-----    155    ____
Podučne stvari.
Kranjci, snujte kmetu na pomoč posojilnice
ali založnice!
V državnem zboru so se pri pogovoru o oddelku proračuna kmetijskega ministerstva culi razni glasovi, ki so tožili o žalostnem stanji kmetskega ljudstva. Poljsk posianec je radi tega zahteval, naj bi vlada osnovala kmetske posojilnice, To me je napotilo, da priporočam kranjskim rojakom ustanovitev posojilnic ali založnic.
Najprvo se hočem izjaviti proti predlogu, da bi vlada, to je, uradniki, take zavode osnovali. Od ene strani bi sicer dobro bilo, ako bi po kakem sklepu državnega zbora vlada svojim starim ali novim uradnikom to naročila, kajti potem bi morda vsaka dežela nekaj takih zavodov dobiti utegnila. Al ker vemo iz izkušnje, da v Avstriji novi uradi tudi nova bremena, nove davke nalagajo,   ker  pomnoženje   njihovih  poslov   tudi
veliko pomnoženje drago plačanih uradnikov za posledico ima, zato bi mi ne priporočali, da bi snovanje takib^ zavodov vlada v roke vzela.
Čemu bi pa okrajne posojilnice ali založnice Kranjcem bile?
Kranjska dežela ima denarne zavode samo v Ljubljani, namreč hranilnico, eskomptno banko, novo osnovano posojilnico in trgovsko pomočno društvo. Zunaj Ljubljane ne najdeš nikjer denarnega zavoda. *) Ako si kmet ali kdorkoli prihrani krajcar, ki ga ravno neobhodno ne potrebuje, ne more ga drugod korstoo založiti, kakor ravno v Ljubljani, kjer ga navadno založi v njemu edino znani „hranilnicia. Ali tu mu vendar to težko de, da dobi tako majhne obresti, namreč samo 4V2 od sto. Toda ti ljudje, kateri denar na obresti nalagati morejo, nam se še toliko ne smilijo, kolikor tisti, kateri nagle pomoči potrebujejo. In teh je žalibog veliko število! Redko dobi že kranjski kmet iz ljubljanske hranilnice pomoči, in če je dobi, koliko potov in stroškov ga to stane! V drugih deželah pomagali so si razni okraji s tem, da so osnovali svoje posojilnice ali založnice. Dasiravno veselo delovanje pri teh napravah nekaj zavira to, da vlada od čistega dobička jako velik davek zahteva, vendar naj bi to kranjskih domoljubov ne strašilo, da ne bi poskušali v posameznih okrajih take denaratvene zavode v življenje sklicati. Koliko bi s tem ljudstvu vstregli, ne more se v kratkih potezah obrisati.
V nekem kraju na Slovenskem, a na Kranjskem ne, osnovala se je bila pred leti posojilnica , in zdaj je vse ljudstvo ž njo neizmerno zadovoljno. Kdor koli si je krajcar prihranil, lahko ga nese v bližnji trg v založnico, kjer se mu obresti po 61/„ od sto zaraču-nijo. In ako hoče posestnik od zavoda pomoči, posojila dobiti, druzega mu ni treba, kakor da se vpiše v društvo kot družabnik. Kot tak mora plačati 1 gld. vstopnine in se zavezati, da plača na leto 6 gold. dru-štvenine. Toda vplačani ta denarje njegova lastnina, dobiva od njega 6!/2 od sto obresti in ked*r mu ta glavnica (kapital) naraste do 60 gld., sme jo vzdigniti. — To so družabnikove dolžnosti. Pravico pa ima do izposojil iz društva. Ni mu v ta namen treba vlagati kolekovanih prošinj in toliko plačevati, kakor pri izpo-sojevanji iz hranilnic. Iz posojilnice dobi denar na me-njico, ako pripelje seboj dva zanesljiva moža kot poroka ali akceptanta menjice, ki se navadno izdajejo na 6 mesecev in se večkrat tudi na daljši čas podaljšajo. Odkar se je v tem kraju posojilnica osnovala, zginili so vsi oderuhi, kateri so neizmerne visoke obresti zahtevali.
Koliko je še na Kranjskem takih oderuhov, ki pijejo človeku kri kakor pijavka! Dokler se ne naredi postava zoper oderuhe, so take posojilnice velike do-brotnice. Pri teh vzajemnih društvih se nabere, če tudi je davek od njih cel6 velik, vendar precejšnji dobiček, ki se more razdeliti med družabnike, ali pa v kakošen občno koristen namen obrniti.
Pred vsem se ve da je treba, da pride vodstvo društva v poštene, delavne in izvedene može, kateri začetkoma obilno delo zastonj opravljajo in še le takrat odškodnino zahtevajo, kedar društvo s precejšnjim letnim dobičkom dela. Možje nadalje, kateri društvo vodijo, poznati morajo materijalno stanje družabnikov popolnem. V društvo naj se posestniki, kateri so uže skoro čisto ubožali, ne jemlj6; taki bi društvo le radi molzli, in mu le malo poroštva dajali. Pri izposojevanji
*) Po statistiki, katero je na svitlo dala kranjska trgovska in obrtnijska zbornica, se nahaja neka založnica v Metliki in Zagorji.                                                             Vred.
------    156   ------
denarja pa je treba največe previdnosti, in se mora gledati na vse tri akceptante menjice. Ako se s tako previdnostjo dela, postaja tak zavod neizmerno koristen za dotično okolico. Kranjska žalibog še nima razen Ljubljane takih posojilnic, zato pa je kranjsko ljudstvo, zlasti dolenjsko in gorenjsko, tako zelo opešalo, da se kmetija za kmetijo na boben deva.                           L.