijo iz Rusije. Armenec se je dal fotografirati — leže. . . - ------o—------ Besides that the telephone “runs” errands. It brings comfort and companionship. It helps us make a living. It makes life easier. All this value of the telephone may be as important to the world as helping mothers and grandmothers get along with their worrying; we doubt it, though. And, any way you look at it, the telephone is surely one of the best buys in your budget. To those waiting for telephone service: We're working hard and continually to provide more facilities to meet your needs. We'll serve you as soon as possible. WISCONSIN TELEPHONE COMPANY Working always to serve Wisconsin better A The East Ohio Gas Co. Bili so časi, ko smo smatrali posodo za odpadke na naših dvoriščih za nekaj neobhodne-ga, druga priprava iz teh starih dni je bila peč za sežiganje odpadkov. Ta dva predmeta zdaj naglo izginjata, nadomešča ju avtomatični plinski sežigalnik, ki je enkrat za vselej rešil vprašanje odpadkov. Vsi odpadki v go^podinjst-jvu, pa naj bodo suhi, mokri al: j samo vlažni, izginejo hitro in neopazno v modernem plin-'skem sežigalmku. Dana nji hišni lastniki, ki imajo smisel za red in ugodje, sade na mestih, kjer so nekdaj stale posode za odpadke, cvetlice in okrasno grmičje. Eden najnovejših sežigalni-kov je GASINATOR. Dobite ga v vseh večjih trgovinah s pohištvom in potrebščinami za dom. Hiše naprodaj Blizu jezera, E. 209 St., krasna veneer zidana hiša, 6 sob, kotiček (nook), stranišče na prvem, kopalnica na drugem, Ivojna garaža, lep lot. Praz-la. Se proda po jako zmerni ;eni. Saranac Rd., 6 lepih sob za 1 družino, zelo čisto, ravno Darvano zunaj, plinski furnez, velika kuhinja, garaža, lepo Ivorišče. Lastnik se seli. Proda po zmerni ceni. Rudyard Rd., 5^j sob za 1 družino, v najboljšem stanju, velika kuhinja, plinski furnez, 114 garaža, lep lot. Zmerna cena. E. 93rd St., severno od St. Jlair Ave., za 2 družini, 5 sob -idolej, 5 sob zgorej, v prvovrstnem stanju, dvojna garaža, prazno zgorej. Lastnik spodaj se kmalu preseli. Cena samo $13,700. Knific Realty 820 E. 185th St. IV 1-7540 . . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji .. . . Delovne koristi Employment uradne ure so: V pondeljek skozi petek od 8 zj. do 4:30 pop. Prosimo prinesite izkaz državljanstva Mora biti pripravljen delati vsak šift THOMPSON PRODUCTS, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28) (146) Ženske dobijo delo Hišno delo Žepska dobi splošno hišno delo. Nič otrok, vse moderne gospodinjske priprave. Privatna soba in kopalnica. Kličite CL 1-4741. —(141) Strežnica Dekle dobi delo za delni čas, da bi stregla pri mizah. Kličite Gordon Grill, EN 1-9320. (142) Iščejo stanovanje Zaposlen par brez otrok išče ! 1 sobe z kopalnico. Kličite ) 3X 1-5029 po 4. uri. (141) j MALI OGLASI Dobri nakupi V bližini 63. ceste hiša z 6 .zelo prostornimi'sobami, pliu-Gostilna naprodaj j gki furneZ( vge y najboljšera Moderno opremljena gostil- stanju ?12,800. z licenco D-2 m D-3 napro-; Na E 92. cesti 1-družinska ^ a.j. odena čez 49 let Pod.hiša z 6 sobami, preproge, mre-isim \o stvom. Zgoraj pro-ige) vge v dobrem stanju. Se sto stanovanje. Kličite med 2. lahko takoj- vselite_ $9,500. n . uro pop. EN 1-9414. j y farj Marije Vnebovzete na ________________________(141) Holmes Ave., hiša z 7 sobami, ! plinski furnez, mreže, zimska $13,200. Kovač Realty Trgovina v najem Trgovina s tremi velikimi, le- vrata pimi sobami se odda v najem. Zelo primerno za kakega obrtnika. V bližini St. Clair Ave. Kličite po 6. uri zvečer: UT-1-0280. _________________(141) 960 East 185 St. KE 1-5030 (141) Hiša naprodaj Grocerija naprodaj V Euclidu na Arms Ave.. je Dobro idoča grocerija na iz- naprodaj hiša z tremi sobami vrstnem prostoru v Euclidu se z5Wraj, tremi spodaj. Plinski mora prodati zaradi bolezni, ogrev. Cena $12,800. Dober Truck in oprava v dobrem sta- kuP- Klič te Realtor, KE 1-nju. C2 licenca. Cena zmer- 3530 al: RE 1-1454. (142) na. Realtor SU 1-4121. (T-T-Fx) Dober kup Dobroidoča mesnica 'in grocerija v slovenski okolici v Un- Romanje v Carey, O. Še nekaj sedežev je na raz- ion Heights. Vdova mora pro-polago za 16. avgusta. Kdor dati pod ceno. Najemninska je namenjen, naj ne čaka do pogodba za več časa. Letni zadnjega. Pokličite Mrs. Ma- promet $65,000. Za več pojas-ry Novak, Dl 1-4393, ali se nila kličite A. Jelarčič, Real-oglasite na 3514 E. 82 St. !tor, VU 3-2239 od 2. pop. do — (140)|ll. (141) Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda NOVI VEK: I. Luteranstvo in cerkvena reforma med Slovenci V patriarhovem imenu je predsedoval Maracco. Nadvojvoda je poslal kot svoja zastopnika tržaškega škofa Repiča (Rapiti-us) in goriškega glavarja Dorn-berškegaj Razpravljali so o ženitvi duhovnikov in obhajilu pod obema podobama, sprejeli stroge določbe proti priležni-štvu in ugrabiteljem cerkvene- pregrešili zoper cerkvene zapovedi, je naložil cerkvene in denarne kazni. Luteranski duhovniki so bili izobčeni in obsojeni na izgon iz dežele. Proti laji-kom postopati ni imel vizitator nobene oblasti. Tak je bil položaj v goriški deželi. Še slabše se je glasilo, (1574), ki je dal duhovščini ne- ni treba obtožiti se vseh posa- mu splošnemu cerkvenemu zbo- ko središče in trdno zaslombo, meznih grehov; duhovščina pa Za prvega arhidiakona je bil je nemarna in pokvarjena. Iz te- imenovan Hieronim Catta, župnik v Št. Petru pri Gorici, katerega je Porcia med duhovniki v deželi najbolj pohvalil. Patriarhu in njegovemu vikarju pa se je celo arhidiakonat zdel odveč, ker sta se bala, da je le neka priprava za popolno odcepitev avstrijskih pokrajin od ak-vilejske cerkvene oblasti. Catta se s patriarhovim vikarjem ni mogel sporazumeti in se je že leta 1577. odrekel svoji časti. Za njim je postal arhidiakon goriški mestni župnik in poznejši ljubljanski knezoškof Janez i kar je vizitator izvedel od ljudi ga premoženja. Toda odloki | jz sosednje Kranjske, posebno iz! Tavčar, ki ima za katoliško cer-s.rcofijske sinode so izgubili vso j kamor se ni upal osebno ■ kveno reformo veliko zaslug, moč, ko je nadvojvoda ugovar-j iti> d;siravno je takrat Idrija * * * jal proti temu, da bi jih tuji, prjpadaja grofiji Goriški. Jasno Cerkvene razmere v solnogra- podložniki izvrševali v njegovih je bpo, da luteranstvo na Gori-: ški cerkveni provinciji so bile deželah. Cerkvena reforma je §kem ve£ slučajen pojav,' precej enake, kakor južno od Drave. Življenju in delovanju nadškofov Ernesta Bavarskega (.1554) in Mihaela pl. Khuen-burga (1560) ni kaj očitati. Imela sta mnogo dobre volje, da bi ustavila prodirajoče luteranstvo bila zopet za dolgo pokopana. Ker se nadvojvoda Karol ni mogel hom temveč da preko te dežele z vso silo izkuša prodirati v Italijo, sporazumeti s patriar- j p0 vizitaciji je šel Porcia v Gra-o potrebnih sredstvih za dec na dvor nadvojvoda Karola izboljšanje cerkvenih ršzmer, ga opozarjal na nevarnost, ki se je obrnil naravnost v Rim in preti vsled razširjenja protes- in dvignila disciplino med svo- prosil papeža, naj pošlje Pri-1 tanstva ne le katoliški veri,. pravnega moža, ki oi obiskal sa-. ^emve^ tudi nadvojvodovi obla- jim duhovstvom.. Najbolje iz-mostane, župnije in cerkve in j Važen vzrok razširjanja so pričujejo to pogosti cerkveni izdal potrebna navodila za du- p0 njegovem mnenju luteranske, zbori, kLso se zbrali v letih 1522 hovščino. Hirati je predlagal; knjjge v slovenskem jeziku, ki,—1576 v Solnogradu. za ta posel možniškega opata, grofa Jerneja Porcia. Papež Pij V. je rad ustregel nadvojvodovi želji in dal opatu nalog, naj vizitira avstrijski del akvi-lejske patriarhije. Toda nadvojvoda mu je dal navodilo, naj se omeji na grofijo gor iško, ker le tukaj, v Gradiški in Trstu je | varen. Izven teh mej pa utegne zaradi krivovercev s spremstvom vred priti v smrtno nevarnost. Porcia je pričel svojo vizita-cijo 12. februarja 1570 v Akvi-leji. Potem je pregledal Furlanijo in Brda, 25. aprila pa je prišel v Gorico, kjer se je mudil cel mesec. Odtod se je podal skozi Vipavsko dolino na Kras in naposled v gore. Vizitator je hodil od cerkve do cerkve, poizvedoval od duhovnikov, od cerkvenih ključarjev, cerkovnikov in drugih oseb o verskem stanju duhovni j e, o duhovnikih in njih življenju, o vernikih, o cerkvenem premoženju in njega upravi. Porcijeva vizitaci-ja je odkrila veliko propast cerkvene discipline in verskega življenja. Skoraj povsod so bili duhovniki skrivaj ali očitno poročeni. Plemiči so se polasti- i 1 li dohodkov raznih beneficijev j | in so podeljevali cerkvene slu-! * žbe svojim varovancem, ki so j'* bili več ali manj naklonjeni lu- r teranstvu. Po celem slovenskem :;; ozemlju so bili raztreseni kraji, j f kjer se omenjajo osebe, ki soj;; obema j; J se razpečavajo po deželi. Do odločilnih korakov proti Prvi dve sinodi (1522 in 1537) sta se vršili še pod nadškofom luteranom ni prišlo. Nadvojvo- i in kardinalom Matejem Lan-da Karol je imel takrat preveč! gom. Sinodalni zapisniki priča-vezane roke, da bi mogel na- jo o veliki moralni propalosti stopiti proti mogočnim stanovom. Poslal je sicer 1. 1574. škofa Giušiča in prošta Nikolaja Goretto v Gorico, da sporočita plemstvu in meščanstvu njegovo voljo, toda ta opomini je bil brezupešen. Edino, kar se je doseglo za izboljšanj cerkvenih razmer, je bila ustanovitev arhidiakonata v Gorici vseh stanov. Leta 1537. je predložila duhovščina krške škofije svoje želje in tožbe, katere je prej sklenila na domači škofijski sinodi. Pritoževali so se, da v akvilejski škofiji nastajajo nove' sekte in se razširjajo krivoverske knjige, da se hoče pri obhajilu tudi kelih vpeljati, in da se dokazuje, češ, da pri izpovedi - /: i zahtevale obhajilo pod podobama. To je smatral Porcia za viden znak krivoverstva. Posameznim duhovnikom, ki so se «3 ! V- ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina Sl 17 St. Clair Avenue HEnder»on 1-0628 —/P PRIPRAVLJENE ZA SOVRAŽNIKA. — A 2C James W. Taylor iz Mannington, W. V a., pregleduje 500-funtne bombe v nek m vojaškem skladišču na Japonskem. Po skrbnem pregledu jih bodo naložili na B-29 bombnike, ki jih bodo odvrgli ?m sovražnikove cilje na Koreji. V treh letih vojne so leteče trdnjave zmetale na sovražnika na Koreji nad 280,000 bomb. ga bi sklepali, da je verska novotarija izprva v akvilejskem delu našla ugodnejša tla, kakor severno od Drave, dasiravno se je tu pozneje mnogo močnejše pojavila, ker je imela le med nemškim ljudstvom pravo oporo. Zelo važna sta bila cerkvena zbora 1. 1548. in 1549.. Razpravljala sta o reformacijskem načrtu cesarja Karola V., ki se je imel predložiti tridentinske- ru. Predmet razpravam je bilo med drugim: vsiljevanje župnikov in pridigarjev po svetni gospodi, obhajilo pod obema podobama, izguba na dohodkih raznih beneficijev vsled krivde patronov, ki o pravem času ne predlagajo beneficiata, motenje volitve prelatov po lajikih, predrzna vsiljivost svetne gospode, ki si prisvaja pravico, klerike in menihe nadzirati v cerkvenih zadevah, prodajanje cerkvenih posestev, kratenje duhovskih pravic in svoboščin po lajikih itd. Sinode so se udeležili mnogi slo\\nski duhovniki n. pr. Antijoh Slamnikar, župnik z Eržnega; Mohor, župnik velikov-ški; Matija Dular, župnik od Sv. Marjete pri Volšpergu; Krištof Dolenčnik, župnik v Malem Št. Vidu; opat vetrinjski in drugi. Sinodalne odloke so poslali kralju Ferdinandu v potrje-nje, a brez uspeha, ker se je skoraj vse plemstvo uprlo in celo kralja prepričalo, da bi se z njimi preveč omejila njegova vladarska oblast. Ferdinand je prepovedal solnograške odloke proglasiti v avstrijskih deželah, in važno reformo podjetje je bilo pokopano. Pridite! SVETOVIDSKI KARNEVAL Sedaj v teku! Do nedelje zvečer! POZOR! POZOR! IZŠEL JE ROMAN JUTRO BREZ SONCA SPISAL IVAN JONTEZ Nepozaben roman o nežni ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu, njunem požrtvovalnem boju za svobodo in pravico in njuni neomajani veri v končno odrešitev njunega ljudstva, ki se odigrava v mračnem, z nevarnostjo nasičenem ozračju sodobne Ljubljane. Prav primerno darilo za vsako priliko! Cena trdo vezani knjigi na 274 straneh s krasno umetniško naslovno sliko na platnicah (na levi) je $3.00, po pošti $3.25 in po pošti v Kanado $3.50. Denar je treba poslati z naročilom. Knjiga se naroča pri: TRIGLAV PUBLISHING, 1107 E. 74 st., j’ Cleveland 3, O. IVAN JONTEZ *.... ... • V? AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair ave., Cleveland 3, O. BASEMENT SP* Boljše varstvo za MLADE NOGE DEŠKI in DEKLIŠKI ARCH TENIS ČEVLJI (A) Deški visoki teivnis čev-* Iji v črni barvi. Mere 11 do 2 in 214 do 6. (D) Dekliški modri tennis Oxfords. Mere 1214 do 3 in 4 do 9. Telefon CH 1-3820 Bailey s Basement: Downtown trgovina JULIJSKA RAZPRODAJA BLAZIN 7.98 VREDNE! . . . 21 x 27 inč velikosti 25% gosjega perja 25% račjega perja 25% puranovega perja Perje ne prodira Rožasta prevleka 4.98—Pernate blazine (kurje perje in gumi) s cream prevleko in dodatno nylon prevleko z ziperjem. 21x27 velikost. Vsaka— 1.69,—Blazine polnjene s kurjim perjem. Modro-pro-gasta ACA prevleka. Velikost 21x27. Vsaka— TELEFONSKA NAROČILA CHerry 1-3820 Bailey’s Basement: Downtown trgovina 2.99 1.00 Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) 2®. norembr* IB H » Zedinjenih t)r±av*h Severne Amerik* Sedež: Joiiet, Hi. Inkom. * drl. Illinois 14. mala 181.1 N»4e geslo: "Vse *» vero. dom In naxOd: val ta enega, eden ra vie" OhAVNI ODBOK: Predsednik: FRANK TUSHEK, 71G Raub St., Joliet, Illinois 1. podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111. 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St.. Joliet. II). Tajnik: FRANK .1 WEDIC.